27. APRIL — DAN OF 1. MAJ — PRAZNIK DELA 6. MAJ — PRAZNIK OBČINE VRHNIKA
NASE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XV
ŠTEVILKA 1
APRIL 1980
Sta pmi maj — ptaznik dela a&em delaimim Ljudem L&kcena ce&titama
oooo 1
<5)cusbenapolitične ottganisacije
cfamaupcavni oegani in
^delo&ne occ^anieacife Iliko ‘Vdjnika
Rezultati poslovanja v letu 1979
Razprave o poslovanju v preteklem letu so mimo, zato v tem sestavku ne bomo povedali nič novega, kar ne bi že vedeli. Res je, da med letom govorimo o začasnih obračunih in da ob tromesečjih ne delimo dohodka dokončno, vendar ugotovitve le ostanejo in se ob seštevku vseh le oblikujejo v končni obračun.
V minulem letu smo se vseskozi ubadali z inflacijo, fluktuacijo in pomanjkanjem obratnih sredstev, torej s problemi, ki so pestili skoraj vse gospodarstvo. Izgleda pa, da tudi pri nas brez navedenih problemov ne gre, in da če je le mogoče nam vsaj eden dan vedno izbija na dan.
No lansko leto pa smo bili toliko na slabšem, da so nas pestili vsi, zato smo imeli toliko več dela na vseh področjih našega dela.
Zbir vseh težav, uspehov in neuspehov je letni zaključni račun, ki nam končno pove za kakšno ceno smo prodali našo proizvodnjo in koliko dobička je sad naših prizadevanj.
Prav ogtovo je, da nas je inflacija lansko leto zelo oškodovala, to izkazujejo podatki o porabljenih sredstvih (stroških), ki so napram planu za leto 1979 in napram obračunu za leto 1978 narasli bolj, kakor celotni prihodek (prodaja). Posledica višjih stroškov je seveda manjši dohodek od katerega je potem odvisna vsa nadaljna delitev. Navedena odstopanja zasledimo pri vseh naših TOZD, najhuje pa je pri Tovarni vrat, pri kateri so bile podražitve materiala na dnevnem redu.
Prav nasprotno pa je, da pa tudi mi sami nismo napravili vsega, da se stanje ublaži. Poraba materialov in organizacija proizvodnje so težišče našega dela in najdražje postavke v obračunu, zato se je vprašati, če smo res napravili vse kar bi morali in če lahko okrivimo za vse le podražitve cen materialov.
Gotovo je tudi, da na našo proizvodnjo in s tem tudi na končni rezultat kvarno vpliva prevelika menjava delovne sile. Po podatkih ki jih imamo na razpolago se pri nas letno zamenja skoro ena tretjina delavcev. To je pri našem podjetju v zadnjih letih velik problem, zlasti še zato, ker je domačih delavcev vedno manj in smo zato odvisni od prihoda delavcev iz drugih republik. Problem je tudi v tem, da je došla delovna sila zelo mlada in da nima delovnih izkušenj. Ti delavci si šele iščejo primerno bazo za svoje delo in za namestitev, zato kmalu odidejo, če z obojim niso zadovoljni. Ob takem
stanju se novodošli delavci vedno uče, pri tem, pa je na izgubi proizvodnja, tako na količinah kakor na kvaliteti.
Velike so dajatve iz dohodka, ki smo jih odvajali na podlagi zakonov in sporazumov. Ti so nam vzeli precej sredstev, ki bi sicer ostala TOZD. Vseeno pa je treba povedati, da v lanskem letu te niso naraščale tako skokovito, kakor materialni stroški. V ta namen je šlo 9 "/o dohodka ali okroglo 2 milijardi st. din. To je vsekakor preveč, zato bodo morali v bodoče samoupravni organi bolj razmisliti ali naša proizvodnja prenese take obremenitve.
Nekaj več kakor milijardo st. din smo v lanskem letu dali tudi za obresti, za kredite, ki smo jih v preteklih letih najeli ali za nabavo osnovnih sredstev ali pa za kredite, ki smo jih sproti najemali za obratna sredstva. Ker lastnih obratnih sredstev nismo imeli toliko, da bi z njimi pokrivali zaloge materialov, nedovršeno proizvodnjo in gotovih izdelkov, smo bili primorani, da tovrstne kredite tudi najemamo. Pri tem nam je pomagal naš izvoz, kajti samo na podlagi izvoza je bilo mogoče v lanskem letu dobiti kredite pri banki.
Z ozirom na znane restrikcije Narodne banke pri emisiji denarja, je naša poslovna banka v drugi polovici lanskega leta ustavila odobravanje vseh kreditev za investicije in tudi za dopolnilna obratna sredstva, razen za kredite za izvoz blaga.
Iz navedenega razloga so nam ostali stari krediti, pridobili pa smo še nove, tako da smo prav s pomočjo izvoznih kreditov v lanskem letu kolikor toliko nemoteno poslovali.
Pri obravnavi zaključnega računa za lansko leto tudi ne smemo pre-
ko velikih obveznosti, ki smo jih imeli pri vračilu kreditov, ki smo jih najeli ob rekonstrukciji vratar-ne. Tako je morala vratarna samo v lanskem letu odplačati kreditov v znesku 15.729.841 din, TOZD Servis energ. 3.723.948 din, kar je skupaj nekaj manj kakor dve stari milijardi din. To je bila ogromna obveznost, zlasti če vemo, da je TOZD Tovarna vrat po ZR za leto 1978 ustvaril le 597 tisoč din ostanka za poslovni sklad (dobička), TOZD Servis pa 881 tisoč din. Ta problem smo reševali solidarno s sredstvi vseh TOZD ov in tako, da smo izpadla sredstva poslovnega sklada rešili z internim kreditom TOZD Tovarna stolov v znesku 15 milij. din in TOZD Servis energ. z zneskom 5 milij. din.
Najboljši rezultat je v lanskem letu imela tovarna stolov, ki je izvozila za 7,6 milij. dolarjev izdelkov in tako dobro izkoristila konjunkturo pri prodaji svojih izdelkov. TOZD Primarna je nekoliko slabša vendar le zato ker je skozi vse leto ostala na starih prodajnih planskih cenah, ki jih med letom ni zvišala. Pri tem je največ pomagala TOZD Tovarni stolov, zato je uspeh stolarne tudi njen uspeh.
Čeprav rezultat Tovarne vrat ni tak, kakršnega smo načrtovali, pa je uspeh vsekakor zadovoljiv, zlasti če vemo s kakšnimi materialnimi in kadrovskimi težavami se je ta TOZD soočil od rekonstrukcije obrata v Borovnici dalje. Enake težave kakor lansko leto čakajo vra-tarno še v letu 1980 pri odplačilu anuitet, v letu 1981 pa bo že bolje, saj bo ta obveznost padla za dve tretjini ali na cca 4 milij. din letno do leta 1984. TOZD Servis ni ustvaril dovolj ostanka dohodka za sklade. Vzrok tega je znižanje prodajnih cen med letom.
V tem kratkem sestavku ni bilo mogoče povedati vsega. Nakazali smo le glavne probleme poslovanja v letu 1979, s katerimi se bomo prav gotovo srečevali skozi vse letošnje leto.
Alojz Sivka
GLAVNI PODATKI IZ ZR ZA LETO 1979
V 000 DIN
Temeljne organizacije združenega dela
OPIS	DS za
Tovarna	Tovarna	Servisi	opr. del
DO	Primarna stolov	vrat	energet.	skup. p.
Celotni prihodek	702.454	161.488	193.909	279.270	29.410	38.377
Porabljena sredstva	496.478	123.356	129.441	216.176	12.485	15.020
Dohodek	205.976	38.132	64.468	63.094	16.925	23.357
Čisti dohodek	142.538	24.145	49.226	34.853	12.414	21.900
Osebni dohodki	112.134	19.444	33.422	27.841	11.690	19.737
Skladi	30.404	4.701	15.804	7.012	724	2.163
Plan za leto 1980
Predno spregovorimo o planu za letošnje leto, naj na kratko povzamemo najpomembnejša gibanja v gospodarstvu preteklega leta. Če jih na kratko naštejemo, so to visoka inflacija in porast cen, prevelik in mnogokrat tudi nepotreben uvoz ter nasproti temu premajhen izvoz, kar je povzročilo velik deficit v plačilni bilanci, negospodarno trošenje na vseh področjih, visoka investicijska poraba, kar je povzročilo tudi omejitvene ukrepe kreditne politike itd.
Za leto 1980 smo se odločili, da se končno začnemo obnašati bolj gospodarno na vseh področjih. Tako obnašanje narekuje tudi resolucija o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980, ki sta jo sprejela tako zvezna kot republiška skupščina in vsebuje določene ukrepe ,ki jih moramo vsi izvajati, če hočemo, da bo usmeritev, ki smo si jo zastavili za cilj, tudi dosežena.
Predno spregovorimo o konkretnih ciljih, ki smo si jih zastavili v letu 1980 v naši delovni organizaciji, naj navedemo pomembnejše ukrepe zvezne oz. republiške resolucije, ki so:
—	povečanje izvoza blaga mora biti najmanj 6%. Pokritje uvoza blaga z izvozom je treba povečati.
—	rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva in v stanovanjsko izgradnjo ter komunalno dejavnost bo okoli 4%, obseg investicij izven proizvodnih dejavnosti pa bo bistveno nižji kot v letu 1979.
—	realni osebni dohodki na zaposlenega bodo lahko ostali enaki ali se povečevali le v tistih DO, kjer bo to dopuščala rast produktivnosti dela ter rast dohodka in čistega dohodka na podlagi boljšega gospodarjenja in aktiviranja notranjih rezerv in ki bodo izvajale politiko produktivnega zaposlovanja.
—	cene na drobno in življenjski stroški bodo rasle najmanj za 20% počasneje kot v letu 1979.
Pri zaposlovanju bo treba zagotavljati, da se ne bo povečalo število delavcev na režijskih in administrativnih delih, zagotavljati bo treba smotrnejše izkoriščanje delovnega časa. Pri tem naj bi realna produktivnost dela porasla za 2,5 %.
—- da bo delež sredstev, ki se iz čistega dohodka oblikuje za razširitev materialne osnove dela, rasel hitreeje od rasti osebnih dohodkov ter da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela počasnejša od rasti dohodka in potem pa morajo v poprečju sred-
stva za OD naraščati za 25 % počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka. V neproizvodnih dejavnostih pa se smejo osebni dohodki v masi povečati največ za 16% v primerjavi z letom 1979.
— da bodo sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dela porasla največ za 15 %> glede na leto 1979.
Konkretna določila o razporejanju dohodka v letu 1980 pa so določena v dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, katerega bomo morali dosledno izvajati in s stalnim spremljanjem delitvenih razmerij dohodka zagotoviti, da se bodo med letom in v letu 1980 kot celoti uveljavila ta določila.
Na vseh področjih bo torej potrebno izvajati ukrepe varčevanja, s katerimi bi se zmanjšali predvsem stroški poslovanja, izboljšalo koriščenje delovnega časa ipd. Tudi v tei smeri smo v naši DO sprejeli določene ukrepe, ki jih moramo izvajati in s tem prispevati k stabilizaciji gospodarstva kot tudi boljšemu poslovnemu uspehu naše delovne organizacije. Lahko si namreč priznamo, da se vse premalo zavedamo svojih odgovornosti, da naš odnos do dela ni tak, kot bi moral biti, delovna disciplina je slaba, z dela preveč izostajamo itd. Že samo spremenjen odnos do dela bi v veliki meri prispeval k stabilizaciji. Omenimo naj še to, da pričakujemo še dodatne predpise, ki bodo omejevali nekatere materialne stroške. Tako pričakujemo, da bo sprejet zakon o začasnem razpolaganju z delom družbenih sredstev za izplačevanj p dnevnic za službena potovanja, nadomestil za
prevozne stroške na službenih potovanjih, izdatkov za reprezentanco, izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov za umske storitve in izdatkov iz naslova pogodb o delu v letu 1980. Ta zakon predvideva, da smejo biti letos stroški za dnevnice in službena potovanja višji samo za 10%, kot so bili v letu 1979, stroški za reprezentanco se morajo znižati za 20%, izdatki za avtorske honorarje in umske storitve pa morajo ostati na lanski višini.
In kakšne planske cilje smo si postavili za letos? Da bomo lahko pokrili vse obveznosti za pokritje splošne, skupne in osebne porabe ter zagotovili možnosti za razširitev materialne osnove dela planiramo, da bomo morali ustvariti
232.705.000	din dohodka, za kar bomo morali realizirati 768.660.000 din celotnega prihodka.
Po pokritju obveznosti iz dohodka, ki jih planiramo v višini
73.559.000	din, bomo ustvarili
159.146.000	din čistega dohodka, ki ga bomo razporedili takole:
—	za osebne dohodke
—	za skupno
por. — splošni del 7.913.000 din
—	za skupno por.
— stanov, del	7.444.000	din
—	za rezervni sklad 5.095.000 din
—	za poslovni sklad 13.402.000 din
Za doseganje teh ciljev bomo morali ustvariti proizvodnjo v vrednosti 607.252.000 din oz. 988.906 N/h. Tudi v letu 1980 bo proizvodnja TOZD Tovarna stolov usmerjena pretežno v izvoz, TOZD Primarna predelava bo izvozila toliko, da bo pokrila lastne potrebe po uvozu, za cilj pa smo si postavili plasirati na tuje tržišče del proizvodnje TOZD Tovarna vrat. Skupaj planiramo izvoza v vrednosti 193.622.000 din oz. 9.660 $. Pri tem načrtujemo povečanje deleža evropskega trga
125.292.000 din
Z boljšim izkoriščanjem in skladiščenjem materiala bomo dosegli tudi večji dohodek .	,
na 14,7°/», delež ameriškega tržišča 79,2 %, Kanade 4,6 %> in dežel v razvoju 1,5 %>. Neposredno bomo izvozili 28 %>, preko posrednikov pa 72 "/o vsega izvoza. Za potrebe proizvodnje planiramo uvoza surovin, repromateriala in rezervnih delov v višini 20.913.130 din, s tem da even-tuelni intervencijski uvoz lesonita in furnirja fine-line v višini 8.508.212 din ni upoštevan. Na domačem trgu bomo prodali za
362.174.000	din proizvodov Vključno s kooperanti.
V celi delovni organizaciji načrtujemo potrebno delovno silo 1068
Z ODLOČANJEM NA REFERENDUMU NADALJUJEMO Z IZVAJANJEM DOLOČIL ZZD
V	petek, dne 28. 3. 1980, smo v naši delovni organizaciji in temeljnih organizacijah izvedli referendum o spremembah in dopolnitvah temeljnih samoupravnih aktov, za katere smo se dogovorili in o katerih smo razpravljali v mesecu januarju in februarju.
S predloženimi spremembami in dopolnitvami nadaljujemo usklajevanje z določili zakona o združenem delu. Že pred novim letom so delavci komercialnega sektorja in delavci delovne enote monterjev na referendumu sprejeli sklep o organiziranju temeljne organizacije Blagovni promet. Temeljne spremembe in dopolnitve se torej nanašajo na organiziranje nove temeljne organizacije.
V	novih določbah so spremembe tudi v izvršilnem organu delavskega sveta, ki izhajajo iz dosedanjih izkušenj in dela odborov v tem mandatnem obdobju. Temeljne organizacije in delovna organizacija so oblikovale en izvršilni organ delavskega sveta, kateremu so poverjene posamezne izvršilne funkcije.
Delavci novoustanovljene temeljne organizacije Blagovni promet pa so se tega dne odločali še o dveh statusnih samoupravnih aktih, t. j. o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo in o statutu temeljne organizacije. Rezultati so bili pozitivni. Za samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD Blagovni promet je glasovalo 67,74 % vseh volilnih upravičencev, za Statut TOZD Blagovni promet pa 65,59%. Za samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo LIKO Vrhnika je glasovalo 67,7 o/o volilnih upravičencev.
Za statut ter spremembe in dopolnitve statuta delovne organi-
delavcev, kar je sicer več, kot je bilo poprečno stanje delavcev v letu 1979. Če pa primerjamo planirano število delavcev v letu 1979, ki ga pa nismo dosegli in smo to skušali nadoknaditi z nadurami, je letošnje plansko število delavcev približno na istem nivoju, kot smo planirali za leto 1979.
To so glavni cilji, ki smo si jih zastavili za letos. Nujno pa je, da dosledno uresničujemo ukrepe, za katere smo se dogovorili in ukrepe, ki jih narekuje resolucija o politiki uresničevanja družbenega plaha za leto 1980.
zacije pa 66,67% volilnih upravičencev.
S sprejemom teh aktov bomo lahko pristopili k pripravi za vpis nove organizacije v register in tako bo dobila temeljna organizacija Blagovni promet status pravne osebe.
Rezultati glasovanja ostalih temeljnih organizacij in delovne skupnosti so bili naslednji:
a) ZA Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo LIKO je glasovalo:
—	v TOZD Primarna predelava je glasovalo 71,8% vseh vol. upravičencev,
—	v TOZD Tovarna vrat je glasovalo 78,0% vseh volilnih upravičencev,
—	v TOZD Tovarna stolov je glasovalo 72,6 % vseh volilnih upravičencev, ,
—	v TOZD Servisi-energetika je glasovalo 77,0% vseh volilnih upravičencev.
KAKO SKRBIMO ZA BIVANJE SAMSKIH DELAVCEV V NAŠIH SAMSKIH DOMOVIH
Verjetno ne moremo mimo dejstev, da smo samske domove namenjene za začasno bivanje samskih delavcev dolgo prepuščali same sebi in stanovalcem samim. Izgled zato ni bil prav nič prijeten, bivanje v njih prav tako ne, stanovalci pa so s svojim ravnanjem vzbujali dvome,, ter dajali slab vtis marsikateremu delavcu.
Nujno je bilo treba marsikaj spremeniti, popraviti, predvsem pa vzpostaviti red in tako napraviti konec vsemu objestnemu ravnanju v teh domovih, zlasti na Verdu,
—	v TOZD Blagovni promet je glasovalo 67,7 % vseh volilnih upravičencev,
—	v delovni skupnosti je glasovalo 91,2% vseh volilnih upravičencev.
b) ZA spremembe in dopolnitve statuta delovne oragnizacije LIKO Vrhnika je glasovalo:
—	v TOZD Primarna predelava je glasovalo 76,0 Vo vseh volilnih upravičencev
—	v TOZD Tovarna vrat je glasovalo 80,0% vseh volilnih upravičencev,
—	v TOZD Tovarna stolov je glasovalo 71,8% vseh volilnih upravičencev,
—	v TOZD Servisi-energetika je glasovalo 73,4 % vseh volilnih upravičencev,
—	v TOZD Blagovni promet je glasovalo 66,7 % vseh volilnih upravičencev,
—	v delovni skupnosti je glasovalo 91,2 % vseh volilnih upravičencev.
Ob enem z referendumom so bile izvedene tudi volitve članov oz. delegatov v samoupravne organe temeljnih in delovne organizacije, vključno v odbor samoupravne delavske kontrole in skupne disciplinske komisije. Opravljene so bile tudi nadomestne volitve v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v delegacije za zbor združenega dela.
Vsi kandidati, ki so bili izbrani na kandidacijskih konferencah za volitve v posamezne organe, odbore oz. delegacije, so dobili večino glasov vseh delavcev temeljne organizacije in tako so bili izvoljeni. Sestavo novoizvoljenih organov pa bomo objavili kot prilogo prihodnje številke Našega dela.
kjer ni bilo nikogar, ki bi skrbel za osnovno vzdrževanje reda ter opravljanje tekočih popravil. V Borovnici zato skrbi hišnik samskega doma.
Že v januarju letošnjega leta smo s prvimi akcijami izboljšali zunanji videz, saj smo zamenjali vsa razbita stekla, polomljene okenske okvirje pa smo popravili ali zamenjali in nanovo prepleskali. Ko smo prepleskali tudi stene so sobe postale svetle in primernejše za bivanje. Urediti pa bo potrebno še sanitarije. Pri tem pa moramo poudariti, da so s svojim delom percej pripomogli k izboljšanju stanja tudi stanovalci sami.
Glasovali smo
Samski domovi
Z ureditvijo klubske sobe smo jim namenili kotiček, kjer bodo lahko preživljali prosti čas ob gledanju televizije ali z drugimi družabnimi igrami. Z vsemi opravljenimi akcijami smo delavcem na Verdu skušali omogočiti podobne razmere za bivanje kot so jih že imeli stanovalci v Borovnici.
Namen tega članka pa ni zgolj predstaviti domovanje teh ljudi, saj razmere vsi spoznamo, ko vsak dan hodimo mimo teh stavb in mnogi ste verjetno tudi opazili spremembo na njih oz. njihov drugačen videz. Želeli bi opozoriti, predvsem stanovalce same, kako pomembno je, da tako stanje ohranimo in red, ki smo ga upeljali, tudi obdržimo.
Zato bomo dosledno izvajali določbe Pravilnika o upravljanju in poslovanju s prostori za začasno namestitev samskih delavcev ter vse kršitve hišnega reda v njih tudi sproti obravnavali. Na ta način želimo preprečiti vsakršno izživljanje objestnežev in ohraniti red in disciplino v domovih. Stanovalci bo-
POTREBNA ZALOGE HRANE KOMPLETNA PREHRANA ŠTIRIČLANSKE DRUŽINE ZA TEDEN DNI NE SAMO V PRIMERU VOJNE ALI ELEMENTARNIH NESREČ
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavna dela človekovih samoupravnih pravic in dolžnosti.
To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje tako v združenem delu, krajevni skupnosti in družbenopolitični skupnosti pri organiziranju, opremljanju in preskrbi prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom Danes in jutri 84, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite: zagotoviti minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane, predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah zaradi novega načina preskrbe in prehrambenih navad nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih razmerah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje ce-
do tako slej ko prej spoznali, da je od njih samih odvisno v kakšnem okolju in med kakšnimi ljudmi bodo živeli.
Ker pa ni le okolje tisto, ki bo delavca privlačilo ali odbilo, temveč moramo poskrbeti tudi za druge skrbi iz vsakdanjega življenja, je ena najpomembnejših nalog službe v tem, da skušamo organizirati prehrano v dela prostih dneh in sicer na najekonomičnejši način, ki pa bo sprejemljiv za stanovalce. Ob enem bomo skušali tiste stanovalce samskih domov, ki so zato zainteresirani, preko osnovnih organizacij sindikata in zveze socialistične mladine vzpodbujati k organiziranemu izkoriščanju prostega časa, jih vključiti v razne oblike izobraževanja, skupaj z njimi skrbeti za red in disciplino v domovih ter za čistočo in urejenost okolja. Vse akcije pa bodo uspele le, če bomo pri delavcih našli dovolj razumevanja in pripravljenosti za vključitev vanje.
D. K.
lovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek, delavec in občan, edini, ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zato sta bila prehrana in preskrba prebivalstva bistvena elementa v lanski republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki je s preverjanjem obrambne sposobnosti delovnih ljudi in občanov ob izrednih razmerah dosegla svoj vrh v septembru.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji H P Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo in sestavljanje paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se je z začetkom proizvodnje v lanskem septembru praktično vključila v akcijo »NNNP-79«.
Vsebina paketa rezervne hrane Danes in jutri 84 omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po tri obroke za sedem dni: 7 dni X 3 obroki X 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oziroma obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so kon-serve praviloma za dva obroka. Paket tehta 25 kilogramov.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Ju-
goslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 gramov beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, ki povsem zadoščajo dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila posebna komisija, imenovana od Sekretariata za ljudsko obrambo in komiteja za tržišče in cene Izvršnega sveta SR Slovenije. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za sedem dni, kar vsekakor lajša hitro in pravilno pripravo jedi oziroma obrokov.
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč oziroma, ko bo družina potrebovala hitro in preprosto pripravljen obrok, pa tudi na izletih in na taborjenju.
Jedi, ki jih vsebuje paket, so uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je okoli 1.050,00 din, cena izdelkov v njem pa je za okrog 20% nižja od maloprodajnih cen.
V temeljni organizaciji HP Kolinska lahko zagotovijo na leto do
400.000	paketov. V letu 1980 pa spričo dejstva, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, predvidevajo 100.000 več. Na odločitev o zmogljivosti obrata so vplivali statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in o deležu kmečkega prebivalstva v vsej republiki.
Šele praktična uporaba paketa pa bo pokazala morebitne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi. Želijo, da bi vsi uporabniki — kar zadeva sestavo prehrambenega paketa Danes in jutri 84 — posredovali svoje pripombe, želje in predloge. Takšnp tekoče spremljanje želja in _ potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna oragnizacija poslala na tržišče prehrambeni paket za dvočlansko družino.
Da bi bil za delovne ljudi in občane nakup paketa Danes in jutri 84 čimbolj preprost bi predlagal, da bi v naši delovni organizaciji »LIKO«, oziroma po TOZD, osnovne organizacije sindikata organizirale in zbrale morebitna naročila naših delavcev, torej tistih, ki so zainteresirani za nakup; nato bi izpolnili zaključnico za količino, od-
Danes in jutri 84
Trije naenkrat v zasluženi pokoj
govarjajočo naročilom, ki bi jih zbrali, ter se odločili za način plačila.
V primeru, da bi se odločili za obročno odplačevanje v štirih mesečnih obrokih — brez obrestno, bi izpolnili pogodbo o blagovnem kreditu s HP Kolinsko in jo zajamčili z bianco menico na skupni znesek po zaključnici. Brez pogodbe ^ in priložene bianco menice obročno odplačevanje ni mogoče. V računovodskem sektorju bi nekoga zadolžili, da bi interesentom oziroma naročnikom odtegoval mesečne obroke in jih nakazoval na žiro račun HP Kolinska Slovenj Gradec.
Drugi način naj bi potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oziroma virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c.17, tel. (062) 841-551, ali HP Kolinska oddelek Castro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. (061) 24-614.
Namen paketa je torej ustvariti potrebne zaloge hrane v primeru vojne ali elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač v odvisnosti od konkretnih priprav in izvedb nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oziroma gospodinjstvo sprotno zagotovi zalogo živil.
S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z zglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti ter vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja pomoč tudi drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče. Tako bo prehrambeni paket Danes in jutri 84 postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa.
Boris Brataševec
Temeljna organizacija združenega dela Servisi — Energetika se je konec februarja poslovila od treh svojih sodelavcev, ki odhajajo v pokoj. Na lokaciji Verd nas je zapustil tov. Oblak Janez — dolgoletni mojster v mehanični delavnici. Bil je med prvimi pionirji pri izgradnji strojnega parka v takratni parketarni Verd. Povsod je sodeloval s svojimi predlogi, izkušnjami in visokim strokovnim znanjem. Precej mladih se je pod njegovim strokovnim vodstvom izučilo v dobre strokovnjake, ki so zasedli pozneje odgovorna delovna mesta. Janezu je pripisati veliko zaslugo pri izdelavi malih strojev in mešalnih naprav v začetni fazi »Bakelita« — sedaj »Fenolit« Borovnica, katere je snoval in izpopolnjeval skupaj s pokojnim Edom Bregarjem — ustanoviteljem tega oddelka. Danes je Fenolit velika in močna DO v borovniškem območju.
Strokovnjaka, kakršen je bil Oblakov Janez je težko pogrešati.
Na borovniški lokaciji sta nas zapustila Suhadolnik Božo — vodja brusilnice in tovariš Modrijan Jože — obratni mizar.
Božo je prispel iz apnenice na Bregu v LIO Breg, ki je bil v sklopu LIP Ljubljana že 1. 1948.
Njegova delovna mesta so bila: pomočnik galerista, gaterist, brusač in nato vodja brusilnice. Tudi Božo je vzgojil dobre brusače. Rezilnega orodja ni bilo dovolj na razpolago, zato je moral Božo skupaj s svojimi brusači reševati nemoteno proizvodnjo z raznimi pre-
delavami in kombinacijami rezil. Bil je dober strokovnjak in tovariš. Tudi njega bomo pogrešali.
Modrijan Jože je bil zaposlen v LIO Breg že 1. 1948. Po enem letu dela v zabojarni je odšel v samostojno obrt kot mizarski mojster.
Nadaljevanje n?. 7. strani
Janez pri rezkalnem stroju
ŠTAFETA MLADOSTI
Na Vrhniki jo bomo pričakali 25. 4. 1980 ob 19.30, v Borovnici pa 26. 4. 1980 zjutraj
Jože Modrijan brusi dleto
Občni zbori OOS
Na začetku letošnjega leta se je iztekel mandat dosedanjih izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Tako smo ob obravnavi po-
ročil za preteklo obdobje in obravnavanih načrtov dela v prihodnjem obdobju izvolili tudi nove izvršne odbore, ki so na svojih
Nadaljevanje s 6. strani Leta 1955 je prekinil privatno delo in se zopet zaposlil v LIO Breg vse do leta 1962. Od 1962 do 1964 je bil zaposlen v »Remont-u Borovnica«, nakar se je zopet zaposlil v LIKO. Zaposlen je bil na različnih delovnih mestih. V našem TOZD-u je bil zaposlen kot obratni mizar vse do danes. Pogrešali ga bomo kot dobrega mizarja.
Vsem trem našim novim upokojencem želimo v zasluženem pokoju obilo zdravja, sreče in zadovoljstva.
V imenu njihovih sodelavcev, družbeno političnih organizacij, vod stvenih organov in v lastnem imenu kličem vsem trem — še na mnoga zdrava leta.
Franko Martinčič
Božo pri brusilnem stroju
Ob slovesu še zadnji skupni posnetek s sodelavci
prvih sejah izmed sebe izvolili predsednika, podpredsednika, sekretarja in blagajnika.
Sestava izvršnih odborov osnovnih organizacij je naslednja:
TOVARNA STOLOV
Grom Boža — predsednik
Brož Stane — podpredsednik
Živec Damjan — sekretar
Mrlak Betka — blagajnik
Nagode Bernarda
Buh Vika
Kraljič Cvetka
Petronjič Dragojla
Drašler Franc
Kovačič Zdenka
Petrovič Francka
TOVARNA VRAT
Kržič Tone — predsednik Zelič Janez — podpredsednik Žerjav Martina — sekretar Dormiš Štefka — blagajnik Damjanič Djordje Devič Drago Lenarčič Anton Prodanovič Milorad Savič Verislavka Zrnič Dragoljub
PRIMARNA PREDELAVA
Blagojevič Milenko — predsednik Gabrovšek Janez — podpredsednik Sluga Hedvika — sekretar Velkavrh Majda — blagajnik Karalič Radenko čošič Dragoljub Kovač Janez
SERVISI — ENERGETIKA
Drobnič Janko — predsednik Pleško Matevž — sekretar Eržen Marinka — blagajnik Suhadolnik Janez Prijatelj Ivo
BLAGOVNI PROMET
Strelec Franc — predsednik Dobrovoljc Niko — sekretar Pušnik Veronika — blagajnik Kuder Rudi Gavrilovič Čedo Božovič Pero Weixler Miro
DELOVNA SKUPNOST
Brataševec Boris — predsednik Susman Jakob — podpredsednik Kasalovič Milka — sekretar Mihevec Pavla — blagajnik Horvat Majda Kitič Slobodan Urh Stane
NADZORNI ODBOR OOS TOVARNA STOLOV
Ogrin Franc — predsednik Fekonja Štefan Pirc Silva
TOVARNA VRAT
Pušnik Vilibald — predsednik Djurič Dušanka Hrovatin Marija
PRIMARNA PREDELAVA
Lešnjak Janez — predsednik Jurca Angela Levstik Jože
SERVISI — ENERGETIKA
Peternel Marjan — predsednik Košir Anton Jevec Marinka
BLAGOVNI PROMET
Kržič Janja Pečkaj Matija Kaj tna Srečo
DELOVNA SKUPNOST
Turšič Matija — predsednik Založnik Tatjana Lašič Nada
Volilno programska seja konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije LIKO Vrhnika
Volilno programska seja konference osnovnih organizacij sindikata DO LIKO Vrhnika, je bila v sredo, 26. 3. 1980 v Borovnici.
Na seji je bilo obravnavano poročilo o dosedanjem delu konference program dela za prihodnje obdobje in poslovnik o organizaciji in delovanju konference OOS DO LIKO Vrhnika.
Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo konference, to je sedemčlanski izvršni odbor v sestavi:
Drobnič Janko — predsednik
Susman Jakob — podpredsednik
Grom Boža
Blagojevič Milenko
Brataševec Boris
Kržič Anton
Strelec Franc
Pevski zbor „LIKO“ Verd
Pevski zbor »LIKO« — Verd tudi letos zagnano in dosledno izpolnjuje zadani si program, ki smo ga sprejeli na programski in volilni skupščini zbora jeseni 1979, kjer je bil izvoljen no vizvršni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Petkovšek Jakob, medtem ko je podpredsednik Susman Jakob, tajnik Žirovnik Matjaž in blagajnik Mrlak Betka.
Tako je pevski zbor imel 12. januarja že svoj redni koncert Slovenske romantike v dvorani osnovne šole Ivan Cankar. Na RTV Ljubljana je bilo snemanje 26. marca. Sedaj pa nas čaka najtežji nastop in sicer v Mariboru 12. aprila na tekmovanju najboljših slovenskih zborov, ki poteka vsako drugo leto pod naslovom »Naša pesem .80«
VAKUUM
Gorenjec je bil na ustnem izpitu iz fizike.
Prvo vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno je bilo — kaj je »vakuum?
Gorenjec je začel mencati in profesorju dopovedovati, da ima vakuum v glavi, le spomniti se ne more.
Odgovornost je toliko večja glede na to, da smo na zadnjem tekmovanju dobili bronasto plaketo.
Toda z nastopom na tekmovanju »Naša pesem 80« še ni konec sezone, saj nas poleg nastopov na občinski in notranjski reviji pevskih
zborov, na raznih proslavah ob različnih priložnostih, čaka še delo z drugim letnim koncertom slovenske narodne, s katerim naj bi zaključili letošnjo sezono na vsakoletni kulturni prireditvi »Bistra 80«
J. S.
Takole pa se pevci sprostijo v odmoru med koncertom
Koncert PZ Liko — Verd v šoli I. Cankarja
Prišli - odšli
PRIŠLI — ODŠLI december—fe bruar 1979-1980
PRIŠLI
Verd:
Lazič Jovan, Draganovič Todor, Dudič Nedeljko, Lončar Nada, Ra-danovič Danka, Kostič Vid, Pejič Kata, Kovačevič Cvijeta, Ivanovič Persa, Djalič Zoran, Vrhovac Radoslav, Kličič Abdo, Juren Dušanka, Lazič Zoran, Ramič Jasna, Vukaši-novič Stojan Butolen Stane, Dedič Hasan, Kneževič Ivo, Lukič Savo, Radovanovič Milorad.
Borovnica:
Miloševič Mato, Savič Čedo, Ra-deljak Marko, Livnjak Milorad, Tu-bič Slavojka, Remec Franc, Petrovič Mato, Zelič Janez, Kusič Vida, Stipančevič Manda, Petrovič Mara, Kadri j a Skender, Sejdi Musafer, Čovič Arif, Leskovec Andrej, Čor-dič Hasan, Isakovič Rasim, Isako-vič Muharem, Matišič Andjelko, To-dorič Stanimir, Mršič Ankica, Filipovič Nada, Berkec Vlado, Tomašič Fina, Mihailovič Slavko, Bari-šič Ivan, Kovačevič Zoran, Korošec Janez.
ODŠLI
Verd:
Bizjak Joži, Okič Senija, Zalovič Tončka, Mitrovič Cvija, Pajič Ivo, Hranič Ana, Stanišljevič Draško, Okič Derviš, Grgič Niko, Avrič Ili-ja. Mlakar Marjan, Harambašič Zijad, Ramič Jasna, Dujakovič Dušan, Narančič Mirko, Vuleta Nedeljko, Mandič Jovo, Koderman Janez, Oblak Janez.
Borovnica:
Ilikič Vida, Vukajlovič Dragan, Vrbič Zoran, Merlak Marko, Mila-kovič Mičo, Vukajlovič Milorad, Murič Asim, Savič Čedo, Pranj ič Ivo, Sjeverac Mato, Brancelj Stanislav, Deronič Rade, Lovrenčič Milan, Mršič Vinko, Čovič Zahid, Ko-jadinovič Ratomir, Stevič Mirko, Kovačevič Miodrag, Djinič Alija, Miloševič Franjo, Furdi Andja, Ivanovič Milica, Ivanovič Nedeljko, Ku-prešak Anka, Švigelj Franc, Kos Jože, Kenig Stanka
Vrhnika:
Velkavrh Zdenka, Plantev Filip, Modrijan Franjo
Skrbimo za zdravje??? Letos je leto boja proti kajenju
Iznajdljivi potniki
Pred železniško postajo v Ljubljani se zbirajo potniki, ki potujejo na vse strani. Med to množico sta bila tudi Gorenjec in Škota. Pred blagajno se postavita Gorenjca, takoj za njima pa Škota. Gorenjca sta do Miinchna kupila za oba le eno karto, Škota pa dve. Tudi v kupeju so bili omenjeni potniki skupaj. Švaba sta že v Ljubljani opazila, da imata Gorenjca oba skupaj le eno karto, zato sta budno pazila — kako bosta izpeljala goljufijo pred sprevodnikom. Končno pride sprevodnik. »Vozne karte, prosim,« ogovori potnike. Gorenjca odideta v stranišče in čakata. Sprevodnik potrka na vrata WC in zopet:	»Vozne karte prosim!« Go-
renjca ponudita pod vrati karto, ki jo sprevodnik vzame, preluknja in vrne po isti poti.
Škota sta to opazovala in ugotovila, da si to velja zapomniti. V Munchnu je bilo potrebno prestopiti in kupiti vozovnice. Škota in Gorenjca se zopet postavijo k blagajni. Škota, ki sta videla iznajdljivost Gorenjcev, sta kupila samo eno karto in na veliko presenečenje opazila, da sta šla Gorenjca proč od blagajne in brez vozovnic. Zopet so se našli v vagonu na vlaku za Pariz.
Škota, ki sta imela sedaj skupaj le eno vozovnico je močno zanimalo, kako bosta izpeljala pred sprevodnikom Gorenjca, ki sta brez vozovnic. Ko sta Škota opazila, da se bliža po vagonu sprevodnik, sta jo urno ubrala v WC, se zaklenila in čakala.
Gorenjca — brez vozovnic prehitita sprevodnika in hitita k WC, v katerem sta bila Škota. »Vozne karte prosim,« se oglasi eden od Gorenjcev v nemščini. Škota — misleč, da je sprevodnik — ponudita karto pod vrati, katero pa Gorenjca vzameta in urno odhitita v drugi WC.
No, pa povejte, če bi bili vi tako iznajdljivi kot naša Gorenjca?
Humor
— Morda veš kakšno pesmico je poslal svojemu prijatelju in kolegu Vojislavu Simeunoviču, Zorko Hla-vač?
Jaka: Vem.
Oprosti mi, pape, što smo te opet tukli, i tako, eto, divno se izvukli!
Oprosti mi, pape i nemoj imat brigu, jer ti nemaš ni za drugu ligu!
— Bral sem, da pri nas pogosto kupujemo mačka v Žaklju. Kaj praviš na to?
Jaka: Meni je bolj všeč — mačka v hlačkah!
— V službi me kar naprej jahajo. Kaj naj storim?
Jaka: Zaprosite za študijski dopust v kobilarni Lipica ...!
— Slišal sem, da po novem svinjam izrežejo jezik. Zakaj?
Jaka: Zato, da ne bi povedale, kam je šlo ostalo meso!
— Bral sem, da krave molzejo z izgubo! Kaj to pomeni?
Jaka: Nič hudega, zato pa je večji dobiček pri molzenju potrošnikov!
— Kaj je to NLP?
Jaka: Privatna praksa zobozdravnikov. Nihče ne ve, kje so, čeprav obstajajo!
Boris Brataševec
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, ureja uredniški odbor: Jakob Susman (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Rado Ogrin. Petrič Stane, Martinčič Franko, Stane Urh — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
ŽREB NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE:
Izmed pravilnih rešitev novoletne nagradne križanke je žreb razdelil nagrade (stoli) med naslednje reševalce:
1. Velkavrh Stana, 2. Pečar Dragica, 3. Novak France. Nagrade lahko dvignete v Verdu.