1. HtOV. Novo mesto 1. januarja 11)07. XXIIL letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. VBace,ga meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroćnina za Neraćijo, Busnu in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino tn oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. V. Kako dobimo lepe krónine korenine na pogrubani zeleno cepljeni trti? Za zeleno cepljeaje trt pustimo spomladi na divjaku, ko trta požene, po vt;c, t. J. 3—4 najlepšili pogaankov, katere v jeseni, po »iiiii aH pa zgiidaj «pomladi pogrubarao, ako flo pnžlalitnitev dobro sprejeli. Gtfstokrat 8tí prlfiodi, da za grubanje na stalno mesto ne rabimo vseli požlalitnenili mladik, V tem slućaju jih potem med vrstami pogriibamo, samo v ta namen, da se dobro iiko-reninijo in da Jili v prihodnji «pomladi ali pa že po zimi iz-kopljemo ter porabimo za pod-eaditev, novo nasaditev ali pa za prodajo. Skušnja uei, da dobijo zeleno cepljene trte pogrnbane na tak priproift naein, kakor ga niisi vinogradniki izvršujejo, slabe korenine, ki potem presajene prav slabo iiapevajo. Zato je zelo važno, da vemo, kako je pogrubanic-am postreèi, da se kolikor mogoče dobro ukoreninijo. To dosežemo na dva prav priprosta načina, ki ju tnkaj navedemo. Prvi način obstoji v tem, da se cepljene mladike, predno jil) pogrubamo', t, j. v zemljo položimo, p(jd vsakim členom od cepljenega mesta nizdol s skrhano vrtno žago aem in tja nekoliko ranijo do tako imenovane „kambijalne" plasti. Iz nastalih majlinili ran zažene po mladiki v zemlji neka belemu siru ali kariijoiu podobna snov, ki se imenuje „kalus", ki ima to lastnost, da na mladikah nastale rane v zemlji ça-Çeli in ob enem požene mnogo krasnih koreninic, kar je velike važnosti za prihodnjo trto. Drugi priprosti način, s katerim se pri pogrubanili trtah doseže lepe korenine, je pa ta-le: Kadar trto odkopljemo, da jo položimo v jarek, tedaj odberemo najprimernejše cepljene mladike, njih lub pa pod cepljenim mestom sem in tja ranimo do kambijalne plasti s skrhano vrtno žagico. Na to jili pripognemo na tla in h kolu priveŽemo. Ostale cepljene mladike, ki naj se le ukoreninijo za 40—45 um. pod cepljenim mestom, t j. pod bnnkieo ali kolenčkom, z drobno železno žico dvakrat na tesno ovijemo, (pa ne tako na teano, da bi žica hibad prerezala. Prav dobro nam služijo za to ve-zalne klešče. Žica za podvezanje raUdik naj bo tanka, t, j. taka kakorsno rabimo za etikete navezovati in ista naj pucinjena. Z žico ovite cepljene ^ mladike položimo potem v jarek, da se pogrnbajo tako globoko, da pridejo podveze le za 20—afwim pod površino zemlje ; kajti v tej globočini se vsied solnčne gor-kote in lažjega pristopa zraka korenine najlepše razvijejo. Dobro je, ako denemo okoli obveze v zemlji še za pergieče peska fsviščaj ali vsaj rahle zemlje, kajti ona vpliva kaj ugodno na razvijanje korenin. Kako se cepljena mladika z žico veŽe, to nam kaže pridejana podoba št. 1. V prihodnji spomladi ali po zimi iz-kopljemo tako pognibano trto, katero imenujemo tudi prigruba-nico, ter jo odrežemo tik starega lesa, t. j. tik stare, v zemlji pogrnbane trte. Na izkopani pri-grubanici odrežemo ves les pttd podvezo in tako dobimo potem trto, kakoršno nam kaže podoba 2. Na popisani način dosežemo s prigrubanjem zeleno cepljenih mladik prav močno ukoreninjene trte, ki potem presajene prav dobro nspevajc». Anion Globelnik. Poiloba Ï. Dobra mlekarska posoda. Za snažno dobivanje in ravnanje z mlekom je treba pripravne posode. Taka posoda naj se lahko snaži in bodi izdelana iz trpežnega blaga. Najbolj m hvali in rabi posoda iz močno počinjene železne pločevine. Taka posoda je še najbolj trdna in najbolj Baažtia. Zaraditega so se je poprijel! povsod, kjer količkaj drže na snažno delo. Iz dobro počinjene železne pločevine se dandanes izdelujejo kabelce (žehtarji, golide), latvice, sita, posode za prenašanje niieka itd. itd. Pri uaa so Še raoČno v navadi lesene kabelce. Te kabelce so sicer trpežne ali niso tako snažne. V luknjice in raze lesa laltko zaidejo ostanki mleka, ki tam kisajo. Taka posoda postane zaraditega večkrat kislaatega ali zatohlega duha. Zato je pa treba pri lesenih kabelcah posebno pozornega snaženja in skrbnega siiaenja, da ostanejo snažne in dobre. Oe ne, se kmalo vgnezdi nesnaga, ki dela mleko neokusno in slabo. Veliko bolj snažne so kabelce iz mocno počinjene pločevine. Res da so dražje, ali za to so tudi bolj trpežne in bolj snažne. Kabelca, ki drži 5 litrov, stane 3 Iv 50 h ; dobe se pa tudi take, ki drže po 8 in 10 litrov (podoba 1). Lončene latvice so dobre in snažne, Če so dobro glazirane. Lončene latvice so res posebno pripravne za kisanje mleka in za topljenje mleka, kakor je pri nas v navadi. Ali resnica je, da so malo trpežne in da niso vselej tako snažne, kakor bi morale biti. Zato se tudi latvice iz močno počinjene pločevine najbolj hvalijo (podoba 2). Take latvice so najbolj snažne in najbolj trpežne. Latvice iz počinjene pločevine ae dobe v velikostih od 2 litrov do 8 litrov. Latvica, ki drži 2 litra, stane 82 h. Nova mlekarska posoda iz močno počinjene pločevine se pripravi s tem za rabo, da se omije z vročo vodo, v kateri se raztopi nekoliko navadne sode. Na ta način postane posoda takoj okusna in dobra. —r— Podoba 1. Podoba 2. nobenemu gospodarju ne izplača držati mrjasca. Tako vidimo, da iz ene neugodnosti prihaja druga, in to v krajih, kjer bi se ob majhni brigi prizadetih gospodarjev lahko izplačala reja plemenih svinj in reja mrjascev. V takih okolsčinah nastane pač opravičeno vprašanje, kako naj se vpelje reja mrjascev in kdo naj skrbi za to? Kratek in točen odgovor bi bil: Tisti, ki jih rabijo ! Toraj nasi svinjerejci ! Dasi je ta odgovor na prvi pogled samo ob sebi umeven, vendar se ne da v naših razmerah lahko izvesti. Res je, da bi morali naši svinjerejci sami skrbeti za potrebne mrjasce, in ko bi imeli količkaj smisla za skupno in vzajemno delo, bi se dala taka reja bitro in lahko vpeljati. Ali našim gospodarjem manjka potrebnega zanimanja za take skupne zadeve in manjka tinte resnobe, ki bi bila potrebna v takili slučajih. — Če ni mrjasca v celi okolici, potem se gospodarji med seboj pritožujejo in zabavljajo, ne store pa ničesar, da bi se odpomoglo takim nedostatkom. Po naših svinjerejskih krajih bi morala imeti vsaka večja vas z okolico svojega mrjasca. Ali danes ga nima. Mrjascev manjka, a ne stori se ničesar. Kako pa naj reja napreduje, kako naj se razširja? V takih razmerah je pač treba, da se začnejo zanimati naši občinski zastopi za stvar in da oni skrbe^ da se te razmere izboljšajo, saj je reja mrjascev ravno tako občna zadeva kakor reja bikov, samo s tem razločkom, da bi se dalo za rejo mrjascev lažje kaj storiti, kakor za rejo bikov. Reja mrjascev se da lažje vpe-Ijavati, ker je ceneja, pa tudi zaraditega, ker je lažje pridobiti gospodarja za rejo mrjasca kakor za rejo bika. Zato pa naj bi naše občine posvetile tudi tej stvari nekoliko več zanimanja in pozornosti in naj bi posredovale tudi one, da se reja mrjascev bolje uredi. Saj se tudi drugod tako dela, ako je prašičja reja tako važna^ kakor je za naše kraje. -r — Kdo naj skrbi za rejo potrebnih mrjascev? Reja mrjascev je za napredek prašičjereje največjega pimena. Kjer je dosti mrjascev, se da reja plemenih svinj vpeljavati, razširjati in zboljšavati, kjer jih pa manjka, tam pa trpi vsa reja. Dejstvo je, da se je z dobrimi mrjasci povzdignila prašičjareja že po mnogih krajih, dočim zastaja in ne more naprej, kjer manjka mrjascev, — Kako pa je pri nas s to zadevo? Pri nas je reja mrjascev po mnogih krajih še silno pomanjkljiva in slaba. Ne le, da jib manjka, ampak redijo se tudi take živali, s katerimi se oe da nič prida doseči. Po nekaterih naših krajih jih pa sploh manjka, tako da se gospodarji pri najboljši volji ne morejo pečati z rejo plemenih svinj. Po krajih, kjer bi bila reja plemenih svinj umestna in potrebna, imamo cele vasi, kjer je reja plemenih svinj nemogoča iz enostavnega vzroka, ker manjka potrebnih mrjascev. Iz tega dejstva pa izvirajo tudi nasprotne neprilike. Kjer ni mrjascev, tam ne more biti reje plemenih svinj; kjer pa teb manjka, tam se tudi reja mrjascev ne izplača. Če je n. pr. v celi obsežni okolici le deset svinj, kdo pa naj redi mrjasca? V takih slučajih se Jabolko rudeče iz Lož, aH češki panenčki, in mašanckar, ali gambovec. Kakor v dolenjskem vinarstvu, tako je bila tudi v dolenjskem sadjarstvu ena največjih dosedanjih napak ta, da se je gojilo večinoma le slabe, kakor pravimo, ordnar sorte. To posebno med jabolki. Čast dolenjski voščenki, katera je res izborna sorta, iii le žal^ da ni ona po Dolenjskem veliko bolj razširjena, kajti v dostih krajih jo niti ne poznajo. Kazun vo.íčenke imamo pa na Dolenjskem čudovito malo res žlahtnih sort jabolk že od nekdaj razširjenih, in ti so razni kosmači, tafelček, čebulinke ter le sem ter tje še kaka druga res žlahtna sorta. Veliko preveč je pa še lemalo ali kar skoraj nič vrednih takozvanih zmik (pravilno ozimik) in pa aladkili sort jabolk, katera nimajo pač nikake trgovske vrednosti. Kmetijska šola na Grmu smatrala je za svojo prvo nalogo v vinogradstvn to, da je začela ptuje žlahtne sorte upeljati, jih skusiti, ter po skušnji priporočavati. To je storila tudi gledč sadja. Zasadilo seje na Grmu velik sadovnjak samih jablan, ne veliko manjši tudi v Cerovcih pri Smolinivasi, Zasadilo se je na Grmu pa tudi sadovnjak hrušk. V vsakem sadovnjaku zastopane so bile razne žlahtne ptuje in tudi domače sorte. Sadovnjak hrušk, izsekalo se je pred par leti že popol- noma, in hruške nadomestilo se je z jablanami. Zdaj Hta toraj na Grmu dva nova jabolčna sadovnjaka, eden v boljši jnžni, dnij,^! v slabši, burji razpostavljeni valoviti severni legi. Hniškini sadovnjak izsekalo ae je zato, ker ni podnebje tiniškam, in to že celú žlahtnim, nikakor iigodno. Veliko preostra zima je za nje, posebno jim škodujejo pa še spomladanji mrazovi. Posledica enega in druiiega je pa ta, da lintskovo drevje niti rasti noće, ker vedno pozebava, tem manj hoče pa seveda roditi. Jablane tudi nikakor tako ne rastejo in rodijo kakor bi bilo želeti, pa vendar rastejo in rodijo ae »prejetno. Med 25, aortami raznih žlahtnih sort jabolk obnaša se glede rodovitosti ie najboljše sorta, kateri pravimo riideče jabelko iz ]jOŽ, ali pa češki panenčki. Takoj za to gre pa v istem smislu polivaliti štajerski masanckar, ali kakor mu v ljubljanski okolici in tudi na Gorenjskem pravijo — gambovec. Prvemu pravimo riideče iz Tjož zato, ker ga je pisatelj teh vrstic v Ložah pri Vipavi, na posestvu grasČaka Jožefa Mayerja do dobrega spoznal ter potem v drevesnici na Slapu, in poznejši v drevcsuici na Grmu v obilni meri pričel pomnoževati ter ga tako širiti. Češki panenčki pravijo mu pa na Češkem, kjer je tej Borti gotovo prvotna domovina. To ime pomeni v našem jeziku toliko, kakor „češki gospodki", Kodovitost te sorte uvrstiti se mora pač v prvi razred, kajti ako druge sorte prav nič ne obrode, obrodi ona vendar vsaj kaj malega, in ako pa druge le kaj malega obrode, obrodi ona že jakt> obilno. Tako n. pr. so letos jabolka le slabo obrodile, drevje rudečega jabolka iz Lož je bilo pa prav polno. Okusa in duha so pa ta jabolka že kar osupljivo dobrega in njegovo meso se v uatih kar razstopi. Letos se je pojavila pri tej sorti pa še neka lastnost, katere ni nikakor podcenjevati, in ta je — njena jabolka niso piškava. Med tem ko je bila pri letošnjih jabolkih druzih sort piškavost tako velika, da je bilo nepiškavo jabolko le težko dobiti, je bilo piskavo jabolko rudečega iz Lož, velika izjema. Da ni to jabolko debelo, ampak le bolj drobno, in to že celó kadar močno obrodi, je pa resnica, kakor je resnica tudi to, da se drže jabolka k večjemu do konca novembra. Vzlic naštetim njegovim slabim lastnostim je pa ta sorta vendar jako priporočljiva in le želeti je, da bi se po Dolenjskem močno razširila. — Takoj druga, vse priporoČitve vredna sorta jabolk za dolenjske podnebne razmere, je pa odločno štajerski mašanckar ali gambovec. Tudi ta obrodi kaj obilo, ako druge sorte le malo ali celo nič ne obrode, in njegovo jabolko je jako dobrega okusa. Mašanckar ima pa še to veliko, pač visoko ^ cenljivo prednost, da se obdrži noter do velike noči. Žal, da debelim jabolkom pa tudi ni prištevati njegov sad, pri vsem tem je pa vendar 'jako priporočljiva sorta. —1— Poskus gnojitve s Tomášovo žlindro in z raz-klejeno kostno moko. Z ozirom na prepir po naših listih o vrednosti razklejene kostne moke v primeri s Tomášovo žlindro bo gotovo večini kmetovalcev ustreženo, če slišijo tudi glas praktičnega gospodarja, ki odda svoje mnenje na podlagi svojih izkušenj. Tudi jaz sem bral priporočanja obeh imenovanih gnojil za travnike, zato sem se odločil, da sam naredim večji poskus, in sicer primerjevalnega, kajti le tak more imeti dejansko pa tudi znanstveno vrednost; kajti da bi kostpa moka prav nič ne učinkovala, nad tem še dvomil nisem, pač pa se mi je šlo za to, da doženem, katero gnojilo je dobičkonosnejše, in to je slednjič za nas praktične kmetovalce edino odločilni moment. T^eta 1905. sem naredil tri poskuse, in sicer dva z gnojitvijo samo s žlindro, oziroma samo s kostno moko, in enega z mešanjem teh dveh gnojil. Za prvi poskus sem odločil polovico travniške parcele ki sem jo pognojil z 20 kvintali lii^/o i nd re in s 4 kvintali kalijeve soli. Vsa množina teh gnojil je stala 178 K 60 b. Uspeh te gnojitve je bil prav povoljen. Za drugi poskus sem vzel drugo polovico prej omenjenega travnika, in so bile torej vse talne in podnebne razmere do pičice enake. Na ta del travnika sem raztresel 20 kvintalov razklejene kostne moke in 4 kvintale kalijeve soli. Ti gnojili sta stali 262 K 80 h. Gnojilni uspeh na tej parceli je bil zeto slab, Ker sem bil naročil 25 kvintalov kostne moke in mi je torej od omenjenih poskusov ostalo se 5 kvintalov, sem naredil tretji gnojilni poskus na manjši parceli, in sicer sem raztresel pet kvintalov kostne moke, tri kvintale 187oToma8ove žlindre in dva kvin-tala kalijeve soli. Ta gnojila so me stala 99 K 94 h. Uspeh tega gnojenja je bil srednji, in če je sploh bil še nekako povoljen, gre ta boljši uspeh z ozirom na poprej popisana poskusa prav gotovo na rovas T omasove žlindre. Iz teh izvršenih poskusov je za mojo osebo dognano, da kostna moka za g n oj e n j e tr a v-nikov daleč zaostaja za Tomášovo žlindro, oziroma je neporabna, ne zalo, dane bi kazala kaj učinka, temveč zato, ker uapelini v nikaki primeri s stroški. Jaz toraj na podlagi praktične izkušnje z mirno vestjo trdim, da se pri nas v Vipavski dolini razklejena kostna moka ne sponaša. -H— Karol Maier, grftSûak v Lužu jjtí Vijiavi, Politični pregled. 21. decembra minolega leta ob polu 12. uri po noči je vsprejela tudi gosposka zbornica volivno pre-osnovo. Nekatere težkoče se poravnajo prve dni januarja, tako da bo gotovo ta mesec še vulivna pre-osnova dobila najvišje potrjenje in postala zakon. Velmožje gosposke zbornice so sicer kazali zobe in ropotali, a na vse zadnje so se le udali in storili, kar je hotelo ljudstvo in cesar. In tako bomo imeli meseca majnika nove volitve za državni zbor. Zadnjič smo poročali na kratko, da je nemški cesar razpustil državni zbor. Naj povemo o tej stvari kaj več! — Nemška vlada je hotela, da dovoli zbornica novih vojakov in pa nad 3D milijonov kron za to, da bo mogla zatirati in do krvi odirati zamorce v Afriki. Katoliški centnim (nad 100 poslancev) in soc. demokrati (kakih 80) pa so dejali: ne boš! In niso dovolili, da bi se ljudski denar zapravljal tako po ne- potrebnem ter silili ojih sinovi v nespametno vojsko, ki že vojska več ni, ampak cisto navadno klanje. Cesarja je to tako jezilo, da je poslal poslance domu, baje celo z žaljivimi besedami ! Nove volitve bodo 25. t. m. Hud boj čaka katoliško stranko, a ni se bati, slavno bo zmagala, saj morajo ljudje vendar spre-videti, da se je resno potegnila za ljudske koristi ter ne trpi, da bi kak vladar delal z denarjem in vojaki, kakor se ravno njemu zljubi. Na Francoskem divja „kulturni boj" dalje. Vlada je mislila, da se ji bodo francoski katoličani kar na slepo udali in pripoznali krivične postave. A verniki so se pokazali čudovito edine in junaške. Tam pa tam pač kdo ravna po volji vlade in ne uboga papeža, a to so redke izjeme. Splošno moramo reči, da so se francoski katoličani vrlo dobro obnesli takoj pri prvem nastopu. Iz boja nekaj malenkosti] : Papeževega odposlanca so kar izgnali iz Francoske ter se polastili vseh njegovih spisov in pisem. Papež se je pritožil pri vladah zoper to nad vse krivično kršenje mednarodnega prava. To je čisto navaden nesramen rop. Škofe in druge duhovnike ter seraenisčnike so z vojaško silo izgnali iz bivališč, ki je njih lastnina ; škofe, osobito nad 80 let starega pariškega nadškofa, je spremljala velikanska množica ljudij, pripravljena vsak Čas udariti, da niso mirili duhovniki- Ustavila jim je vlada tudi vsako plačo ter se polastila vsega cerkvencga premoženja. Sedaj kuje novo postavo, s katero bodo verniki prisiljeni le skrivsi po hišah opravljati sveta opravila. Kajti tega papež ne bo dopustil nikdar, da bi se ne-duliovniki vtikali v bogoslužne stvari ali oni imeli prvo besedo pri tem. Ta bi bila lepa, da bi moral nazua-niti mašnik gosposki, kdaj bo pridigoval, maševal. spo-vedoval ! Nikdar ne! Cerkev da raji premoženje in vse dragoct-ne hiše božje, nego da bi za las odstopila od svojili pravic. Najlepše pa je to, da se vlada pritožuje ; papež nam je vsilil boj, mi vendar hočemo mir. To je pač liipovuka hinavsčina! Na Ruskem se spet večkrat čnje o napadih in pobojih ia umorili, revolucija se je ie potajila, a premagana ni. —Na smrt so obsodili admirala Nebogatova, ker se je v oni strašni bitki pri Čušini udal Japoncem in tako rešil 3000 ljudem življenje, ko je videl, da mu ni nikakor mogoče zmagati, zlasti ker je imel stare ne-porabae ladije, zastarele topove in neizurjene mornarje. Naj bi car raji obsodil one velike kneze in višje uradnike, ki BO zapravljali državni denar na nečuven način, mesto da bi dali delati nove bojne ladije, to bi bilo bolj prav. Nebogatov je pomiloščen na 10 let težke ječe, to ima za plačilo za svojo človekoljubnost ! -»-i-t- Trije sveti večeri. 11, Sveti večer. Pa kje? — Pavel je sedel z Ido pod boiiinim drevesom. Vprvič je bil božić, odkmr sta bila poničena, in Ida ga je razveselila in iznenadila z Jaku lepimi božičnimi darili, tako da se ji ni mogel dovolj ljubko zahvaliti. Kar zasliši hreačeči, osorni glas očetov, plane kvišku, prevrne boiično drevesce, mahoma ugasnejo lučice, v temi je, samo luna lije srebrne žarke — skozi močno omreženo oknu ječe. Bile so sanje, lepe in sladke, a le samo sanje. Ječar je pregledoval posamezne celice, in njegov trdi glas — mož je bil nepopisno nevoljen, da niti sveti večer nima miru — ter rožljanje kljuôev ga je vzbudilo. Zleknil se je po trdem ležišču in zastokal. Gole stene so gledulenanj in zijala so mu naproti rnjnyo pobarvana vrata, okovana, debela, močna. Nasproti pustelp mizica, stol, tam za vrati lesena posoda za vodo. Eaka razlika med to opravo in ono mehko, razkošno, lepo v domači hiši! In da se ni zaveda), da je sveti večer, ni6 ga ne bi spominjalo tega mehko-mtlega čaiia. Pavel se je obrnil na drugo stran, a zaspal ni več, čeprav je trdno mižal, vse zastonj. In misli so se mu porodite v glavi, vstajale, druga za drugo se razvrstile pred njim in mu kazale pot, po kateri je prišel semkaj, Pobegnivši iz očetove hiše se ni vedel kam obrniti. Podal se je k strica,. Mrko ga je ta pogledal in nerad vsprejel pod svojo streho. Še le ko mu je Pavel obljubil, da bo prosil pismeno očeta odpuščanja, mu je dovolil, da ostane čez praznike pri njem. In pisal je, res lepo in ponižno prosil odpuščanja. Toda oče mu ni hotel odpustiti, marveč znova ga pmklel in mu prepovedal dom. Gotovo, zelo se je bil izpozabil Pavel, ko je svojemu očetu vrgel psovko v obraz, a oče bi bil moral odpustiti, zlasti, ko je videl, da sin obžaluje tako prisrčno in resnično. Gospod Zaleski ni poznal meje v svoji jezi. Prepovedal je tudi starejši 27 letni hčerki Nežici in celo materi, pisati mu in mu kaj poslati. Da, še dlje je šel v svoji krivici ; ko je Nežica enkrat pozabila na mizi pismo, naslovljeno na brata, je pismo odprl, prebral, raztrgal in grdo ozinerjat Neiico. Nežica, sicer jako dobra hči, je težko prebolela to krivico in par dnij je le prav za silo govorila z očetom, Tudi mati se sedaj ni upala prositi za Pavleta ali mu pisati. Zato se je pa čudno zdelo Pavletu, da na svoja pisms, ki jib je pisal materi in NeŽici dvakrat, trikrat, ni dobil odgovora. Žalosten je bil, a potem se ga je lotil obup, ko si je moral reči: „T(irej celo mati ne mara zame več, in tudi sestra me je pozabila." Neznonna mu je bila ta misel, in trla ga je noč in dan ter mu črpala duševne in telesne moči. Pisal je tudi svoji izvoljenki Idi. A ona mu kratko odgovori, da mu vrne besedo, kajti kaj naj počne z možem, ki nima nič premoženja? Nepopisno ga je pekla ta nezvestoba, pekla tem bolj, ker jo je ljubil odkritosrčno in je vkljub tema nt mogel pozabiti; zmiraj je dejal in jo opravičeval: našuntali so jo, nalagali. V par dnevih je prišlo vse to, udarec za udarcem, naglo kakor težke deževne kaplje iz hudournega oblaka, Pavle se je komaj zavedal, kako se mu godi- In sedaj ga je odslovil tudi stric: „Dovolj časa sem te pasel in redil. Jutri so sv. trije kralji, pojatršnem odrini." Pavle tudi praznika nt počakal več, ampak odšel brez slovesa, v svet, sam nevede kam. A zdelo se je, da so se polegli viharji. Sreče svit mu je zasijal nenadoma Dobil je službo poslovodje pri neki gospodarski zadrugi zunaj na deželi. Dobro se mu je godilo. Imel pa ni prave družbe. Ker ga je Še vedno grozno peklo, kar le je zgodilo aveti večer in potem, da, peklo tem huje čim veô je bil sam, si je iskal tolažbe v vinu in družbi. Neveren Pavel sicer ni bil, a ker se mu je v domači hiši godilo predobro, ni prej nikdar Čutil potrebe po veri, in mu je bilo versko življenje le neka častitljiva pa potreljna zu nanjost, kateri se je podvrgel iz navade in z ozirom na diuge ljudi. Tak je osobito še postal vsled branja slabih časopisov in veri sovražnih knjig. Zato vera v njem ni pognala globokih korenin, in sedaj, ko bi bil najbolj potreboval njene sladke tolažbe in močne opore, ni znal in mogel tega dobiti v njej. Udal se je pijači. S pijačo je potapljal neljube spomine preteklih dnij v pozabljivost, s pijačo zalival trud in trpljenja sedanjosti, s pijačo pa se približal prihodnji pogubi. S težko glavo delati in delati pravilno, ni lahko. Zato se ma je vrinila marsikaka nepravilnost. Pijača pa je stala denarja, zlasti ker je napajal celo tovaršijo. No, in potem je šlo skokoma navzdol. Poneverjenje — preiskava — sodba — ječa. "i Goepod Zaleski je klel tri dni vkup, da se je kar ogenj kazal, ko je izvedel sramoto svojega sina, pa ni hotel pomisliti, da je bil deloma tudi sam kriv. Mati je íalosti samo jokala, le Nežica je moHla, molila neprestano za neareónega brata. Imeli uo letos sveti većer še bolj žalosten ko lani. — In nnnje je sedaj mislil Pavel, ležeč na trdi jetniski postelji. In mislil je na srečne dneve mladosti v domaći hiši, ua tiste prelepe božične praznike in prierène svete večere, in mislil je, kaj je zadnjo nedeljo dejal jetniřki duhovnik v kapeli: „Ali je kateri izmed vas zato tukaj, ker je izpolnoval božje in cerkvene zapnvedi?" V župni cerkvi na griču mogočno in veličastno 80 se oglasili poliiočni zvonovi, milo in veselo ob enem; „Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Da, Pavel je tudi slisal ta glas in se spomnil teh besed: ali je un dobre, svete volje? ali ima mir v srcu, ali je on kaj pripomogel k alavi in časti Božji? Zvoniivi so peli in peli vedno veseleje, Pavel pa jokal in jokal vedno hujše; v solzah našel je prvić tu v ječi tolažbe, v solzah je zaspal, in sanjalo se mu je, da stojita ob njegovi postelji dva angelja: božični angelj z drevescem v roki, in angelj varuh, v roki knjigo, vso popisano samih Pavlovih grehov. In «ngelj je s solzami skesanega izgubljenega sina brisal in brisal list za listom ter jih čistil grehov, božični angelj pa je stresal s smrečico iu padal je mir v to ubogo, izmučeno srce kakor snežinke po zimi, rahlo in mirno je padal mir v dušo. iPr. Salezij. DomaČe vesti. Današnji list dobe vsi dosedanji naročniki. Vljudno prosimo, da blagovole kmalu ponoviti naročitev. Kateri pa so še zaostali s staro naročnino, prosimo za poravnanje. Kdor pa nikakor ne želi biti več naročnik, naj nam takoj prvo številko vrne; šele drugo, tretjo ali celo četrto številko vračati, je nedostojno ter nam redno razpoŠiljatev izdatno otežkuje. UpravniŠtvo. (Odlikovanje.) Presv, cesar je podelil gosp, Antonu Pilsbofer-ju, c. k r. okru j. komisarju v Novem mestu, zlati zaluini križec s krono. (Prestavljen) je g. Ignacij Žust, kaplan v Stopičah, T Horjul, (Marijanska kongregacija) v Novem nieatu bode priredila dne 13. januvarja 1907 zabavni večer v proslavo Simona Gregorčiča v dvorani rokodelskega doma z dobro izbranim vsporedom : I, Slavnostni govor, — II. Petje : a) Pogled v nedolžno oko (P. H. Sattuer); b) Naša zvezda (Stanko Pir-Tiat); c) Zaostali ptič (Ig. Hladnik); d) Pod trUi bivam (A. Nedved). — IH. Deklamacije: a) Oljki; b) odlomek iz Joba; obe deklamacije Gregorčičevi. — IV. Igrokaz „Vestalka", (Ponavljanje). — Igra „Vestalka" je drama v petih dejanjih, ki se viši v Rimu za časa grozoviteža cesarja Nerona. „Ve-stalka" proslavlja v krasnih podobah in ginljivih prizorih krščansko mučeništvo in veisko navdušenost ravno o času preganjanja kristjanov. — Spominjamo se še, da je bila ta igra krona vseh iger naše kongregacije. Tembolj se tedaj veselimo, da jo bodemo lahko še enkrat videli in vnovič občudovali gledališko spretnost naših vrlih diletantinj. Sploh pa pričaknjemo, da nam bode les zabavni večer s svojim izbornim programom nudil zopet v vsnkem oziru vžitka v polni meri. — „Kostumi áo krasni, jezik igre gladek, prednašanje igralk izvrstno in razumljivo, a vsebina igre polna globokih resnic" — tako smo sodili prvič in prepričani smo ř« naprej : da bodemo sodili diHgič, Ker pa vsi slovenski časniki pozivljejo vse zavedne Slovence, naj donašajo po svoji moči prispevke za spomenik Simon Gregorčiča, odzvati se lioče tudi novomeška Marijina kongregacija temu povabilu. Namenila je za omenjeni spominek del čistega dobička tega zabavnega večera. In to Jiaj bode dovolj močan klic in dosti prijazno vabilo na vso zavedno slovensko narodno občinstvo iz mesta in okolice, da se te zabave vdeleiiti blagovole v najobiliiejâem številu, (Naš rojak) C. kr. polkovnik in poveljnik domobranskega peSpolka Rzeszów al, 17 Janez Pregelj, rodom iz Sv. Križa pri Litiji, je s 15. grudnom 1906 na lastno proiínjo stopil v stan umirovljenja. — Pn tej priliki podelil mu je presvitli cesar za večletno izvrstno službovanje v zaslugo vo-aški zaslužni križec. Služboval je dolgo vrsto let v Ljub-jani (pri domaČem pešpolku Kuhn št, 17 kamor je bil dovršivši 7. giran. razred v vojake potrjen) v latriji in Dalmaciji, zadnjih pet let v Galiciji vStryjn inlizeazówu. Kojen kmečki sin dosegel je visoko vojaško dostojanstvo in se vedno zavedal ljubljenega materinega jezika, pogosto obiskaval svojo v rojstni hiši prebivajočo rodovino. Prebiva sedaj v Schardingu na Giirnje Avstrijskem, rojstnem kraju svoje gospe soproge. Cast mu! (Javna zahvala.) Vinogradniki pri kletarskem tečaju dne 18. do 20. decembra 1906 v Novem mestu javno izrekamo iskreno zahvalo gospodu c. kr. vin. nadzorniku Bohuslavu Skalicky-ju za njegove nauke, ter priznavamo, da se z umnim kletarstvom naše vino mnogo mnogo izboljša. Vsem še neudeleženim vinogradnikom „kletarski tečaj" prav toplo pripijročamo. Udeleženim pa kličemo : „Natanko držali se naukov, da dejansko pokažemo, kar smo ne naučili," Pozdrav vsem! Matija Cesar, Stepan, Valenčič, Ogulin, Miklavčié i, dr. (Zapušča Novo mesto) g. Josip Matkovič, lekarnar „pri Angelju" ter se preseli v Karlovec, (Rokodelski učenci) novomeške obrtne nadaljevalne šole so uprav zanemarjeni glede verskega pouka, Šulo obiskati je dolžnih 86, a pride jih k veronaukn ob nedeljah popoluine po 6 — 10! Veroučitelj pride vsako nedeljo, ako ni zadržan po drugih cerkvenih opravilih, kar po možnosti vselej prej pove, a učencev nikdar ni več, dostikrat še manj. Svoj čas je tukajšnja obrtna zadruga strogo nadzirala obisk vemuka, in učenci so hodili precej redno še. Zadnje Čase sem pa se čutijo proste, in ker je le malo mojstrov, ki bi jim bila pri srca tudi verska izobrazba svojih vajencev, zato tako slab obisk, da je zares škandal to! Pač pa ni z lepa najti tako surovih mladičev, kakor so učenci nadaljevalne šole. Ha, to bodo lepi obrtniki, vrli možje in dobri državljani, ki rastejo brez ver.ske odgoje v skrajni sun-vosti ! Obrtniki, čast vašega stanu zahteva in \estn8 dolžnost zahteva, da skrbite za mladi naraščaj v tem oziru bolj natančno, sicer mladi rod kmalu vzraste Čez glavo, vase rokodelstvo pa ne bo več imelo zlatega dna. Ne delajte se vernih katoličanov, če puščate svoje učence brez verske vzgoje. Le hinavščine ne! — Tudi glede trgovskih učencev in njih verske vzgoje ne bomo molčali, ako se stvari kmalu ne obrnejo na boljše. (Smrt pod mlinskim kolesom) je našel 18, m, m. v t, zv. „Oblakovem malnu" 38 letni mlinar Karol Fink v svojem mlinu na potoku težka voda. Zapustil je vdovo s tremi nespreskrbljentmi otročiči, (Delavsko izobraževalno društvo) po u^itanovili v Metliki. (Velikansk sneg) je zapadel v dneh od sv. Štefana sem, ponekodi ga je do metra, a natančno meriti ga ni mogoče radi burje. Od 1. 1895. ga tukaj še ni bilo tako velikega. Marsikje ga morajo metati raz strehe, drevje se lomi in bi se àe bolj, ko bi bil sneg južen. Usmilite se ubtgih ptičkov, ki ne morejo do živeža! (Sejmi v Kandiji.) C. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 17. novembra t. 1. št. 21.084 glede živinskih semnjev v Kanđiji določila, da se začasno oldržavajo semnji v Kandyi v polnem obsegti, to je s prodajo tesarskega lesa, uprežne in klalne Živine izvzemši knretme in s prodajo pre-šičev starih pod enim letom, samo vsak Četrtek po 1 &. vsacega meseca, oziroma na ta dan, ako je četrtek, med tem ko se ostale Četrtke v mesecu omeji semenj samo na prodajo preaičev, starih pod enim letom. Glede dogona živine na semnje je določeno: Dogon živine se začne in B-cer: pre-šičev v dfibi od 1, aprila do 16, maja in od 16. avgusta do 1, oktobra ob 5. uri zjutraj, v d&bi od 16. maja do 15. avgusta ob 4. uri zjutraj in od 1. oktobra do 1, aprila "b 6 uri zjutraj in ae konča ob 8, dopoldne; dogon konjeif in goveje živine pa se začne ob 9. uri dopoldne in se konča ob 12. uri opoldne. Dogon so sme vselej vršiti le pri dnevni svetlobi. Semnji v Kandiji se začno z dnern 17. januarja 1907. — Prestopki teh določil bodo kaznovani. (Godba.) Na vedno vsestransko povpraievaoje, zakaj ae ne preskrbi naši meščanske garde godbi kapelnika, odgovarja ravnateljstvo godbe tako: Siuiba kapelnika je razpisana do 16. januarja. Po preteku tega 6asa ae bo izbral iz već že oglašenih prt^ailcev takoj kapeinik, ki bi nastopil službo lahko ï,e do 20. januarja. — Ako se nam posreći pridobiti moia, ki bi zadostoval našim razmeram, se bo godba se lahko udeleževala predpustnih veselic. -Slavno občinstvo, posebno pa p. t. podporni ćlani naj blagovolijo vseti to na znanje s pri-stavkom, da se bo godbeno nadzorstvo potrudilo ustreči vsem mogoćim zahtevam. (Novice z BuĆenskega hriba.) Zadnjič poroiali smij, da bode zaCela v kratkem poslovati „Hranilnica in posojilnica". Sedaj z veseljem javimo, da že deluje. Ljudstvo pridno vlaga ter izposojuje denar. Dal Bog obilega blagoslova pri tako važnem koraku. — V nedeljo 16. m. m, smo imeli v šolskih prostorih otvoritev driiátva „Nade" ob mnogobrojnem številu 150—200 oseb odraščenega ljudstva. Po otvoritvi društva bilo je petje šolskih deklic. Med petjem sledile so razne deklamacije dečkov ter deklic, kateri so jako krasno izvršili svoje naloge. Ljudstvo je bilo jako izradošćtno ter je kazalo pohvalo z živahnim ploskanjem. Dal Bog se kaj tacih veselih nric. Vsa čast našemu vrlemu g. naduáitelju ter g. učiteljici, katera sta z vso vnemo nam pripravila otroke do tako olikanih nastopov — pred tolikim zbranim ljudstvom. Pred kratkim so pokopali tukaj neko mater. Žalostno je to, da se sinu ni zdelo vredno, spremiti jo do groba, kjer vendar neha vsako sovraštvo! Ljudje si na tihem šepefiejo: Sram ga bedi! — Neka žaba se repenČi in spodtiče nad vsem, kar se v fari dobrega snuje. G-rozi celo s „Hlov. Niinidom". Buč-klanarji, ognjite se je vendar, da se ne onesnažite! — Prav na tihem, da se v Gor. R. ne zve, povemo, da imamo v fari nekaj hujskačev, ki ljudstvo šćuvaja m hujskajo na tožhe ter s tem povzročijo ljudstvu nepotrebne stroške! Ljudje, pokažite takim — vrata! — Še eno prošnjo imamo nanašajočo se do gosp. dež. poslanca g. Dularja, naj v prvih dež. zasedanjih spravi v tir našo toliko zaželjeno novo cesto. Po celi Dolenjski so Že preloženi skoro vsi klanci, samo nasi čakajo še rešitelja. Cesta je izmerjena že leta 1899. po inženirju gosp. Semrekarju iz Sevnice in od takrat spi spanje pravičnega. Vzdramite se merodajni faktorji ter podrezajte nase potrebne reči! (Poziv na usmiljena srca) razpošilja zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje. To zavetišče deluje s prav izvi-stnim uspehom za naše služkinje, ki 80 pred nastopom službe ali pa kadar so brez nje, v Trstu v največji nevarnosti. Kajti Trst je ne samo veliko svetovno mesto, ampak tudi obmorsko mesto in svetovno pristanišče, kamor se steka najpodlejši živelj vseh vetrov. Marsikatero neizkušeno slovensko dekle, ki se poda v Trst tako lahkomiselno, bi bilo prišlo ob poštenje in srečo, da je ni vsprejel zavod sv. Nikolaja že na kolodvoru in jo potem preživel, dokler ni našla primerne službe. Ta zavod pa je imel koncem meseca septembra nad 400 K primanjklaja ! Zato se obrača do usmiljenih src zi podporo, katere je ne samo res potreben, ampak tudi vse-^kozi vreden. Naslov: Zavod sv, Nikolaja, Trst. („Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik") se je osnoval ter si postavil nalogo, poskrbeti, da se pesniku Simonu Gregorčiču v rojstno hišo na Vršnem vzida spominska plošča in na gomili tam „v planinskom raja" pri Sv. Lnvrencu postavi dostojen nagrobaik. Oe le mogoče — — in to bi bilo v smislu velikega pokojnika — pa naj bi se Gregorčiču postavil še živ spomenik, n, pr. šola, ali kaka ustanova ali Gregorčičev dom. O tem naj bi dogovorno določil celokupni slovenski narod potom osrednjega odbora in lokalnih pododborov. Odbor se obrača do vseh rodoljubov brez razlike stanu in mišljenja, z iskreno prošnjo za požrtvovalno sodelovanje Gregorčičevemu spomenika v prid. Prirejajo naj se Klasti v ta namen Gregorčičeve slavnosti in veselice in seznanjajo na njih množice z velikim pesnikom. Doneske, ki se v Časopisih objavijo, sprejema prof. Jos. Ivančič, Gorica, Ko-renjski trg št. 8 u stroicovnega li^U ,Slov. Pravnik' poBneiuama: Civilno-pravni red ill Bodni pravilnik z dne 1. av^Rta 1B95 s nvodnima sakonoma, ■ đruitimi ïakoai, ukazi in razpisi cifikopramega obsega ter odluùbami n^Tišjega sodiića, x dodatki določil o BodiBčih javnega prava in a kon- Lear", ruski spisal Tur-S. Stepnjak. Brošir. velja zrtliirnih undiSSib. n urtvctniSki tarifi in o Hniliiib priatojbinan, Ufedil dr. Eduvard ViilůiĚ, c. br, deželni soilm sret.nik, I. iiati«. V Ljiibljwii ISÍOG. Iidalo driiíštvu „Pravuik". Zal..žil ilr. Eduvanl VolĚií. Tink J. Kianiiika nasi. — Ceua neveza ti« mu zteikn 7 K, v platmi veiantium pa 8 K. To dela je pravkar priilo na uvetlo kakur IV. zv. zhirke avatrijuliili Kakonoir v sliivenki-m jezika, ki jo iKdnJa dniitM »Pracnik". V [inmeroina kratkem času je a tem doTiKÍl ttoiltii »vetnik ilr. Voliič iialngo, ki ju je hil jired dveijia leti po želji „Pravnikove^a" odbura prevzel. Daje iitiel i; nreilitvi. o tDzadeviie tvariiie premmigo trnrta in raznih (ikrhij, t.i kože «edaj ixisa knjij^, ki je naraula na impozantno ítevilo DOU + XII Btmiiij. Sknrsj bi trdili, da bi liilo za naročnike priro^nej.še in za založnika nti>idtiejše, t« bi ne hita iz tega volumem napravila dva zvezka tako, da bi edeu olise^al le civilnopraviliii red i okoln eoowtranij s kazalom 1. dniiti pa iiodiii pravilnik in ostalo vsebino {tudi kakih 400 a tra ni,jI. G.wpud nrednik in založnik pllïe v predgovori, ,da je vse obdržal v enem z7ezkn, dane posknii cena knjiiii nad naSe „sedanje razmere in da se ne razkroji ennvrstna tvarina*. Kn že giivoriino o eenab, iiai koj omenimo, da cena 7 K, ki jo je «»«pod z.v-ložnik nastavil za ta zvexek, je v resniei nizka; «aj Miiiiz raiMina za zvezek enakega obsega n pr. óbó. drž. ^aKonika le t K manj, âeiirav se ga natiine tuiikokrat in tolikokrat vei izvodov. Upainn tnrpj teui bolj da bo ta zveiek zbirke bitru pokupljen in tf. založnik Vftaj obvarovan gotova izgnbe. Vsebina in nredba zvezka UđtriZ.i popolnoma zaht.evain ki veljajo dandanes za enake prToine zbirke zakonov. V njem ko zbrani, kakor kaž<) naslov, vsi zakoni in naredbe, ki urejajo sedaj veljavno pravdno pra^o. Me.i zakonovo besedilo bo pri posameznih paragrafih nvrSňiíni podrobnejši ali dodatni predpisi, nadalje kometitarske opmoritře na drnga doloĚila, ki olajsnjejo orijentacijo, S takimi dodatki v drobnem tiskn je iri Sj-n 1 sodnega pravilnika napolnjenih celih 55 strani j I ,Iiidikatura vr lovnih sod iíé, posneta do najnovejSega éasa skoraj iz vneh publikaeij, priobSena je k pn-sameinitn paragrafom „pod érto'. Sestava in razredba Tse^a tega obilnega gradiva je jako pregledna in dela čast v tehničnem pogledn tudi tiskarni. Skratka: kar se tiče metoile, ta [V. zvezek „Pravnikova" zbirke ne zaostaja za III. iu tudi ne za najmoderaejSu nemiko zbirk.) Manzovo. Isto velja tudi glede populnoHti semkaj spadajoÉa tvarine. Priznati je g. nrednikn drjn, Volâiin, daje z mnogim trndom dovršil velezaslnžno delo. Upamo, da bodu to upoštevali z obilnim naročanjem zlasti slovenski pravniki, pa tndi hrvatski, na katere se je g, urednik pri sestavi knjige prav nrano oziral. Knjigo prodaja tudi J. Krajca uail, v lindolfovem vezano po 8 K, » poštnino 56 h veú, (Leposlovna knjižnica,) Izšel je II. zvezek, kiteil obsega zanimivi povesti „Stepni kral genjev in „Hisaob Volgi", ruski spisa zvezek 1 K 20 vin,, lično vezan 2 K 20 vin, po pošu 8 vin. več. — Prav toplo priporočamo leposlovno knjižnico, ki nudi tudi (»mikanejsim krogom najboljšega in najbolj izbranega berila iz vseh svetovnih slovstev. Tudi je cena prav nizka, osobito če pogledamo zunanjo opremo te knjižnice. — Pri tej priliki opozarjamo tudi na „Ljudsko knjižnico", kateri posamezni sešitek velja 22 vin. a poštnino vred ter prinaša jako zanimive povesti. — Dobrega berila torej dovolj na razpolago tudi v sliivenskem jeziku, zato proč s slabim berilom! (Dom in Svet.) Uredništvo in lastništvo „Dom in Sveta" vabi vse prijatelje lepe književnosti, da se naroča na ta najlepši in najtehtnejši ilustrováni slovenski rodbinski list. Zadnji letnik je bil v vsakem ozirti izboren in je pridobil listu mnogo novih naročnikov in prijateljev. „Dom in Svet" z vsako številko vedno bolj korenito izpodbija oni nespametni predsodek, da v katoliškem duhu pisan list ne more biti modem. Mnogo novih lepih in zanimivih leposlovnih in ved-nostnih sestavkov se nam obeta za prihodnje leto, kakor tudi večja, elegantna oblika in najfinejši papir. Tako bo Imt vredno poalavil svojo 20 lef-nico. Priporočamo ga kar naj-topleje. Gena za celo leto 9 K, za dijake 7 K. (Koledar za kmetovalca 1 907,) ki ga je uredil drž, mlek. nadzornik Legvart, je ravnokar izšel. Koledar so spisali najboljši slovenski strokovnjaki iz vseh strok kmetijstva v kratkih in umljtvih člankih, kmetovalcu vedno potrebnih. Vsebina koledarju je: Kratek opis umne živinoreje, različne razpredelnice o krmi, krmljenje goveje Žiřine in prašičev, prašičereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka, mlekarstvo in sirarsko zadružništvo. Obdelovanje travnikov, naprava umetnih travnikov, osuševanje travnikov. Umetna in naravna gnojila, gnojenje rastlinam ^ sadjereja, naprava sadovnjakov, oskrbljevanje sadnega drevja i vinoreja, kletarstvo, bolezni vina, priprava dobrega vina. Najnevarnejše bolezni živine. Kmetijski zakoni, razdelitev gozdov in pašnikov, vodo-pravni zakon, lovski zakon, živinorejski zakon. Zadružništvo, posojilnice, konsumna društva, različne kmetijske zadruge Hmeljarstvo, različne razpredelnice za setev in žetev, preni-čunjanje funtov v kile, oralov v hektarja Tabele za knjigovodstvo itd. Koledar je izborno sostavlien in se vsakemu nujno priporoča. Cena koledarju je K 1'60, s pošto K I fJO. Dobiva se v knjigarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. (Na ples.) Kavntíkar je izaU knjižici „Na ples" v drugem nntisD. Prvi natis je bil v par tednih popolnoma razprodan. To prića, da je knjižica, moderne veljitvu. Na stotine nuročij je prišlo iz vseli strani slovenskih pdkrftjin za drugi natis, áe prudtio je bil obelodanjen. Sedaj upamo, da vstreiemo vsem naroćnikom. Cena knjižic« je tako nizka (30 stotink), da se komaj pokrijejo stronki, to pa radi tei^a, da je pomaganu tudi revnejaim slojem. Knjižica je pisana z» prijatelje in sovražnike ple^a, za izobražence in priproste, za stare in mlade in za obiijni spol. Slovensko časopisje je splošno prvi natis prav laskavo ocenilo. Priporoča se večjih naročb. Naroča se po dopisnici (ker se bodo prilagali poštni čeki) edino pri upravi in uredništvu „Djuiinskega Prijatelja" v Trstu (Via S. Francesco ď Asissi 16, 1, n.), (BI a govestn i k) spet hodi po Dolenjskem in siri pod medeno sladko obliko jak-i pogubne verske nauke. V peč žnjim, za drugo ni! (Današnji list) obsega dvanajst strani. GoHpodarske stvuri. — (Ali je turáčico za pitanje prašičev kuhati ali ne?) V novejšem času se priporoča pokladanje sarove in Cfle turščice, ker imajo prašiči dosti močne zobe, da jo hrustajo in ker se taka turščica tudi bolj oslini, kar je važno za boljšo prebavo. Hes je, da imajo prašiči močne zobe in prav pripravne za hrustanje in di>bro žvečenje tur-sićnega zrnja, ali nekaj druzega je, zaradi česar ne moremo brezpogojno priporočati surove turščice. lu to je, ker so naši prašiči razvajeni od prve mladosti na kuho. Prašič, ki je vajen na kulio, ima preslab želodec za surovo zrnje in zato se tako zrnje tadi nepop'_>ino prebavi in slabSe izkoristi kakor n. pr. kuhano zrnje. Oe je pa prašič od mladega vajen na zobanje surovega zrnja, potem se najbolj opita s pokladanjera surove turščice. Na kuho Ta-jeniiu prašičem naj se turščica saj namaka, da se bolj zmehča, Će je nočemo kuliati. Turščica se lahko poklada tudi v zdrobljenem in debelo zmletem stanju. To je gotovo, da j« taka turščica bolj prebavna kakor cela, posebno pri prašičih, ki hlastno iro in celega zrnja premalo zmeljejo. Večkrat se priporoča, način pripravljanja premeniti, da ostanejo prašiči bolj ješči in da rajši žro. — (ïïimsko delo na gnojniščn.) Tudi po zimi ne smemo zanemarjati gnoja, ampuk nasprotno. Po zimi je največ časa, da z gunjem skrbno ravnamo. Ne puščajmo ga teda) razkopanega, da ga burja prepihava in mraz kvari, ampak tlačimo g«, da se bolje godi. Izkidan gnoj naj se vsak pot razravna in potem dobro potlači. Le tak gnuj ima zadostno toploto, ki je potrebna, da se gnoj lažje razkraja in s tem bolje godi. — (Korita za mlada praseta) naj so dosti prostorna, namreč dosti dolga, da imajo praseta prostor pri koritu, Sicer se lahko zgodi, da dobe m'ičnejša praseta veliko več klaje kakor slabotna, kaiti praseta se rada odrivajo in pri tem trpe zmeraj slabotnejša praseta. In kaj je nasledek? Šlabotnejsa praseta zastajajo v rasti in se veliko slabše razbijajo, kar se puzna celo življenje, če je korito za mlada praseta prekratko, nnj se postavita dva korita v svinjak. Na noben način pa ne smt'mo trpeti, da bi slabotnejša praseta trpela pomanjkanje zaraditega, ker jih odrivajo močnejša praseta, Korita za mlada pra^ieta naj so sicer nizka in plitva, da praseta lahko žro in da jim ni treba stopati v korit«. Globoka korita so pri prašičih sploh slaba, — (Hitra molža je veČ vredna kakor počasna,) Qlede molže je pri nas še marsikaj slabega in če so uaše krave v obče manj molzne, pripisati je to večkrat tudi pomanjkljivi molži. Molža je važno delo, ki močno vpliva na kravjo mlečnost, Z dobro molžo se krave zboljšujejo v nilečnosti, s slabo in površno se pa kvarijo in češče se je že pripetilo, da se je najboljša molznica spridila, ker je prišla v roke slabi dekli, /a dobro molžo je treba, da se tudi hitro molze, ker se s hitro molžo vime veliko bolj obdeluje in k izločevanju mleka draži kakor s počasno in nemarno moUo. — (Kakšne kokoši nese najbolj po zimi?) Za zimsko nesenje so še najbtij pripravne domače kokoši, ker so najbolj utrjene, kajti za tako nesenje je treba utrjenih žiralij. Dobre zimske jajčarice so pred vsem kokoši iz zgodnjih gnezd, Živali, ki so se izvalile mesca marca in aprila. Seveda je treba za zimsko nesenje tudi drugih pogojev, namreč močnega krmljenja in zadosti gorkih prostorov. Žival, ki prezeba in slabo živi, ne more dajati jajc. Pomniti je, da so jajca zelo bogata redilnih snovi in da je treba za nesenje tečne in zadostne piče, Oe krava pri gobcu molze, nese kokoš pri kljunu. Uvažujmo to! — (Kokošim treba pijače!) Na to se pri nas vsa prerado pozabi- Navadno se misli, da je za kokoš vsaka gnojnica dobra. To pa ni res! Po slabi pijači se lahko zanesejo bolehnosti in bolezni. Večkrat se pa sploh zgodi, da ne dobi kokoš Dobene pijače, ker se nihče za to ne zmeni. Kokoš potrebuje čiste in zdrave pijače, ki naj se vsak dan premeni. Naznanilu mentne^a magistrata. Naslednje gospe, gospodične in gospodje so se za leto 10D7 odvezali za novoletna in godovna voščila v korist mestnim revežem: Enlùiû A^ku^U 1 K, Mehora Beti I K, Oblak EaU 1 K, iieidi M, 1 K, Valka Aiituuija 2 K, Kathreiner?< Ker se Vam s?ce.r utegne primeriti, da dobite manj vreden pfiftvemek hrez vseh vrlin, s katfírimi se ođli-fcîye Kaihreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva. Kneippova, sla,dna. kava, ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom; »Kathreineijeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Loterijske številke. GRADEC, 1&. decembra 9 76 32 U TRST. 22. decembra 26 38 34 65 GRADEC, 29. decembra 76 19 64 20 66 12 09 prečno ia veselo novo leto vožćim vsem svajim ćastitim. RaroČnikara ( ! 1 :::::::::::.:Traujo "î^lcelj, čevljar v lÍAidolfovcm. Izšel Je težko pričakovani za hmetovalca 1907. Uredil dež. nadzornik j, Legvart. II. zelo popolnejši letnik % vsebino: Kratek opis nmne iivinonje; zlitta pravila živinoreji, krinijenje goveje Živine io prafiifev. — Prnšit'jereia, iiilekftrfitvo, jTeisko-vanje mleka, bolezni mleka. Obrleluvanje travnikuv, naprava in oenÁevanje travnikov, umetna in naravna lOfnajila. fHadjereJa, naprava eaiíovt^aka.— Vinor^a, priprava «tobrej^a viua. Kmet. Ealiuni. Ilmeliarittvo. PreraŮ. r kile, orale in hektarje, Knle i/r mala grajščíníca, -«m obstoječa ii 16 sob, 4 drnife male shrambe, aatem knbitya, klet, leJeuica, (IrTarniua itd. Okoli grajS^ine je lepi park t vrtom in do 100 oraluv zemljiSta, namreč travnikov, njiv in mešanega gozda. Sdur bi želel kupiti ^ajsùintco, doloii si lahko sam, koliko oralav «mtjiâÈa bi z leto knpil. Pismene ponudbe je poslati na Hrvatsku poljedjelsku banku u Zagreb, katera d^e uatanfno tozadevna pujatmiia. : (stara) fiT-a-i) v CRNOMLJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo, znižala je obresti za osobni kredit 6°lo na 5 J tedaj bode leta 1907 posojevala na zadotžnice s poroki In na menice po 5Va%. — Na vknjižbo s pupllarno varnostjo posojevala bode po 5%, sicer pa poBVsVo- Posojila izvrŘnjejo se isti dan, ko Be prosilec oglasi, ako ni nobenega zadiika, DotiĆni naj prinese seboj posestni list in zavarovalno knjif, d. Priporoča se tištim, ki imajo dolgove na visoke obresti ali na yeč strani, da se oglasijo pri posojilnici, ki izplava vse dolgove, kar je za dotié* nega velike važnosti, ker tukaj ni zavezan plačevati Šeste procente v glavnico, ampak lahko pladnje samo obresti, v glavnico pa kolikor mo je mogoče in kadar hoće. Na ta način lahko glavnico izplača šele v 30 ali 50 letih. Izvršuje se vse, kolikor mogoče brez vseh stroškov, razun kolekov. Hranilne vloge obrestovale se bodo leta 1907 kakor dozdaj po 4 Va"/o- ïo znaša v Jetu pn 100 K 46 h več, kakor te se nalaga po 4%, akopram se polletno obrestuje. Koncem vsakega leta pripišejo se obresti k glavnici, brez da bi morala priti stranka s knjiiico. Rentni davek plačuje posojilnica sama, brez da bi lilagateljn pri obrestih kaj odtrgala. O varnosti t« posojilnice ni potrebno razlagati, ker je splošno znano, da fe 22 let vrlo delnje in ima vedno dovolj denarja; tudi ima vsako leto več zadružnikov in postaja vsako leto bolj močna. Načelstvo: Anton Jeriinovic, 1, r, ravnatelj. Martin MalneriĚ, 1. r., Avgust Kune, 1, r., Kari Millier, 1, r., udbornik, udburuik. odburuUc. ^/eseio novo leio 1001 želim prečastiti duhovščini, p. n. gg. veleposestniltom, županom in vsem kmetovalcem. — Ob enem se uljudno priporočam v izgotovljanje tesarskega in kleparskega dela pri zvonikih umetno in točno. l(akor tudi pri kmetiških poslopjih. Za izvršeno delo jamčim. Z odličnim spoštovanjem Josip Zupane, tesarski in kleparski mojster v Toplicah št 6 (Dolenjsko). ZE.NSKE LASE. zmešane in rezane kupujpm in plačam po najviflji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave Irancoske parfume, četke za zobe, Odol. Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut. Spustova nj em ae priporoíam Ivail SvetSC, ' (7-20-1) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hile.) ■ Išce se učenka za manufakturno trgovino, ter mora biti slovenskega in nemškega jezika zmožna. Učenka naj bode od 1+ do 16 tet stara. sae o-s • Kje pove opravništro tega lista. | | | | a jedxî>o siobo ------------ je na glavnem trgu. v BERGMANN-ovi liiši takoj za oddati. i' ? / samo, atnpak mdi sknaiti 8e :nnra Steckenpferd iilijno mlečnato milo Bergmann & Co., Draždane in Dečin ob Labi prej Beri^iuaiinuTo liliino inleË. mib iznauilia ^bri-borcai za dosego neićae polti iu odstrsuitev pc?^. Prodaja kotnad {i HO vin. v Novem meatn: leh Sla-dovii, trgoTÍui Oblak in Kastellc, brlrec Svotec. Vožnja traja —^^— ^ doi 6 dni I najnovejšimi l(rtAl305inO6zgrajiriimi velit\anslymi parnimi a" zs.oooton eohfAt vetji ' S'12p00tcnsmt ftjasnlia dajezasrtpnilt fn^CUnlO jyufejjana giJ^nste-uiiccEas ■'Odhod ii[jy.Sljane vMl\i por.Mtiť^.farj^iačdfttH " tadnu. i: Ï * O 03 "S I C!3 rt -a § ^ 'B a : ^ I- •I—« g-S i N P > M U) 01 '208-0-61 LEPO POSESTilO nahajajoč se v vasi Svrževo, fara Št. Janž, obstoječe iz zidane Iiiâe, hleva, štirih hramov, njiv, travnikov, treh delov gozda 8 — 9 juhov in dveh vinogradov je na prodaj. — Celo poHfstvo je v prav dobrem stanu. — Natančneje podatko daje Janez BREKAN, posestnik v Šmarjeti b. št, 18. pri Riidolfovem, (íi3ó-3-Sí Knzti&njin), imuni v lalogi vedno ÍHSdo in trpcfnu Uago vs&ke vratu m {netite gospode dabovnike. Ttidl «Ut, p. n, flhíítiíit.vci im-znnujtini, lin imam v lalopi vsalio vrsto modnrno Btofo tor tndi ncpre-nioElJiv tiralHki Iulícii T.a. liavoloke. Tuct] hïi&ni narejeno hnvuLolio vauko voli k usti eusjiude in dofke pO nixkl coni, DijiliiiB Uli»« tttel ; Jakob Mikolic, kroJftŇkl mkjnter, Novo mcBtu, Veliki tf^ ít. príporořa le preč. dnhoTiêini v iidelovanje viakovratne oblake, poiebno - talarje, površnike itd. - po nmjakuBnejíem in najnoTejíeni kroju. — Izdelujem viako v to stroko tpadajofe delo natanôDo po meri. Priporočam se preč. dufaoTifini, da me blagoroli počastiti s oetije-nimi naročili, zaffutavljajoć, da bodem vedno skrbel, d« icvršim vsako oaroSilo v največja zadovuljnost prečaititih naročnikov. Slav. p. n. obiiasttu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, ^ v kateri deliýo najboljše delavske modi; zatorej se jamči sa elegantno, lepo in modema izvrSitar naroiil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji ^ delavnici narejena obleka lepo prilega, t' 11. Hranilnico in 'i S; , m oKoIico = posojilnica rtr.,' sprejem« tiianilue vloge od Tsacega, čo je njen ad ali ne, ter obrestuje po f9-(-i) 4 na leto. Obresti se pripisujejo glavnici koncem Tsa-cega leta brez posebnega naroČila. Rentni davek plafuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegavala vlagateljem. v- a. Ml ■ • oortx d-oolsiy. ki imajo veselje do kovaške obrti, se sprejmejo pri Josipu Koretič, kovaču v Kandiji pri Novem mestu. Za'« ti O) m tH O M O BREMENA Ï NEW-YORK ^ H ceuarakimi brzoparnilci : Kaiser Wilhelm [l„ Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5 6 dni. Nataačen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega diuštva kaktjr tudi listka za vse progtí ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri v Kolodvornkih nUcali št. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". tas-ai-ss} Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne drŽave, kakor: Colorado, Mi-xiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Wascbington, nudi nase društvo posebno ugodno izvanredno ceno Ce» (ïalveston, Odtiod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno, — Tu se dobivajo pa tndi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazijija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. FAFF ■ A an naîlinlii vu dniií.tnnlrK V 1« Ljubljana, rotovški trg 9. so najbolji za družinske potrebe, kakor : Šivanje, vezeiýe in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej In nazaj idoči. (Kugellager!) (glavni zastopnik: Franc Tscliiiikel, — — Kočevje, v gradu. Prodilja smrečinega lesa v zelo znižanih ceiiuli. 'řšiipE.ipoiiiniB- seno vptno ogrfljo (1-0-1) há T 1 v < v Kalcic v Rudollovem h. št, 111, •Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Vedja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. m m n 7$ n m. (4-i6-i) Posebno znižane cene so za: hmeine late in špiravce. Odpadki lesa nn žigi v Kandiji, trdega metar K 3, mehkega po K 2, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se. izključilo le po trgovini gosp. KASTELIC-a v Kaniiiji. Dračje iz Ruperèvrba po K 5-20 meter, drva meter po K 6 80, Dva hrepkfl učenca '. '. dobro izurjen pomoćnih . '. * za gospodarske vozove se takoj sprejmejo pri Antonu SEDLAR-ju, kolarskemu mojstru v Kandiji, iSKí-ggi Tovarna strojev in železolivarna (2^-1) K. & R, Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor ; plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic In od-blralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznlc, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, rtarilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, šamotnih in tovarn za mavcc. oi^ Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji -m Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J*. XSoXXlSltiČ, Dunajska cesta itev. 31. 0TciTDÍ nreilDÎk Fr. Sal, WrIiI. Lidajatelj in saložnik Urban Horvat. TUk J. Krajec, ttMl.