UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 31:21

/



ORKESTER /

Umetniška gimnazija – glasbena smer; /

modul B: petje-instrument 25

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 2 .

1

jezikom na narodno mešanem območju v .

4

0

slovenski Istri – glasbena smer; modul B:

petje-instrument

Umetniška gimnazija – glasbena smer;

modul C: jazz-zabavna glasba



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: orkester

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument:

druge oblike samostojnega in skupinskega dela: glasbeno ustvarjanje (210 ur)

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba:

druge oblike samostojnega in skupinskega dela (140 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Volodja Balžalorsky, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Dalibor Bernatovič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Gal Faganel, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Anja Gaberc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Miha Haas, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Antonije Hajdin, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Eva Hren Fras, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Milan Hudnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Franja Janež, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; mag. Kristian Kolman, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Jaka Kopač, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Danica Koren, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Slaven Kulenović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Sara Marinović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tomaž Rajterič, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Marija Rome, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo; Tatjana Špragar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Peter Ugrin, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vojko Vešligaj, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Neli Zidar Kos, Glasbena šola Domžale; mag. Alenka Zupan, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Andrej Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola

JEZIKOVNI PREGLED: Nina Žitko Pucer

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025





SPLETNA IZDAJA




DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-orkester_um_gl_bc-um_si_gl_b.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 260356355

ISBN 978-961-03-1342-7 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt orkester za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul C – jazz.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

SIMFONIČNI ORKESTER .................................... 12

Simfonični orkester ...................................... 12

PIHALNI ORKESTER ........................................... 14

Pihalni orkester ............................................ 14

GODALNI ORKESTER ......................................... 16

Godalni orkester .......................................... 16

HARMONIKARSKI ORKESTER ............................ 18

Harmonikarski orkester ................................ 18

KITARSKI ORKESTER .......................................... 20

Kitarski orkester ........................................... 20

JAZZOVSKI ORKESTER (BIG BAND) .................... 22

Big band....................................................... 22

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 24

Simfonični orkester ...................................... 24

SIMFONIČNI ORKESTER ............................. 24

Pihalni orkester ............................................ 27

PIHALNI ORKESTER .................................... 27

Godalni orkester .......................................... 30

GODALNI ORKESTER .................................. 30

Harmonikarski orkester ................................ 34

HARMONIKARSKI ORKESTER ..................... 34

Kitarski orkester ........................................... 37

KITARSKI ORKESTER ................................... 37

Jazzovski orkester (Big band) ....................... 41

BIG BAND .................................................. 41

PRILOGE .............................................. 44





3

1

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

4

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet orkester ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem programu, saj dijakom omogoča celovit razvoj glasbenih veščin, socialnih kompetenc in osebnostnih lastnosti. V širšem kontekstu izobraževanja prispeva k oblikovanju uravnoteženih posameznikov, ki so sposobni kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in sodelovanja.

Orkester kot predmet presega zgolj tehnično učenje igranja instrumentov. Ponuja priložnost za poglobljeno razumevanje glasbene umetnosti, kar vključuje spoznavanje različnih glasbenih stilov, obdobij in kultur. S tem dijaki razvijajo širši pogled na svet in pridobivajo kulturno zavest, kar je ključno za njihovo osebnostno rast in razumevanje družbene raznolikosti.

V okviru vzgojno-izobraževalnega programa orkester spodbuja timsko delo in sodelovanje. Vsak član orkestra prispeva k skupnemu cilju, kar zahteva usklajevanje, poslušanje in medsebojno podporo. Te veščine so bistvene za uspešno delovanje v katerem koli poklicu ali življenjski situaciji. Dijaki se učijo, kako pomembno je prispevati k skupnosti in kako lahko skupno delo vodi do izjemnih rezultatov.

Poleg tega orkester krepi disciplino in odgovornost. Redne vaje, priprave na nastope in javni nastopi zahtevajo vztrajnost, doslednost in predanost. Dijaki se učijo upravljanja časa, postavljanja prioritet in doseganja ciljev, kar so veščine, ki jim bodo koristile vse življenje. Nastopi pred občinstvom jim pomagajo premagovati tremo in razvijati samozavest, kar je dragoceno tudi zunaj glasbenega konteksta.

Filozofija predmeta orkester temelji na prepričanju, da je glasba univerzalni jezik, ki povezuje ljudi in spodbuja čustveno izražanje. Z glasbo dijaki raziskujejo in izražajo svoja čustva, kar prispeva k njihovemu čustvenemu in duševnemu zdravju. Glasba jim omogoča, da se povežejo s seboj in drugimi na globlji ravni, kar krepi njihove medosebne odnose in empatijo.

Vloga predmeta orkester v življenju posameznika je torej večplastna. Poleg tehničnega in teoretičnega znanja, ki ga pridobijo, dijaki razvijajo pomembne življenjske veščine, kot so sodelovanje, disciplina, odgovornost, ustvarjalnost in samozavest. Te veščine jim pomagajo postati celoviti in uravnoteženi posamezniki, ki so sposobni pozitivno prispevati k družbi.

Predmet orkester v gimnaziji tako ni le priložnost za glasbeni razvoj, temveč tudi za celostno osebnostno rast dijakov. Z glasbo se učijo pomembnih življenjskih veščin, ki jim bodo koristile na vseh življenjskih področjih. Glasba kot univerzalni jezik jih povezuje z drugimi in jim omogoča, da izražajo svoja čustva in misli na edinstven



9





3


1

:

2

1

/

/

/



način. Orkester je torej ključni element vzgojno-izobraževalnega programa, ki prispeva k oblikovanju celovitih, 5202 ustvarjalnih in družbeno odgovornih posameznikov..21.40



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet orkester v srednji šoli ponuja dijakom edinstveno priložnost za poglobitev v svet glasbe in razvoj glasbenih talentov v okviru skupinskega dela. Temeljna vodila tega predmeta so skrbno izbrana, da bi dijakom omogočila celovit razvoj tako na tehnični kot na osebnostni ravni.

Prvi in morda najpomembnejši vidik je razvoj glasbenih veščin. Dijaki se z rednimi vajami in nastopi učijo igranja različnih instrumentov, kar vključuje tehnično obvladovanje instrumenta in interpretacijo glasbenih del. Ta proces zahteva vztrajnost, disciplino in predanost, kar so lastnosti, ki jih dijaki prenašajo tudi na druga življenjska področja.

Poleg individualnega razvoja sta ključnega pomena tudi sodelovanje in timsko delo. Orkester je skupnost, kjer vsak član prispeva k skupnemu cilju. Dijaki se učijo poslušanja in usklajevanja z drugimi, kar krepi njihove socialne veščine in sposobnost delovanja v skupini. To je še posebej pomembno v današnjem svetu, kjer je sposobnost sodelovanja in komunikacije ključna za uspeh.

Repertoar in stil sta naslednja pomembna vidika. Dijaki spoznavajo različne glasbene stile in obdobja, kar jim omogoča širše razumevanje glasbene umetnosti. S tem se razvija njihova sposobnost interpretacije in prilagajanja različnim glasbenim zahtevam, kar je dragoceno znanje za vsakega glasbenika.

Na koncu pa je tu še discipliniranost in odgovornost. Redne vaje in priprave na nastope zahtevajo od dijakov razvijanje delovnih navad in odgovornosti do skupine in posameznih nalog. To so veščine, ki so ključne za uspeh v življenju nasploh.

Predmet orkester tako ni le priložnost za glasbeni razvoj, temveč tudi za celostno osebnostno rast dijakov. Z glasbo se učijo pomembnih življenjskih veščin, ki jim bodo koristile na vseh področjih njihovega življenja.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Predmet orkester v gimnaziji zahteva skrbno načrtovanje in izvajanje. Učitelji morajo organizirati redne vaje za tehnično obvladovanje instrumentov in interpretacijo glasbenih del. Priprava in izvedba javnih nastopov omogoča dijakom pridobivanje samozavesti pri nastopanju.

Sodelovanje in timsko delo sta ključna – učitelj naj spodbuja skupinske vaje in projekte. Disciplina in odgovornost sta prav tako pomembni – učitelj naj vzpostavi redne urnike vaj in priprave na nastope.

Motivacija in aktivna vključenost dijakov sta bistveni. Učitelj naj uporablja metode, ki spodbujajo motivacijo in aktivno vključenost. Za miselno aktivnost dijakov je pomembno spodbujanje kritičnega mišljenja in refleksije. Učitelj naj vključuje teoretične vsebine, povezane s praktičnim igranjem. Zagotavljanje varnosti in fleksibilno izvajanje pouka sta prav tako ključni.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


3


1

:

2

1

/

/

/



SIMFONIČNI ORKESTER 5

2

0

2

.

2

1

.

4

0

OBVEZNO



OPIS TEME

Simfonični orkester lahko deluje v različnih zasedbah od Bachovega orkestra, Haydnovega zgodnjega klasičnega orkestra (godala, flavta, dve oboi, dva fagota, dva rogova), pozne klasicistične zasedbe (a 2) do romantičnega velikega simfoničnega orkestra; mogoča je tudi različica komornega orkestra: godala s flavto, z oboo, s klarinetom, fagotom, z rogom, s trobento ali različne druge kombinacije. Ob godalih morajo biti še predstavniki vsaj dveh orkestralnih skupin.



SIMFONIČNI ORKESTER



CILJI

Dijak:

O: pridobiva, poglablja in usvaja izvajalsko tehniko ter obvladuje vse izrazne značilnosti svojega glasbila;

O: razvija absolutno in relativno intonacijo, pomnjenje ritmičnih vrednosti, skupni utrip in ritmično prilagajanje;

O: usposablja se za spremljanje vertikalnih in horizontalnih gibanj ter notnega zapisa;

O: razvija glasbene in instrumentalne sposobnosti (pomnjenje, slušne predstave, koncentracija, ritem, harmonija, oblika, skladnost, slog);

O: ob sistematični vadbi razvija voljo, disciplino, vztrajnost, doslednost, samostojnost in delovne navade;



(3.1.2.2)

O: razvija čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;



(5.3.4.1 | 3.3.3.2)

O: oblikuje zvočnost instrumenta v odnosu do skupine in celotnega orkestra;



(3.3.2.1)

O: razvija odnos do notnih zapisov, sloga, fraziranja in artikulacije;



(1.1.4.1)

O: usklajuje artikulacijo, igra prstne rede in spoznava izvajalske oznake;



(1.1.2.1)

O: spoznava glasbene zvrsti in oblike ter se privaja na branje a prima vista;



12

3

1

:

2

1

/

/

/



O: 5 razvija odnos do spremljevalne vloge orkestra in občutljivost za akustične pogoje;202 (3.3.3.2 | 2.1.2.1).21.4 O: podoživlja skupno umetniško delo, kar omogoča razvoj estetskih vrednot;0



I: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.



(4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» učinkovito uporablja izrazne značilnosti svojega glasbila, kot so dinamika, artikulacija, fraziranje in vibrato,

ter jih prilagaja glasbenemu kontekstu v orkestru;

» natančno intonira, zanesljivo pomni in izvaja osnovne ritmične vrednosti ter se prilagaja skupnemu

utripu orkestra;

» zanesljivo spremlja vertikalna in horizontalna gibanja v notnem zapisu ter jih pravilno interpretira med

igranjem;

» izkaže glasbene in instrumentalne sposobnosti, vključno z natančnim pomnjenjem skladb, jasnimi slušnimi

predstavami, visoko stopnjo koncentracije, pravilnim izvajanjem ritmičnih vzorcev, razumevanjem in uporabo harmonije, prepoznavanjem glasbenih oblik in struktur, ter izvajanjem skladb z občutkom za skladnost in slog;

» izkaže čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;

» prepozna in razlikuje različne glasbene zvrsti in oblike ter zanesljivo bere in izvaja glasbene zapise a prima

vista;

» pri izvajanju izkaže poznavanje izvajalskih prvin, izraznih oblik in sredstev.



TERMINI

◦ ritem ◦ harmonija ◦ oblika ◦ slog ◦ branje a prima vista



13





3


1

:

2

1

/

/



PIHALNI ORKESTER /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Pihalni orkester združuje predstavnike treh orkestralnih skupin:

» pihala: flavta, piccolo, oboa, fagot, družina klarinetov z različki (klarinet v Es, altovski in basovski

klarinet) in družina saksofonov (altovski, tenorski in baritonski saksofon);

» trobila: rog, trobenta, krilovka, tenor, bariton, pozavna, tuba;

» tolkala: timpani, bobni, melodična tolkala, različni idiofoni.

Minimalna zasedba pihalnega orkestra po orkestralnih skupinah:

» pihala: dve flavti, piccolo, šest klarinetov v B, basovski in altovski klarinet, tenorski in baritonski saksofon;

» trobila: dva rogova, tri trobente, bariton, tenor, dve pozavni, tuba;

» tolkala: veliki in mali boben, činele.

Zaradi pomanjkanja posameznih instrumentov (oboa, angleški rog, fagot idr.) so mogoče zamenjave z registrsko in zvočno ustreznimi pihali ali trobili.



PIHALNI ORKESTER



CILJI

Dijak:

O: pridobiva, poglablja in usvaja izvajalsko tehniko ter obvladuje vse izrazne značilnosti svojega glasbila;

O: razvija intonacijo, pomnjenje ritmičnih vrednosti, skupni utrip in ritmično prilagajanje;

O: usposablja se za spremljanje vertikalnih in horizontalnih gibanj ter notnega zapisa;

O: razvija glasbene in instrumentalne sposobnosti (pomnjenje, slušne predstave, koncentracija, ritem, harmonija, oblika, skladnost, slog);

O: ob sistematični vadbi razvija voljo, disciplino, vztrajnost, doslednost, samostojnost in delovne navade;



(3.3.2.1 | 1.3.4.1)

O: razvija čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;



(3.3.3.2)



14

3

1

:

2

1

/

/

/



O: 5 oblikuje zvočnost instrumenta v odnosu do skupine in celotnega orkestra;202 (3.3.2.1).21. O: 4 razvija odnos do notnih zapisov, sloga, fraziranja in artikulacije;0



(1.1.2.2)



O: spoznava glasbene vrste in oblike ter se privaja na branje a prima vista;

O: razvija odnos do spremljevalne vloge orkestra in občutljivost za akustične pogoje;



(3.3.3.2 | 2.1.2.1)

O: podoživlja skupno umetniško delo, kar omogoča razvoj estetskih vrednot.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» učinkovito uporablja izrazne značilnosti svojega glasbila, kot so dinamika, artikulacija, fraziranje in vibrato,

ter jih prilagaja glasbenemu kontekstu v orkestru;

» natančno intonira, zanesljivo pomni in izvaja osnovne ritmične vrednosti ter se prilagaja skupnemu

utripu orkestra;

» zanesljivo spremlja vertikalna in horizontalna gibanja v notnem zapisu ter jih pravilno interpretira med

igranjem;

» izkaže glasbene in instrumentalne sposobnosti, vključno z natančnim pomnjenjem skladb, jasnimi slušnimi

predstavami, visoko stopnjo koncentracije, pravilnim izvajanjem ritmičnih vzorcev, razumevanjem in z uporabo harmonije, prepoznavanjem glasbenih oblik in struktur ter izvajanjem skladb z občutkom za skladnost in slog;

» izkaže čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;

» prepozna in razlikuje različne glasbene zvrsti in oblike ter zanesljivo bere in izvaja glasbene zapise a prima

vista;

» pri izvajanju izkaže poznavanje izvajalskih prvin, izraznih oblik in sredstev.



TERMINI

◦ fraziranje ◦ artikulacija ◦ akustika ◦ harmonija ◦ slog ◦ branje a prima vista



15





3


1

:

2

1

/

/



GODALNI ORKESTER /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Tema za godalni orkester se osredotoča na razvoj tehničnih in interpretativnih veščin, sodelovanje in izražanje z glasbo. Ključni poudarki vključujejo obvladovanje različnih godalnih tehnik, kot so legato, staccato in pizzicato, ter razumevanje glasbene dinamike in fraziranja. Dijaki bodo raziskovali različne glasbene sloge in obdobja, od baroka do sodobne glasbe, ter razvijali sposobnost skupinskega igranja in poslušanja. Cilj je, da dijaki s sodelovanjem in kritično refleksijo poglobijo glasbeno znanje in izražanje, hkrati pa razvijajo spoštovanje do različnih glasbenih tradicij in vrednot.



GODALNI ORKESTER



CILJI

Dijak:

O: pridobiva, poglablja in usvaja izvajalsko tehniko ter obvladuje vse izrazne značilnosti svojega glasbila;

O: razvija absolutno in relativno intonacijo, pomnjenje ritmičnih vrednosti, skupni utrip in ritmično prilagajanje;

O: usposablja se za spremljanje vertikalnih in horizontalnih gibanj ter notnega zapisa;

O: razvija glasbene in instrumentalne sposobnosti (pomnjenje, slušne predstave, koncentracija, ritem, harmonija, oblika, skladnost, slog);

O: ob sistematični vadbi razvija disciplino, vztrajnost, samostojnost in delovne navade;



(3.1.3.3)

O: razvija čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;



(5.3.4.1 | 3.3.3.2)

O: oblikuje zvočnost instrumenta v odnosu do skupine in celotnega orkestra;

O: usklajuje artikulacijo, igra prstne rede in spoznava izvajalske oznake;



(1.1.2.1)

O: spoznava glasbene zvrsti in oblike ter se privaja na branje a prima vista;



(5.3.3.1)

O: podoživlja skupno umetniško delo, kar omogoča razvoj estetskih vrednot;



(3.3.4.2)



16

3

1

:

2

1

/

/

/



I: 5 ob poslušanju glasbe se uči na sebi in drugih prepoznavati različna razpoloženja;202 (3.3.4.2 | 3.3.1.1).21. I: 4 se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.0



(4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1)





STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» učinkovito uporablja izrazne značilnosti svojega glasbila, kot so dinamika, artikulacija, fraziranje in vibrato,

ter jih prilagaja glasbenemu kontekstu v orkestru;

» natančno intonira, zanesljivo pomni in izvaja osnovne ritmične vrednosti ter se prilagaja skupnemu

utripu orkestra;

» zanesljivo spremlja vertikalna in horizontalna gibanja v notnem zapisu ter jih pravilno interpretira med

igranjem;

» pri izvajanju izkaže poznavanje izvajalskih prvin, izraznih oblik in sredstev.



17





3


1

:

2

1

/

/



HARMONIKARSKI ORKESTER /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Tema za harmonikarski orkester se osredotoča na razvoj tehničnih in interpretativnih veščin, sodelovanje in izražanje z glasbo. Ključni poudarki vključujejo obvladovanje različnih harmonikarskih tehnik, kot so legato, staccato in dinamika, ter razumevanje glasbenega fraziranja. Dijaki bodo raziskovali različne glasbene sloge in obdobja, od ljudske glasbe do sodobnih skladb, ter razvijali sposobnost skupinskega igranja in poslušanja. Cilj je, da dijaki s sodelovanjem in kritično refleksijo poglobijo svoje glasbeno znanje in izražanje, hkrati pa razvijajo spoštovanje do različnih glasbenih tradicij in vrednot.



HARMONIKARSKI ORKESTER



CILJI

Dijak:

O: pridobiva, poglablja in usvaja izvajalsko tehniko ter se usposablja za obvladovanje vseh izraznih značilnosti svojega glasbila;

O: razvija svojo nadarjenost oz. glasbene in instrumentalne sposobnosti (glasbeno pomnjenje, slušne predstave, koncentracijo, ritem, občutek za harmonijo, čut za obliko in strukturo, smisel za skladnost, značilnosti sloga);

O: ob sistematični vadbi razvija voljo, disciplino, vztrajnost, doslednost, samostojnost, spoznava potrebo po načrtnem delu in neprestanem izpopolnjevanju ter s tem utrjuje delovne navade in odnos do dela;



(3.1.5.1 | 3.1.3.3)

O: razvija čut in smisel za vzajemno delo, delovno disciplino in odgovornost;



(3.3.3.2)

O: oblikuje in privzgaja se na zvočnost instrumenta v odnosu do skupine oz. do celotnega izvajalskega telesa v okviru predpisane dinamike, tako v smislu zvoka kot intonacije;

O: razvija odnos do spremljevalne vloge orkestra;

O: podoživlja skupno umetniško delo, kar omogoča razvoj estetskih vrednot;



(2.1.2.1 | 5.3.4.1)

O: razvija odnos do različnih notnih zapisov, opredelitev sloga in ustreznega fraziranja in artikulacije.



(4.3.3.1 | 1.1.2.2)



18

3

1

:

2

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak:21.40 » učinkovito uporablja izrazne značilnosti svojega glasbila, kot so dinamika, artikulacija, fraziranje in vibrato,

ter jih prilagaja glasbenemu kontekstu v orkestru;

» zanesljivo spremlja vertikalna in horizontalna gibanja v notnem zapisu ter jih pravilno interpretira med

igranjem;

» izkaže glasbene in instrumentalne sposobnosti, vključno z natančnim pomnjenjem skladb, jasnimi slušnimi

predstavami, visoko stopnjo koncentracije, pravilnim izvajanjem ritmičnih vzorcev; razumevanjem in uporabo harmonije, prepoznavanjem glasbenih oblik in struktur, ter izvajanjem skladb z občutkom za skladnost in slog;

» izkaže čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;

» pri izvajanju izkaže poznavanje izvajalskih prvin, izraznih oblik in sredstev.



19





3


1

:

2

1

/

/



KITARSKI ORKESTER /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Minimalna zasedba kitarskega orkestra šteje devet članov, razporeditev kitar je odvisna od partiture, praviloma od tri do osem glasov, lahko je tudi drugače. Poleg običajne klasične kitare lahko dodamo oktavno, terčno ali kvintno kitaro. Vključimo lahko tudi akustični bas, kontrabas, tolkala ali druge instrumente, ki sledijo iz partiture. Originalne literature za kitarski orkester ni veliko. Obstaja dosti priredb različnih glasbenih del. Priporočljivo je, da tudi dirigent/vodja orkestra sam priredi skladbe za kitarski orkester.

Ker stremimo k poklicnemu usposabljanju mladih glasbenikov, je izbor literature usmerjen v pridobivanje spretnosti in kakovosti izvajanja, ki jo bodo potrebovali na svoji nadaljnji poklicni poti, hkrati pa v razvijanje estetske in nacionalne ozaveščenosti.



KITARSKI ORKESTER



CILJI

Dijak:

O: pridobiva, poglablja in usvaja izvajalsko tehniko ter obvladuje vse izrazne značilnosti svojega glasbila;

O: razvija absolutno in relativno intonacijo, pomnjenje ritmičnih vrednosti, skupni utrip in ritmično prilagajanje;

O: usposablja se za spremljanje vertikalnih in horizontalnih gibanj ter notnega zapisa;

O: razvija glasbene in instrumentalne sposobnosti (pomnjenje, slušne predstave, koncentracija, ritem, harmonija, oblika, skladnost, slog);

O: ob sistematični vadbi razvija voljo, disciplino, vztrajnost, doslednost, samostojnost in delovne navade;



(3.2.1.1 | 5.2.2.1)

O: razvija čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;



(5.3.4.1)

O: oblikuje zvočnost instrumenta v odnosu do skupine in celotnega orkestra;



(3.3.2.1)

O: razvija odnos do notnih zapisov, sloga, fraziranja in artikulacije;



(1.1.4.1 | 4.3.3.1)



20

3

1

:

2

1

/

/

/



O: 5 usklajuje artikulacijo, igra prstne rede in spoznava izvajalske oznake;202 (1.1.2.1).21.4 O: spoznava glasbene zvrsti in oblike ter se privaja na branje a prima vista;0



O: razvija odnos do spremljevalne vloge orkestra in občutljivost za akustične pogoje;

O: podoživlja skupno umetniško delo, kar omogoča razvoj estetskih vrednot.



(3.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» učinkovito uporablja izrazne značilnosti svojega glasbila, kot so dinamika, artikulacija, fraziranje in

vibrato, ter jih prilagaja glasbenemu kontekstu v orkestru;

» zanesljivo pomni in izvaja osnovne ritmične vrednosti ter se prilagaja skupnemu utripu orkestra;

» zanesljivo spremlja vertikalna in horizontalna gibanja v notnem zapisu ter jih pravilno interpretira med

igranjem;

» izkaže glasbene in instrumentalne sposobnosti, vključno z natančnim pomnjenjem skladb, jasnimi slušnimi

predstavami, visoko stopnjo koncentracije, pravilnim izvajanjem ritmičnih vzorcev, razumevanjem in uporabo harmonije, prepoznavanjem glasbenih oblik in struktur ter izvajanjem skladb z občutkom za skladnost in slog;

» izkaže čut za vzajemno delo, disciplino in odgovornost;

» prepozna in razlikuje različne glasbene zvrsti in oblike ter zanesljivo bere in izvaja lažje glasbene zapise a

prima vista;

» pri izvajanju izkaže poznavanje izvajalskih prvin, izraznih oblik in sredstev.



TERMINI

◦ ritem ◦ harmonija ◦ glasbena oblika ◦ slog ◦ fraziranje ◦ dinamika ◦ skupna igra ◦ branje a prima vista



21





3


1

:

2

1

/

/



JAZZOVSKI ORKESTER (BIG /

5

2

0

2

.



BAND) 2

1

.

4

0



OBVEZNO



OPIS TEME

V tej temi obravnavamo običajno zasedbo jazzovskega orkestra (big banda), ki vsebuje tri sekcije: pihala (pet saksofonov, občasno tudi klarinete in flavte), trobila (štiri ali pet trobent in štiri pozavne), ritmično skupino (kitara, klavir ali/in klaviature, kontrabas ali basovska kitara, bobni in druga tolkala). Zasedba je lahko tudi večja ali manjša, šteje naj vsaj 11 članov (3, 3 + 2, 3). Pogosto lahko z jazzovskim orkestrom sodelujejo tudi instrumentalni in vokalni solisti ali zbori.

Pri tej temi spoznavamo različne bigbandovske stile jazz glasbe, ki so vezani na obdobja nastanka posameznih skladb in priredb.



BIG BAND



CILJI

Dijak:

O: spoznava različne stile jazz glasbe, ki so dostopni njegovemu tehničnemu znanju in poustvarjalnim sposobnostim;

O: spoznava zgradbo in vsebino instrumentalnih del;



(1.1.2.1)

O: razvija sposobnosti skupinskega muziciranja in umetniškega poustvarjanja;



(3.3.3.2 | 5.3.4.1 | 2.1.2.1)

O: razvija estetsko občutljivost in kritičen odnos do kulture in kvalitete glasbene umetnosti;



(1.1.4.1)

O: se seznanja z deli slovenskih in tujih ustvarjalcev, kar omogoča spoznavanje domače ustvarjalnosti, razvija zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti ter omogoča primerjavo z evropsko in svetovno glasbeno dediščino;



(4.3.3.1 | 1.3.2.1)

O: pridobiva, poglablja in usvaja izvajalsko tehniko v skupini ter se usposablja za obvladovanje vseh izraznih značilnosti svojega glasbila;



22

3

1

:

2

1

/

/

/



O: odkriva in razvija absolutno in relativno intonacijo, pomnjenje absolutnih in relativnih trajanj osnovnih 5202 ritmičnih vrednosti, skupni utrip in ritmično prilagajanje, osnove zavestnega spremljanja vertikalnih in .21 horizontalnih gibanj ter sposobnosti za spremljanje notnega zapisa;.40

O: razvija svojo nadarjenost oz. glasbene in instrumentalne sposobnosti (glasbeno pomnjenje, slušne predstave, koncentracijo, ritem, občutek za harmonijo, čut za obliko in strukturo, smisel za skladnost, značilnosti sloga);

I: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.



(4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume kakšna je osnovna vloga njegovega glasbila v sekciji;

» razume kakšna je osnovna vloga njegove sekcije v orkestru;

» razume kakšna je osnovna vloga drugih glasbil v njegovi sekciji;

» razume kakšna je osnovna vloga drugih glasbil in sekcij v orkestru;

» artikulira primerno za glasbeni stil, ki ga orkester igra;

» upošteva dinamiko igranja v sekciji in orkestru;

» upošteva dolžine not in se prilagaja dogovoru v sekciji,

» sledi navodilom dirigenta in jih dosledno upošteva;

» razume in pozna različne stile jazz glasbe;

» sledi vsebini danega dela in upošteva zapisano v notnem materialu.



23





3


1

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 4



POGLAVJIH



SIMFONIČNI ORKESTER

SIMFONIČNI ORKESTER

Obdobja baroka

» Händel, G. F.: Glasba na vodi, Suite št. 1–3, HWV 348–350 (Deutsche Händelgesellschaft Kassel).

» Telemann, G. P.: Uvertura – suita v e-molu, TWV 55:e1 (Breitkopf und Härtel/IMSLP).

» Bach, J. S.: Orkestrske suite št. 1–4, BWV 1066–1069 (Bärenreiter).

» Dolar, J. K.: Balletti/Sonate (ZRC SAZU).

Obdobja klasicizma

» Haydn, J.: Simfonija št. 85 v B-duru, Hob.I:85 (Haydn-Mozart Presse/IMSLP).

» Haydn, J.: Simfonija št. 94 v G-duru, Hob.I:94 (Haydn-Mozart Presse/IMSLP).

» Haydn, J.: Simfonija št. 104 v D-duru, Hob.I:104 (Haydn-Mozart Presse/IMSLP).

» Mozart, W. A.: Uvertura k operi Beg iz seraja, K. 384 (Bärenreiter).

» Mozart, W. A.: Uvertura k operi Don Giovanni, K. 527 (Bärenreiter).

» Mozart, W. A.: Simfonija št. 36 v C-duru, K. 425 (Bärenreiter/IMSLP).

» Mozart, W. A.: Simfonija št. 39 v Es-duru, K. 543 (Bärenreiter/IMSLP).

» Mozart, W. A.: Simfonija št. 40 v g-molu, K. 440 (Bärenreiter/IMSLP).

» Beethoven, L. van: Simfonija št. 1 v C-duru, op. 21 (Breitkopf, Bärenreiter, Henle).

» Beethoven, L. van: Uvertura k Egmontu, op. 84 (Breitkopf, Bärenreiter).

» Beethoven, L. van: Uvertura h Coriolanu, op. 62 (Breitkopf, Bärenreiter, Henle).

» Beethoven, L. van: Uvertura k Prometej[N1] (#_msocom_1) u, op. 43 (Breitkopf, Henle).

» Novak, J. K.: Figaro – Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZRC SAZU).



24

3

1

:

2

1

/

/

/



Obdobje romantike 5202.2 » Schubert, F.: Simfonija št. 4 v c-molu , D. 417 (Breitkopf, Bärenreiter).1.40 » Schubert, F.: Simfonija št. 5 v B-duru , D. 485 (Breitkopf, Bärenreiter).

» Schubert, F.: Simfonija št. 7 v h-molu – »Nedokončana«, D. 729 (Breitkopf, Bärenreiter).

» Schubert, F.: Uvertura v italijanskem slogu, D. 591 (Breitkopf, Kalmus, IMSLP).

» Mendelssohn, F.: Uvertura Hebridi, op. 26 (Breitkopf, IMSLP).

» Mendelssohn, F.: Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90 (Breitkopf).

» Weber, C. M. von: Uvertura k Oberonu, J. 306 (Peters, Breitkopf).

» Grieg, E.: Peer Gynt, suiti št. 1, op. 46, in št. 2, op. 55 (Peters).

» Grieg, E.: Norveški plesi, op. 35 (Peters).

» Grieg, E.: Simfonični plesi, op. 64 (Peters).

» Smetana, B.: Vltava, iz cikla Moja domovina, JB 1:112/2 (Breitkopf).

» Smetana, B.: Ples komedijantov iz opere Prodana nevesta (SNKLHU/Kalmus, IMSLP).

» Dvořak, A.: Slovanski plesi, op. 48 in op. 72 (SNKLHU/Kalmus, Breitkopf, IMSLP).

» Dvořak, A.: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 (SNKLHU/Kalmus, Breitkopf, IMSLP).

» Dvořak, A.: Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95 (Breitkopf, SNKLHU, IMSLP).

» Musorgski, M.: Noč na golem brdu (Muzika Moskva, V. Bessel & Co./IMSLP).

» Glinka, M.: Uvertura k Ruslanu in Ljudmili (Muzika Moskva, Kalmus/IMSLP).

» Borodin, A.: Polovski plesi iz opere Princ Igor (Eulenburg/Kalmus, IMSLP).

» Borodin, A.: V stepah centralne Azije (Muzika Moskva, Kalmus, IMSLP).

» Čajkovski, P. I.: Italijanski capriccio, op. 45 (Muzgiz, Kalmus/IMSLP).

» Čajkovski, P. I.: Labodje jezero, suita, op. 20a (P. Jurgenson/IMSLP).

» Čajkovski, P. I.: Romeo in Julija, fantazija – uvertura, TH 42 (Muzgiz, Eulenburg).

» Sibelius, J.: Finlandia, op. 26 (Breitkopf).

» Sibelius, J.: Pomladna pesem, op. 16 (Breitkopf).

» Sibelius, J.: Peleas in Melisanda, suita, op. 46 (Peters, Kalmus/IMSLP).

» Sibelius, J.: Andante festivo za godalni orkester (Kalmus/IMSLP).

» Faure, G.: Peleas in Melisanda, suita, op. 80 (Peters).



25

3

1

:

2

1

/

/

/



» Brahms, J.: 5 Madžarski plesi , izbor (Breitkopf).202.2 » Rossini, G.: Uvertura k operi Seviljski brivec (Ricordi).1.40 » Bizet, G.: Orkestrski suiti iz opere Carmen (Breitkopf/IMSLP).

» Bizet, G.: Arležanka, suiti št. 1 in št. 2 (Breitkopf, Choudens/IMSLP).

» Gerbič, F.: Uvertura iz opere Kres (NUK).

» Wolf, H.: Scherzo in Finale za veliki orkester (Musikwissenschaftlicher Verlag, Kalmus/IMSLP).

» Lajovic, A.: Lirična pesnitev Pesem jeseni (NUK, dlib.si).

» Lajovic, A.: Adagio za veliki orkester (NUK, dlib.si).

Dela iz dvajsetega in enaindvajsetega stoletja

» Ravel, M.: Bolero (Durand, Eulenburg).

» Debussy, C.: Preludij k Favnovemu popoldnevu (Durand).

» Bravničar, M.: Belokranjska rapsodija (ZRC SAZU).

» Bravničar, M.: Hymnus Slavicus (DSS).

» Arnič, B.: Uvertura h komični operi (DSS).

» Krek, U.: Rapsodični ples (DSS).

» Škerjanc, L. M.: Slavnostna uvertura (Slovenska filharmonija, DSS).

» Škerjanc, L. M.: Svečana uvertura (DSS).

» Škerjanc, L. M.: Gazele (NUK, ZRC SAZU, Slovenska filharmonija).

» Škerjanc, L. M.: Notturno za veliki orkester (Glasbena Matica).

» Kozina, M.: Na svoji zemlji (NUK).

» Kozina, M.: Bela krajina (ZRC SAZU, Slovenska filharmonija).

» Kozina, M.: Davnina (NUK, ZRC SAZU).

» Kozina, M.: Baletna suita (NUK, ZRC SAZU).

» Ramovš, P.: Sinfonietta (DSS).

» Ramovš, P.: Finale za simfonični orkester (DSS).

» Švara, D.: Istrski plesi za veliki orkester (DSS).

» Srebotnjak, A.: Slovenski ljudski plesi za godalni orkester (DSS).

» Srebotnjak, A.: Slovenski ljudski plesi za simfonični orkester (DSS).



26





3


1

:

2

1

/

/

/



» Srebotnjak, A.: 5 Vrag in trobenta (DSS).202.2 » Gregorc, J.: Desonata (DSS).1.40 » Golob, J.: Slovenska rapsodija (DSS).

SOLIST Z ORKESTROM

Klavir

» Mozart, W. A.: Klavirski koncerti (Bärenreiter).

» Beethoven, L. van: Klavirski koncerti 1–3 (Breitkopf, Bärenreiter).

» Mendelssohn, F.: Klavirski koncert v g-molu (Breitkopf).

» Grieg, E.: Klavirski koncert v a-molu, op. 16 (Peters).

» Chopin, F.: Klavirska koncerta št. 1 in 2 (Breitkopf, Peters, Sikorski).

» Liszt, F.: Klavirski koncert št. 1 v Es-duru (Breitkopf).

» Škerjanc, L. M.: Concertino za klavir in godalni orkester (DSS).

Violina

» Mozart, W. A.: Violinski koncerti 1–5 (Bärenreiter).

» Beethoven, L. van: Romanci v F-duru in G-duru (Breitkopf).

» Wieniawski, H.: Violinski koncert št. 2 v d-molu (B. Schott's Söhne, PWM).

» Lalo, E.: Španska simfonija za violino in orkester (Durand/Kalmus).

» Sarasate, P.: Ciganski napevi za violino in orkester (Bartholf Senff/Kalmus, IMSLP).

» Saint-Saëns, C.: Introdukcija in rondo capriccioso (Durand).

» Škerjanc, L. M.: Intermezzo romantique (NUK, ZRC SAZU).

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



PIHALNI ORKESTER

PIHALNI ORKESTER

Skladbe za uigravanje:

» Apepermont, B.: Four Original Warm-Ups.

» Lijnschooten, H. van: 8 Hymns.



27

3

1

:

2

1

/

/

/



Dela tujih avtorjev: 5202.2 » Grainger, P.: Irish Tune .1.40 » Holst, G.: Suite No. 1 in Es .

» Holst, G.: Suite No. 2 in F.

» Fauré, G.: Chant Funeraire.

» Saint-Saëns, C.: Orient et Occident, op. 25.

» Milhaud, D.: Suite française.

» Jacob, G.: William Byrd Suite.

» Williams, R. V.: Toccata Marziale.

» Chance, J. B.: Incantation and Dance.

» Reed, A.: Armenian Dances, Pt. I.

» Reed, A.: Armenian Dances, Pt. II.

» Reed, A.: The Hounds of Spring.

» Wood, H.: Mannin Veen.

» Nelson, R.: Rocky Point Holiday.

» Smith, C. T.: Festival Variations.

» Galante, R.: Transcendent Journey.

» Sparke, P.: Hanover Festival.

» Roost, J. van der,: Rikudim.

Dela slovenskih skladateljev:

» Kozina, M., Markovič, V.: Bela krajina.

» Škerl, D.: Tretja simfonietta.

» Krek, U.: Rapsodični ples.

» Bučar, D., Dlesk, S.: Belokrajnske pisanice.

» Bučar, D., Dlesk, S.: Žumberška rapsodija.

» Parma, V., Dlesk, S.: Rokovnjači.

» Adamič, B.: Jesensko vezenje.

» Adamič, B.: Predigra in pobeg.



28

3

1

:

2

1

/

/

/



» Adamič, B.: 5 Sprenevedanje .202.2 » Habe, T.: Sinfonia Carnioli ( »Soudaška« ).1.40 » Habe, T.: Pomladna razpoloženja .

» Golob, J.: Suita za pihalni orkester.

» Glavnik, E.: Logarska dolina.

» Glavnik, E.: Martin Krpan.

» Golob, R.: Godba gre v vesolje.

» Golob, R.: Knjiga prigod za pihalni orkester.

» Golob, R.: Godba na čudežnem vlaku.

» Krivokapič, I.: Razprava o občutljivosti.

» Goričar, A.: Hyades.

» Bečan, N.: Potovanje v središče Zemlje.

Solo z orkestrom:

Flavta

» Chaminade, C.: Concertino pour Flute.

» Adamič, B.: Fičfirič.

Oboa

» Bellini, V.: Koncert za oboo.

» Marcello, A.: Koncert za oboo.

» Wyntin, B.: Idylle.

Klarinet

» Weber, C. M. von: Concertino za klarinet.

» Weber, C. M. von: Koncert št. 1 v f-molu.

» Grgin, A.: Concertino for clarinet.

» Adamič, B.: Suita za klarinet.

» Adamič, B.: Gas do daske.

» Naulais, J.: Anche du Demon.

Saksofon

» Pucihar, B.: Aria & Improvisation.



29





3


1

:

2

1

/

/

/



Trobenta » Glazunov, A.: 5 Koncert za saksofon .202.2 » Binge, R.: Koncert za saksofon .1.40

» Arutunian, A.: Koncert za trobento.

» Jérôme, N.: Canicule.

» Štrucl, V.: Igrive trobente.

Bariton

» Habe, T.: Preludij in caprice za bariton (pozavno) in orkester.

Pozavna

» Korsakov, N. R.: Koncerta za pozavno.

Tolkala

» Reed, A.: Concertino for marimba.

» Kopetzki, E.: Marimba in the wind.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



GODALNI ORKESTER

GODALNI ORKESTER

Obdobje baroka

» Vivaldi, A., Corelli, A., Tartini, G.: Concerti grossi.

» Pachelbel, J.: Kanon.

» Albinoni, T.: Adagio za orgle in godala.

» Bach, J. S.: Suita št. 2 v h-molu.

» Bach, J. S.: Koncert za dve violini v d-molu, Koncert za violino in oboo.

» Bach, J. S.: Koncert za čembalo v d-molu, BWV 1052.

» Bach, J. S.: Koncert za dva čembala v c-molu, BWV 1062.

» Bach, J. S., Stokowski, L.: Air.

» Bach, J. S.: Air.

» Corelli, A.: Sarabande, Gigue, Badinerie.



30

3

1

:

2

1

/

/

/



» Corelli, A.: 5 Concerto grosso , op. 6/8.202.2 » Corelli, A.: Concerto grosso , op. 6/3.1.40 » Dolar, J. K.: Baletti à 4 (E, F), a 5 .

» Dolar, J. K.: Missa Villana (Monumenta artis Musicae Sloveniae).

» Ivančič, A.: Simfonije za dve violini in bas (Monumenta artis Musicae Sloveniae).

» Ivančič, A.: Sonate a tre (Monumenta artis Musicae Sloveniae).

» Händel, G. F.: Concertini.

» Händel, G. F.: Concerto grosso, op. 6, št. 12.

» Locatelli P.: Concerto grosso, op. 1, št. 8 – Božični.

» Tartini, G.: Koncert za violino v d-molu.

» Tartini, G.: Koncert za trobento.

» Telemann, G. P.: Suita Don Quixote.

» Torelli, G.: Simfonija za godala v G-duru št. 6.

» Torelli, G.: Concerto grosso, op. 8, št. 6 – Božični.

» Vivaldi, A.: L'estro Armonico.

» Cimarosa, D.: Koncert za oboo.

» Vivaldi, A.: Štirje letni časi, op. 8.

Obdobje klasicizma

» Benda, J.: Simfonija v B-duru.

» Boccherini, L.: La musica notturana delle strade di Madrid.

» Boccherini, L.: Menuett.

» Haydn, J.: Koncert za rog in orkester št. 1 in 2.

» Haydn, J.: Koncert za violončelo v C-duru.

» Haydn, J.: Simfonija št. 27 v G-duru.

» Mozart, W. A.: Divertimenti v D-duru, B-duru in F-duru.

» Mozart, W. A.: Serenada Mala nočna glasba.

» Mozart, W. A.: Koncert za klavir in orkester v A-duru, K 414 (lahko samo z godali).

» Mozart, W. A.: Cassatio v G-duru.



31

3

1

:

2

1

/

/

/



» Mozart, W. 5 A.: Glasbena šala .202.2 » Stamitz, J.: Simfonija v G-duru .1.40 » Stamitz, J.: Simfonija v B-duru .

» Stamitz, J.: Simfonija v A-duru.

» Hummel, J. N.: Koncert za trobento in godala v Es-duru.

» Weber, C. M. von: Romanca za pozavno in godala.

» Neruda, J. K. J.: Koncert za trobento in godala v Es-duru.

Obdobje romantike

» Čajkovski, P. I.: Serenada za godala.

» Dvořák, A.: Serenada za godala, op. 22.

» Grieg, E.: Suita v starem slogu – Holberg.

» Janaček, L.: Suita za godala.

» Mendelssohn, F., Bartholdy, M.: Koncert za violino v e-molu.

» Nielsen, C.: Mala suita.

» Puccini, G.: Krizanteme.

» Suk, J.: Serenada za godala v Es-duru, op. 6.

» Svendsen, J.: Romanca za violino in godala.

» Glazunov, A.: Koncert za altovski saksofon in godala.

» Brahms, J.: Madžarski plesi (priredbe).

» Holst, G.: Suita St. Paul.

Skladbe 20. stoletja

» Barber, S.: Adagio.

» Bartók, B.: Romunski plesi.

» Britten, B.: Simple symphony.

» Canev, B.: Devet miniatur.

» Debussy, C.: Danse sacré et danse profane za harfo.

» Respighi, O.: Antiche danze ed arie.

» Bartók, B.: Plesi iz Transilvanije.



32

3

1

:

2

1

/

/

/



» Skalkotas, N.: 5 Pet plesov iz Grčije .202.2 » Grgin, A.: Tema z variacijami .1.40 » Rosauro, N.: Koncert za vibrafon in godalni orkester .

» Sejourne, E.: Koncert za marimbo in godala.

» Rousseau, M. S.: Pastoralne variacije za harfo in godala.

Slovenski skladatelji

» Dolar, J. K.: Balletti a 4 (E).

» Dollar, J. K.: Balletti a 4 (F).

» Dolar, J. K.: Balletti a 5.

» Ipavec, B.: Serenada za orkester na lok (Monumenta artis Musicae Sloveniae).

» Ivančič, A.: Simfonija v F-duru (Monumenta artis Musicae Sloveniae).

» Ivančič, A.: Sinfonia v G-duru (Monumenta artis Musicae Sloveniae).

» Kumar, A.: Levte.

» Kumar, A.: Post Art.

» Kumar, A.: Istrska suita.

» Kumar, A.: Istralja.

» Krek, U.: Sonatina za godala.

» Lajovic, A. (prir. Adamič, E. ): Sanjarija.

» Lajovic, A.: Stara in nova pesem (DSS 1189).

» Lazar, M.: Žepni koncert št. 2 za dva čembala in godala.

» Osterc, S.: Religioso.

» Posch, I.: Baletta I (Monumenta artis Musicae Sloveniae).

» Posch, I.: Ludit author chromaticae.

» Posch, I.: Echo.

» Srebotnjak, A.: Slovenski ljudski plesi (DSS 1051)

» Srebotnjak, A.: Pet makedonskih plesov (DSS 1050).

» Škerl, D.: Serenada za godala.

» Škerl, D.: Tri bagatele: za godala (DSS 630).



33





3


1

:

2

1

/

/

/



» Jež, J.: 5 Concertino semplice za violino in godalni orkester (DSS 616).202.2 » Gregorc, J.: Koncert, za rog in orkester (DSS 615).1.40 » Škerjanc, L. M.: Suita v starem slogu: za godalni orkester in godalni kvartet .

» Habe, T.: Koncert za rog in godala (DSS 1728).

» Golob, R.: Suita za solo violino in godala.

» Golob, J.: Štiri slovenske ljudske pesmi za godala (DSS 897).

» Golob, J.: Romanca in humoreska za violino in godala (DSS 1564).

» Golob, J.: Vora bije, sunce mi zahaja: za godalni orkester (DSS 920).

» Firšt, N.: Pogledi za godala (DSS 1487).

» Ajdič, A.: Adagio za klarinet in godalni orkester (DSS 1302).

» Kogoj, M. (prir. A. Srebotnjak): Šest skladb za godalni orkester (DSS 1105).

» Svete, T.: Prekmurska suita za godala (DSS 1073).

» Ramovš, P.: Sedem skladb za godala (DSS 887).

» Ramovš, P.: Vzporedja za klavir in godalni orkester (DSS 636).

» Ramovš, P.: Concertino za klavir in godalni orkester (DSS 635).

» Ramovš, P.: Divertimento za godalni orkester (DSS 604).

» Merkù, P.: Ali sijaj, sijaj sonce: Slovenska rapsodija za godala (DSS 847).

» Bravničar, M.: Divertissement: Simfonična slika: za klavir in godala (DSS 834).

» Cipci, K.: Concertino za oboo in godalni orkester (DSS 671).

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

Pri izbiri programa je treba upoštevati vsakoletno zasedbo v orkestru, tako glede na številčnost in na zasedenost posameznih orkestralnih skupin kot na tehnično zmogljivost dijakov. Upoštevati je treba tudi tehnično zahtevnost posameznih programov.



HARMONIKARSKI ORKESTER

HARMONIKARSKI ORKESTER

Skladbe starih mojstrov, skladbe v stilu baroka, predklasike

» Bach, J. S.: Wir dänken Dir, Herr Jesu Christ.

» Bach, J. S.: Jesus bleibet meine Freude.



34

3

1

:

2

1

/

/

/



» Bach, 5 J. S.: Air .202.2 » Bach, J. S.: Preludij in fuga v g-molu .1.40 » Bach, J. S.: Preludij in fuga v C-duru .

» Bach, J. S.: Preludij in fuga v d-molu.

» Bach, J. S.: Fantazija in fuga v g-molu.

» Händel, G. F.: Glasba na vodi.

» Böllmann, L.: Gotska suita.

» Seiber, M.: Preludij in fuga v a-molu.

» Dugan, F.: Toccata.

» Bach, J. C.: Simfonija v B-duru.

» Beringen, R. van: Barocco.

» Hauswirth, H. M.: Rokoko suite.

Izvirne skladbe ali priredbe

» Götz, A.: Harlekinade.

» Götz, A.: Cirkus.

» Götz, A.: Time for school.

» Götz, A.: 10 kleine Negerlein.

» Götz, A.: Intercity.

» Götz, A.: Rapsodia Andalusia.

» Russ Plötz, W.: Microsuite 1, 2, 3.

» Russ Plötz, W.: Harlekin.

» Dobler, F.: Werziade.

» Dobler, F.: Slovanske skice.

» Würthner, R.: Variacije.

» Würthner, R.: Hymne.

» Würthner, R.: Märchen Sinfoniette.

» Brehme, H.: Balett Suite.

» Jacobi, W.: Sinfonische Suite.



35

3

1

:

2

1

/

/

/



» Jacobi, W.: 5 Impromptu 18 .202.2 » Ganzer, J.: 5 Skizen .1.40 » Derbenko, J.: Koralni preludij .

» Derbenko, J.: Ruske miniature.

» Derbenko, J.: Karneval.

» Derbenko, J.: Regtime.

» Šišakov, J.: Koncertne variacije.

» Trojan, V.: Razrušena katedrala.

» Brucci, R.: Sinfonietta.

» Brucci, R.: Imaginations.

» Brucci, R.: Koral.

» Brucci, R.: Suita.

» Fugazza, F.: Scherzo.

» Tamulionis, J.: Toccata diavolesca.

» Gatti, M.: Jazzfest.

» Star, B.: Balkanska impresija.

» Star, B.: Scherzo št. 2.

» Vidošić, T.: Ples mladosti.

» Shehu, B.: Aproksimato št. 5.

» Uhlik, T.: Mali princ.

» Dolički, A.: In Fa.

» Lhotka-Kalinski, I.: Mala balkanska suita.

» Klobučar, A.: Trije stavki za harmonikarski orkester.

» Piazzolla, A.: Melodija v a-molu.

» Piazzolla, A.: Oblivion.

» Piazzolla, A.: Novitango.

» Piazzolla, A.: Libertango.

» Piazzolla, A.: Fracanapa.



36





3


1

:

2

1

/

/

/



Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine. » Piazzolla, A.: 5 Ballett tango .202.21.40 Skladbe slovenskih skladateljev

» Ramovž, P.: Srečanje.

» Šuklar, S.: The Colors.

» Adamič, B.: Mozaik.

» Adamič, B.: Kliči 5779.

» Lesjak, B., Sepe, M.: Ne čakaj na maj.

» Lesjak, B., Sepe, M.: Zemlja pleše.

» Glavnik, E.: Al' me boš kaj rada 'mela.

» Sebastian, E.: Scherzo.

» Špacapan, I.: Veter z juga.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.

Pri izbiri programa je treba upoštevati vsakoletno zasedbo v orkestru, tako glede na številčnost in na zasedenost posameznih orkestralnih skupin kot na tehnično zmogljivost dijakov. Upoštevati je treba tudi tehnično zahtevnost posameznih programov.



KITARSKI ORKESTER

KITARSKI ORKESTER

Renesansa, barok, klasicizem

» Dowland, J.: Captaine Digorie Piper his Galliard.

» Dowland, J.: Mr. George Witehead his Alman.

» Brade, W.: Alman.

» Brade, W.: Des Rotschenken Tantz.

» Morley, T.: Now is the Month of Maying.

» Morley, T.: Joyne Hands.

» Morley, T.: The Frog Galliard.

» Lawes, W.: Saraband.

» Weiss, S. L.: Ciacona.



37

3

1

:

2

1

/

/

/



» Holborne, A.: Alman: 5 The Honeysuckle .202.2 » Tomkins, T.: Alman .1.40 » Gibbons, O.: Fantaisie .

» Bach, J. S.: Koral v h-molu.

» Bach, J. S.: Koral v G-duru.

» Bach, J. S.: Koral v f-molu.

» Bach, J. S.: Preludij in fuga št. 22.

» Bach, J. S. (prir. Bogdanović D.): Nun komm, der Heiden Heiland, BWV 659.

» Albinoni, T.: Adagio for Guitar Ensemble.

» Marcello, A.: Adagio za solo inštrument in kitarski orkester.

» Telemann, G. F.: Concerto en Re Majeur.

» Mallard, M.: Baroque Dances for Guitar Ensemble.

» Mozart, L.: Danse Allemande.

» Mozart, W. A.: Mala nočna glasba.

» Sor, F.: Concerto groso.

» Sor, F.: Variation on La Folia.

» Sor, F.: L’encouragement, op. 34.

» Giuliani, M.: Concerto, op. 30.

Romantika, 20. stoletje in slovenski avtorji

» Rossini, G.: Uvertura k Tatinski sraki.

» Ravel, M.: Moja mati gos.

» Dvořak, A.: Slovanski ples št. 10.

» Barrios Mangore, A.: Cueca.

» Barrios Mangore, A.: Leyenda de España.

» Granados, E.: Arabesca.

» Granados, E.: Zambra.

» Brahms, J.: Madžarski plesi.

» Händel, G. F.: Concerto Grosso, op. 4, št. 6.



38

3

1

:

2

1

/

/

/



» Quell, M.: 5 Satori .202.2 » Quell, M.: Atremia .1.40 » Barrett, R.: Colloid .

» Sollory, L.: Suite Exotique.

» Casteele, M.: Who Wants to Live Forever.

» Rossé, F.: Ove.

» Murciano, M.: 4 Sevillanas.

» Woelki, K.: Der Gitarrenchor, 8 Spielstücke.

» Rodrigo, J.: Dos Piezas Caballerescas.

» Limperg, A.: Grooving Guitars.

» Kaps, H. J.: Konzertante Music.

» Goudara, F.: Ama Gochoa.

» Tocher, G.: September Evening.

» Graf, R.: Beat it (Latin guitar percussion).

» Brüderl, H.: Around Mi.

» York, A.: Pacific Coast Highway.

» Piazzolla, A.: Close Your Eyes and Listen.

» Piazzolla, A.: Novitango.

» Piazzolla, A.: Vuelvo al Sur.

» Maldonado, R.: Tierra Arada.

» Teixeira, N.: Suite Nordestina.

» Annette, K.: Elemental Sketches.

» Annette, K.: Opposite Impressions.

» Annette, K.: Suite Concertino.

» Machado, C.: Pontei.

» Machado, C.: Catira.

» Machado, C.: Frevo.

» Machado, C.: Ciranda.



39

3

1

:

2

1

/

/

/



» Pavlovits, D.: 5 Shahrazad dancing .202.2 » Pujol, M. D.: Piezas Artesanales.1.40 » Tesar, M.: Divertimento .

» Moniuszko, S.: Bajka.

» Falla, M. de,: Mlinarjev ples.

» Falla, M. de: La Vida Breve.

» Turina, J.: Gipsy Dances.

» Vitores, J.: Dos Piezas Andinas.

» Albeniz, I.: Pavana-Capricho.

» Albeniz, I.: Asturias.

» Albeniz, I.: Cordoba.

» Qualey, D.: Santa Cruz.

» Villa-Lobos, H.: Bachianas Brasileiras št. 5.

» Lennon, J., McCartney, P.: Blackbird.

» Orkouzounov, A.: Codex Bulgaricus.

» Orkouzounov, A.: Rhodope’s Illusion.

» Dyens, R.: La Valse à mi-temps (dite la Colmarienne).

» Dyens, R.: Seul à seuls.

» Dyens, R.: Soleils levants.

» Dyens, R.: Carillons.

» Ramirez, A.: Alfonsina y el mar.

» Glancey, G. T.: Drum, Strummer boy, Drum.

» Rajterič, T.: Tri skice za kitarski orkester in solista.

» Kaps, H.: La Anadiadura (Rumba Flamenca).

» Rus, L.: 15 razposajenih kitaristov na ljubljanskem zraku.

» Rus, L.: Pas de Deux.

» Rus, L.: Slovenski regatime.

» Kuhar, N.: Variacije na znano rock temo.



40





3


1

:

2

1

/

/

/



» Kuhar, N.: 5 L. A. tric Counterpoint .202.2 » Kuhar, N.: Passacaglia .1.40 » Kuhar, N.: Ace of Hearts .

» Kuhar, N.: Nursery Rhyme.

Poleg navedene vsebine lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



JAZZOVSKI ORKESTER (BIG BAND)

BIG BAND

Obdobje tradicionalnega jazza

Glenn Miller

» Garland, J.: In the mood. Hal Leonard corporation. (Jazz ensamble library).

» Miller, G., Parish, M., Hest, J.: Moonlight serenade. Alfred publishing. (Jazz band series).

» Sigman, C., Gray, J., Hest, J.: Pennsylvania 6-5000. Alfred publishing. (Jazz band series).

Count Basie

» Foster, F., Nestico, S.: Shiny stockings. Hal Leonard corporation. (Professional editions-Jazz ensamble).

» Hefti, N., Nestico, S.: Splanky. Alfred publishing. (Jazz band series).

» Hefti, N.: Cute. Lush life music.

» Hefti, N.: Flight of the foo birds. Jazz lines publications.

» Hefti, N.: Li’l Darlin’. Lush life music.

» Duke, V., Hest, J.: April in Paris. Alfred publishing. (Premier jazz series).

Duke Ellington

» Ellington, D., Berger, D., Wallara, B.: In a mellow tone. Alfred publishing. (Esentially Ellington: Jazz at

Lincoln center library).

» Lengsfelder, H. J., Drake, E., Tizol, J., Ellington, D., Berger, D.: Perdido. Alfred publishing. (Esentially

Ellington: Jazz at Lincoln center library).

» Strayhorn, B., The Delta Rhythm Boys, Berger, D.: Take the »A« train. Hal Leonard corporation. (Jazz

ensamble library).

» Ellington, D., Mills, I., Nemo H., Redmond, J., Berger, D.: I let a song go out of my heart. Alfred publishing.

(Esentially Ellington: Jazz at Lincoln center library).



41

3

1

:

2

1

/

/

/



» Strayhorn, B., Ellington, D.: 5 Half the fun. Alfred publishing. (Esentially Ellington: Jazz at Lincoln center 202 library)..21.4 » Ellington, D., Berger, D.: Oclupaca. Alfred publishing. (Esentially Ellington: Jazz at Lincoln center library).0

Razno

» Nelson, O.: Yearnin’. Sierra music publications. (The Oliver Nelson big band series).

» Nelson, O., Taylor, M.: Stolen moments. Hal Leonard publications. (Young jazz classics).

» Jones, T.: To you. Kendor music publishing. (Kendor jazz summit series).

» Jones, T.: A child is born. Kendor music publishing. (Kendor jazz gateway series).

» Holman, B., Rowles, J.: The Peacocks. Sierra music publications. (The Bill Holman big band series).

» Kenton, S., Gilbert, L. W., Sunshine, M., Simons, M., Collins, M.: El manisero (The peanut vendor). Lush life

music.

Pevski solist ali zbor z orkestrom

» Miller, G., Parish., M., Carubia, M.: Moonlight serenade. Alfred publishing. (Jazz vocal series).

» Ellington, D., Mills, I., Berger, D.: It don't mean a thingif it ain't got that swing. Alfred publishing.

(Esentially Ellington: Jazz at Lincoln center library).

» Berlin, I., Holmes, R.: Blue skies. Hal Leonard corporation. (Vocal solo/jazz ensamble series).

» Hendricks, J., Cavanaugh, J., de Moraes, V., Jobim, A. C., Taylor, M.: Chega de saudade (no more blues). Hal

Leonard corporation. (Vocal solo/jazz ensamble series).

» Gershwin, I., Gershwin, G., Wolpe, D.: Love is here to stay. Alfred publishing. (Jazz vocal series).

» Gershwin, I., Gershwin, G., Wolpe, D.: Nice work if you can get it. Alfred publishing. (Jazz vocal series).

» Gershwin, I., Gershwin, G., Wolpe, D.: 'S Wonderful. Alfred publishing. (Jazz vocal series).

» Loewe, F., Lerner, A. J., Wolpe, D.: Almost like being in love. Alfred publishing. (Jazz vocal series).

» Porter C., Wolpe, D.: I get a kick out of you. Alfred publishing. (Jazz band series).

» Schertzinger, V., Mercer, J., Holmes, R.: I remember you. Hal Leonard corporation. (Vocal solo/jazz

ensamble series).

Sodobnejši jazzovski ritmi

» Brubeck, D., Berg, K.: Blue rondo a la Turk. Alfred publishing. (Premier jazz series).

» Morgan, L., Taylor, M.: Sidewinder. Hal Leonard corporations. (Little big band series).

» Jones, Q., Lubbock, J., Nestico, S.: Grace. Alfred publishing. (Premier jazz series).

» Ellis, J., Berg, K.: The Chicken. Alfred publishing. (Jazz band series).



42

3

1

:

2

1

/

/

/



» Mintzer, B.: 5 Mosaic. Kendor music publishing. (Jazz journey series).202.2 » Mintzer, B.: Computer. Kendor music publishing. (Kendor jazz summit series).1.40 » Mintzer, B.: New Rochelle. Kendor music publishing.

» Metheny, P., Curnow, B.: Every summer night. Sierra music publications. (The Pat Metheny big band

series).

Zabavna glasba

» Brown, J., Jennings, P.: I got you (I feel good). Hal Leonard corporations. (Young jazz ensamble).

» Charles, R., Taylor, M.: Hallelujah I love her so. Hal Leonard corporations. (Young jazz ensamble).

» Lennon, J., McCartney, P., Tomaro, M.: Come Together. Hal Leonard corporations. (Jazz ensamble library).

» Lennon, J., McCartney, P., Tomaro, M.: Blackbird. Hal Leonard corporations. (Jazz ensamble library).

» Sting, Tomaro, M.: Fields of gold. Hal Leonard corporations. (Jazz ensamble library).

» Collins, P., Stout, D.: Against all odds (take a look at me now). Power House Orchestrations.

» Collins, P., Barron, M.: Sussudio. Power House Orchestrations.

» Temperton, R., Holmes, R.: Thriller. Hal Leonard corporations. (Jazz ensamble library).

Pevski solist z orkestrom

» Redding, O., Holmes, R.: Respect. Hal Leonard corporation. (Vocal solo/jazz ensamble series).

» Bublé, M., Chang, A., Foster, A., Ragsdale, S.: Haven’t met you yet. Alfred publishing. (Jazz vocal series).

» Gimbel, N., Ruiz, P. B., Taylor, M.: Sway. Hal Leonard corporation. (Vocal solo/jazz ensamble series).

Slovenska popevka

» Robežnik, J., Privšek, J.: Pegasto dekle. RTV Slovenija.

» Privšek, J.: Maček v žaklju. RTV Slovenija.

» Sepe, M., Privšek, J.: Zemlja pleše. RTV Slovenija.

Pevski solist – slovenske popevke

» Velkaverh, D., Privšek, J.: Nad mestom se dani. RTV Slovenija.

» Sepe, M.: Poletna noč. RTV Slovenija.

» Hrušovar, T., Žgur, D.: Dan ljubezni. RTV Slovenija.

» Porenta, D., Privšek, J.: Trideset let. RTV Slovenija.

» Adamič, B.: Ko boš prišla na Bled. RTV Slovenija.

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo primerno literaturo.



43





3


1

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



PRILOGE 4



44