6tev. 1	Nedelja, t januarja	1931
Torte Gaspari:
Noč
Daleč v Tihi dolini je stala ob robu gozda lesena koča drvarja Gabra in njegove žene. Gaber je podiral v g oz* du mogočna drevesa, žena je gospodi« njila doma in na vrtu. Mirno in zado* voljno so minevali dnevi v Tihi doli« ni. Sredi doline je tekel potok, ki je zvabil že marsikoga v veliki svet Dr*
ter skrivnostno razodela: »£es osem tet naj Tinček m Jerica nekaj čudnega do»
živita!«
Tinček in Jerica sta ras tla kaJtor dre
roži. Sok s kozjim mlekom jima je prar teknil Lica sta imela rdeča in kakor mehur polna.
Ko sta shodila in zgovorila, sta m
var in njegova žena pa sta bila • «ro» jim domom srečna.
Kmalu se je sreča že povečala. Bog je podaril drvarju in ženi dvojčka: deč» ka in deklico. Krstili so ju za Tmčika in Jerico
Tretjo noč, ko je luna sijala na spe« čo drvarjevo družino, so tiho prišle k otrokom sojenice in rojenice. Prva so* jenica je želela: »Dvojčka naj bosta zmerom zdrava!« Druga je sodila: »Po* staneta naj bistroumna in dobrega sr* ca!« Tretja pa je prekrižala žarek lune
igrala na travniku. V jasnih večerih sta sedela s starši na leseni klopi pred ko» čo. Toda nista nič kaj rada posluša« la tistih pomemnkov očeta in mate« re. Gledala sta do daljnih višav in s« pogovarjala o zlatih zvezdah. Oče sam se je čudil, ko ju je časih skrivaj opa« zoval, kako sta še iz posteljice zrla skozi okno.
Dvojčka sta doraščala. Očeta in mi« ter je zaskrbelo, ker sta postala otroka tiha in mirna. Prej nista bila taka. Tudi jed jima ni več tako dišala. Izpraševala
t
Rta ju, kaj in kako, toda nobena besed*
pi pomagala.
Minilo je osem let, odkar sta ae Tin*
ček in Jerica rodila.
Naslednje jutro je bilo tako čisto in svetlo, kakor bi bilo umito. Vendar se ga Tinček in Jerica nista nič kaj vese» lila. Sedela sta ves dan zamišljena pred vrtom in zrla pred se.
Komaj se je zvečeriio, je mati spra* vila otroka takoj v posteljico. Zdelo se ji je, da sta bolna. Tudi oče je nato le. gel. In kmalu je vso kočo premagal trd spanec.
Tedaj se je v dolini utrgala izmed brez bela megla. Vedno bolj je rastla. Razširila se je čez vso dolino. Iz te megle je počasi vstala črnolasa deklica. Ogrnjena je bila v tenek, temen plašč, ki je bil poln jasnih pik. Iztegnila je desnico proti dolini.
Daleč na obzorju se je prikazala ve» lika, ognjena krogla: vzhajala je luna. Počasi se je dvigala vedno više, ved* no više. Ko je bila nasproti drvarjevi koči, je vsa bleda in hladna pogledala skozi okno. Svetal trak je padel preko spečih obrazov Tinčka in Jerice.
V bledi svetlobi se je približala črno* laska h koči in stopila rahlo k odprte« mu oknu. Zašepetala je: »Vstanita otroka! Z menoj pojdeta!« V spanju sta se dvignila Tinček in Jerica. Šla sta z zaprtimi očmi do okna, kjer jima je ponudila črnolaska roke in ju dvignila.
Otroka sta odprla oči. Videla sta baj* no svetlobo, pa nista vedela, kaj se z njima godi. Črnolaska ju je kakor pe* resci naslonila v svoje mehko naročje ter ju pogrnila s prozorno haljo. Obe« ma se je zdelo, da dremljeta in sanjata, vkljub temu, da sta imela oči odprte.
Tik pred njimg se je tedaj zazibal bel oblaček, podoben veliki školjki. Crnola« ska je pritisnila k sebi otroka in sedla v oblaček:
»Kam?« je vprašala Jerica, omamlja na od začudenja.
»V višave! K zvezdam ▼ vas!«
Sam se je začel premikati oblaček. V začetku se je zibal po luninem žarku. Vse nebo se je svetilo kakor velikan* sko zrcalo; v njem so se ogledovale v višavah plameneče zvezde.
Tinček in Jerica sta zagledala skoz/ prozorno haljo pod seboj najprej do> mači gozd. Bil je že prav majhen. Vide« la sta, kako se potaplja vsa dolina v globočino, kakor bi se pogrezala v brez« dno. Čudila sta se. Izgubljale so se naj« višje gore. Potoka v Tihi dolini ni bilo ■yeč.	(Dalje prihodnjo nedeljo)
Pmrd Golim
h pravljice »Srce igračkcc
Velika punčka
O nismo ne brezčutne lutke iz voska in pestrega blaga, imamo sestrske občutke do vsakega, ki rad nas ima.
Postanka naiega zakoni
vas varajo, da smo mrtvd. Ne. Kdor ljubeče k nam se skloni
ljubeče damo mu sred.
Nanj čakamo potrpežljive,
ki se ob nas ves razvedri. Kdor nas ne ljubi, zanj nežive ostanemo do konca dni.
Kadar od radosti vriskaje se igrata z nami sestra, brat, presrečne smo. Ah, kaj je slaje ko čisto srečo darovat.
Če pa uboščka želja žene k nam in zaman si nas želi, smehljamo se, kot narejene smo, a sreč nam krvavi.
Me rade bi v uboge roke prezrtih in preganjanih, med revne, užaljene otroke. Same ne moremo do njih.
Usoda naSa je prekrtrta,
prodajajo nas za denar
kot da smo res stvari brez čuh
Ah, dajte nas uboščkom v dar/
Lov N. Tolstoj:
Dediščina
Neki oče je imel dvoje sinov. Rekel jiima Je: »Kadar botm uimrf — razdelita si m-oje premoženje; vsalk naj dc»bl polovico.« Ko je oče umrl, sinova nista mogla brez sipora razdeliti dediščine. Šla sita k sosediu, naj razsodi on. Sosed ju je vprašal: »Kako vama je velel razdeliti oče?« Povedaila sta: »Velel nama je razpofoviti delež.« In sosed jima je dejal: »Torej, raztrgaj-ta vse platno v dve polovici, razbita na polovico sleherno posodo in prese-kaita na polovico vso živino.«
Rt a't a sta poslušala soseda in rtfč Jima ni ostalo. Iz ruščine B. Z.
Danilo Gorinšek:
Novo leto
Leto novo, leto mlado staro zdaj smo pokopali, ž njim nadloge vse in reve, ki smo lani jih prestali Leto novo, leto mlado z Bogom ga sedaj začnimo: če nam križ bo naložilo, voljno v Bogu ga nosimo! Leto novo, leto mlado makar kakršno že bilo, no, poslednje nam izteče, pokoj večni bo plačilo.
Javanska pravljica
Radia Baika, knez Metadamig-iKemula-na, se je razjezil nad hčerko Sakiro, ker ni hotela vzeti niko>gaT drugega, kakor Djaka Banidiunga, sina s:are čarovnice, ki se je hlinila, da je pobožna puščavnica. Tako jezen j-e bil radja Ba-ka na Sakiro, da jo je pregnal v oddaljen kraj. Tjakaj je torej princesa nekega dne odšla. Spremljali sta jo dve skižabnioi, ki sta nosili statve, zaiKaj
princesa bi morala stikati vse platno za sitarše in za državne veljake. Šele ko bfi stikala vso to platno, bi se smela vrniti v domovino.
A princesa SakiTa ni hotela tkati. Drugega ni delala, le čakala je. Mislila je, da pride Djaka Bandtumg in jo reši.
Ko pa je princesa neprestano le vsa jca/miišljeua sedela in čakala, sta začeli služabnici zmajevati in spodbujati gospodarico, naj tike. »Tke)te vendar, o tfkejte vendar, princesa«! sta jo rotili. »Saj je vaš oče, naš knez, tako zapo-vedal. Če ne boste tikali, princesa, vas bodo gotovo še huje kaanovalL«
A Sakira ja na pcesdušata in se ni brigala za statve.
Ko sta jo nekega dne ženi spet nagovarjam, naj tike, se je princesa tako razjezila, da le zgrabila svoj čolniček in z njim udarila po zvestih služabnicah. Od tega dine je postajala Sakira čedalje boij hudobna. Kmalu so jo imenovali »hudobno tikaiiko«.
Djaka Bandung je slišal, da je oče pregnal princeso iakiro in da jo imenujejo hudobno tkalko, pa ni mogel verjeti, da bi se bila prej tako dobra in ljubezniva Sakira nenadno tako izpre-menrilla. Mislil si je, da ie pač v pre-gnansitvu postala nekoliko zagrenjena. Zaprosili je pri knezu avdijenoo, in ko .jo je dosegel, je skušal pregovoriti jeznega očeta, da bi hčerko spet milostno sprejel. Ponudil se je, da pojde zato on, Dijaka Bandung, v prognan-sravo, kamorkoli bi ga knez poslal. Kneza je ganila njegova požrtvovalnost in je rekel Djaki Bandungu: »Pregnal te ne bom, kajti ta kazen je le za knežje otroke, a dovolim M, da greš v Tjela-go in se poročiš s princeso, če moreš v enii^noči zgraditi celo nagrobno svetišče. Ce pa tega ne zmoreš, ne boš vi« del princese Sakire nikdar več.«
Mladi mož je pač sprevidel, da je nemogoče, zgraditi v eni noči svetišče, pa če tudi le nagrobno, in se je ves potrt vrnil v gozd ter potožil materi svojo žalost. A stara čarovnica mu je znala svetovati: »Začni z delom takoj ko zaide sonce in dokler zidaš, ne poslušaj ničesar, niti se ne ozri, kajti ako to narediš, boš nesrečen.«
Djaka Bandung se je zahvalil materi za dober nasvet in še isti dan, takoj po sončnem zahodu, je začel graditi nagrobno svetišče. .Storil je točno tako, kakor miu je maifi velela, pricino je delal in ni pazil na nič drugega. Ko pa je bilo svetišče že skoraj gotovo, so začele žerasike v okoliških vaseh tolči riž, znak da je dan blizu. Djaka Bandung se je prestrašil nenadnega šuma in se ozrL V tem hipu se je svetišče z velikim hrupom podrlo.
Ko je ob zori prišel knez, mu je ubogi mladenič žalosten pokazal razvalino im tiho rekel: »Vidite, knez, svetišče je razdrto, in vendar sem ga že skoraj dokončal.« Globoko se je poklonil knezu in hotel oditi, 'knez pa ga je zadržal. »Vidim tvojo dobro voljo,« je rekel, »in zato ti hočem daiti še eno priliko. Pojdi Jutri pred zoro, preoblečen v berača v TJelago k princeisfcni hiši in zaprosi za prenočišče. Opazuj jo sedem dni in se-
dem noči, in ako jo tedaj še hočeš za
ženo, se smeš vrniti z njo.«
Djaka Bandung je komaj dočakal zore. Dolgo pred vzhodom sonca je zaja-hal konja in odjahal na kraj, ker je prebivala princesa. Ko pa je prišel tja in je princesa Sakira zagledala berača, ki je milo prosil za prenošiče, ga je napodila z jeznimi besedami. In ko je berač rekel, da ima dolgo pot za sabo, in da od prejšnjega dne na ničesar za-vžil, je zagnaia čolničok vanj in ga opsovala z nečistim psom.
Tako je spoznal Djaka Bandung, kako hudobna je postala princesa,, in ko jo je opazoval dva dni in dve noči, je uvidel, da taka hudobna ooprnaca ne more nikdar postati njegova žena. A še ni izgubil upanja. Hotel jo je opazovatli še enkrat. Zato je zlezel drugi dan, ko se je princesa sprehajala po vrtu, na visoko drevo v bližini sobe, kjer sita Saiki-ciini skižabniai sedeM in tikala.
Ko je princesa kimalu nato stopala v sobo, je videl Djaka Bandumg slkozi odprta vrata njen obraz, ki je bil še hudobne jSi in krutejši, katkor prejšmje dni. Bil je obraz grde stare čarovnice. Izrtr-gala je eni služabnici čolničelk in udarila z njim ubogo žensko tako, da je zakričala od bolečin.
Ne, si je mislil Dijaka Bandung, te ne maram za ženo. Še isti dan se je vrnil domov. Tedaj ga jo poklical knez, ki je izvedel za njegovo vrnitev in ga vprašal: »No, zakaj si se že vrnil?« Djaika Bandung je, čeprav treipetajoč. odgovoril: »Nisem vam mogel privesti princese, knez, kajti vaša prej talko lepa hi ljubezniva hčerka je postala grda, trdosinSna čarovnica.«
Knez se ni prav nič razjezil, le rekel
je: »Torej moja hči je postala čarovnica? No, tedaj naj pa še po smrti opravlja čarovniško delo. Še v grobu naj tke pajčevino in obleko iz alana-alan-ga.
In tako se je zgodilo. Ko je hudobna princesa umrla za gobavostjo, so jo pokopali s čo'mickom vred. A ni našla miru v grobu. Podnevi je morala tkati pajčevino, ponoči pa obleko iz alana-alanga, ki je ne more nikolii dokončati.
Še danes pravijo domačini, če slišijo ponoči frfotanje netopirja: »Poslušajte, hudobna tikaika spet tke svojo obleko iz alana-alanga.«
Miš in vrabec
Rruska pravljica
Nekoč se snideta miš in vrabec m se pogovarjata. Miš reče vrabcu:
»Vrabec, začniva se prisaiav jati n setev!«
»Začniva.«
»A kaj bova posejala?«
»Pa bodi repo, samo ne posejva je pregosto, ne preredlko.«
In posadita repo.
Pride jesen. Repo je bilo treba spraviti s polja. Pa pravi miš:
»Vrabec, kaj si vzameš?«
»Ne vem.«
»Ti si vzemi zgornja del. a jaz si vzamem spodnjega!«
»Dobro.«
Pa poseka miš od repe perje in si vzame repo.
Pride zima. Miš teka okoli sita, a vrabec je komaj še živ. Ko preživita zimo, priide posnlad. Spet te mtj^a.
»Vrabec!«
»Kaj bo dobrega?«
»Ali se bova pripravka na sotev?«
»Pripraviva se.«
»A kaj pa bova posejala?«
»■Bodi pšenico.«
In sficupmo zorjeta polje ter po&ejeia pšenico. Pride čas žetve. Ko se snideta, se posvetujeta.
Miš pravi: Lani sem imela spodnje dele, letos pa so vršički moji!«
Vrabcu je tako prav. Miš pognrze lepo klasje in ga skrije v luknjo. Vrabcu ostane silama. Spet prezimujeta. Miš gloda zrnje in se debeli. Vrabec je komaj še živ. Pa spet priide pomlad.
»(Vrabec!«
»Kaj bo lepega?«
»Ali bova pripravila polje?«
»Ne, letos ga ne bova pripravila!«
*Zakaj ne?«
»Oslepanila si mel Bojevala se bova!«
In miš pokliče na pomoč četveronož-ce, vrabec pa skliče ptice. Nastane velika bitka. Vendar v tej bitki nihče ne zmaga: ne ena ne druga stranka. Vrabcu prileti na pomoč gavran. Mišja družina se prestraši, zbeži in se vsa skrije v svojih luknjah. Gavran — strogi sodnik — pa jim krivice nikdar ne odpustil
Učite se tujih jezikov
Učite se tujih jezikov, drugače se vam bo nemara kdaj tako zgodib kakor Aimerikancu Benjaminu Franklinu! Franklin ni bil le izumitelj strelovoda, bil je tudi eden najuglednejših ameriških državnikov 18. stoletja. Ko so Američani pri neki priložnost: nujno potrebovali nekoga, ki bi o važni zadevi poročal francoski vladi, so za ta posel izvolili Benjamina Franklina, ki se Jim je zdel najbolj primeren. Sbvar je knela samo en zadržek: Franklin ni bil vešč francoščine, vendar pa je upal, da bo v Franciijš hitro dobi potrebno vajo.
Tako je odpotoval v Pariz, vendar se ni mogel tako hitro priučiti jeziku, kakor je bil pričakoval in čez nekaj tednov se je moral udeležiti važne seje. Naprosil je neko znanko, da ga je spremila tja in sklenil je bil, da bo ploskal govorniku, kadar bo gospa ploskala, da se bo zasmejal, kadar se bo gospa zasmejaia in da tako občinstvo ne bo moglo zapaziti, da ne razume francoskega jezika. Toda napravil je bil račun brez govornika. Govornik se je zelo razveselil znamenitega ameriškega gosta in je govoril le o njem in o njegovih vrlinah. Seveda se je znanka Benjamina Franklina zelo veselila tega govora in je navdušeno ploskala. Franklin pa je tudi ploskal kakor obseden in navzoči se niso malo čudili, s fcafešno vnemo si ameriški državnik lam hvalo poje!
__W
Danilo Gorinšek:
Zimska pesem
Pada, pada, snežec pada na premrto polje, Majdica ima ga rada, to je zlate volje — Pada Majda v beli snežec, — ko da bil bi volna; o ti Majdica, in zima zadovoljstva polna!
Slon in komar
V	nekem mestu je živel star sivn. Doživel je morda že dve sto let. V vsej okolici so bili starejši od njega samo še gavran. papiga m gad.
V	mladih letih je bil slon v cirkusu. Tam je hodil po vrvi in po steklenicah, stopal in postavljal se je na zadnje noge in igral na lajno. Svirati pa je znal eno samo pesem: pesem o čižku, ki sioer ni bila vesela, pa mu je bila edina všeč. Začenjala se je takole; »Do^mi-doTni-fa rni-re.«
Slonov prijatelj je bil komar.
Živel je v predmestju, ščiipal je živali in zveri ter jim puščal kri. Tudi je komar ljubil glasbo. Kakor hitro je za-
igral slon svojo pesem o čižku, je komar priletel in sedel na lajno. Tam na lajni je sedel in poslušal.
»Cižek, čižeik, kje si bil? ... Kje si bil?...«
In Obadva, slon in komar, sta jokala.
Nekega dne je komar spet priletel k slonu. Govorila sta o tem in onem, pomenkovala sta se o vseh mogočih rečeh, klepetala sta o volu, noju in velblodu. Pa reče komar slonu: »Sta* rec, zaigraj mi kaj! Rad bi te poslušal«
Slonu so- se <oči skoro zalesketale, kakor da bi komaj čakal na komarje-ve besede. Z rilcem je prijel lajnino kljuko in zaigral pesem o čižku. Por tnagal mu je še kanarček, ki je zraven
pfekal in prepeval s tankim glasom:
•čižek, čižek, kje si bil?«
Te pesmi slotn ni mogel nikdar igrati brez solznih oči. In ko je jokal slon, je jokal tudi komar, pri tem pa je lezel po lajni bliže in blaže slonu, da bi bolje slišal pesem. Ali ko je tedaj slon naenkrat vzdihnil in pri tem potegnil z rilcem zrak vase, — je potegnil vase tudi prijatelja komarja.
Pesmi je bilo konec.
Skxn se je razjezil. Podrl je kar celo drevo. Prevrnil je hišo in jo razdejal. Tulil je tako, da je zbudil vse mesto. Toda komarja ni mogel izslediti in ga najti. Šele drugega dne ga je izkifanil h, rilca... Pa kaj je to pomagalo?
Komar je bil mrtev in se še z nožico ■k ganit
Iz prirode
Zakaj ribe pozimi ne zmrznejo.
Če si pustil pozimi z vodo napolnjeno steklenico čez noč na oknu, se ta je morda zgodilo, da si dobil zjutraj na oknu samo še nekaj razbitih koščkov stekla. Voda, ki je zamrznila, je stc-Menico razgnala.
Skoraj vse snovi, ki jih poznamo, so v trdnem stanju težje kakor v tekočem Ko »te na Silvestrov večer ulivaJi svinec, ste gotovo opazili, kako so kosci, Id arte jih vrgli v ie raztopljeni svinec, potarali.
Skoro vse snovi imajo tudi to svoj-Bbvo, da zavzemajo v trdnem stanju manj prostora kakor v tekočem. Če vzamemo lonec tekočega kleja in ga postavimo na hladno, bomo po pokanju med strjevanjem sami opazili, da se torti, poka in v loncu hi&3 od sten.
Voda pa je izjema V trdem Stanj« •— torej v obliki ledu — je lažja kakor v tekočem. Zato plava tudi led po vrha ■vode, ne pa na dnu.
Voda se tudi pri prehajanji iz tefco-fcočega v trdno stanje ne krči kot druge snovi, ampak se še celo precej raztegne. Iz desetih delov vode nastane enajst delov ledu. Zato tudi raznese pri umrzovanju polne steklene posode.
Ko začne Tx>zno jesen zrnrzovati, zagledamo časih ob robu jezer puli čas te ledene iezike, ki padejo v sfloMno. To so prav taki ledeni kristali, kakor .fih r>o-nnaimo na oknih pod imenom »ledene roče«. Če se namreč voda ohladi, se es<Sne namreč pri 4 stoninjah Celzija plašit: za plastio TKverezati prod dnu — pri 4 s+/win.jah fVMIa je nomreč voda najgostcjša — dokler ne dobi voda te
j temperatur«, če pa se voda na površini
I še bolj shladi, ne postane več težja, amipak se začne spet širiti, dokler pri 0 stopinjah ne zmrzne v led, ki plava na njeni površini. Led postane tako močan, da pri dalj časa trajajočem mrazu nosi človeka. Pozimi lahko hodimo čez jezera in ribnike in se na njih drsamo, časih pa prevažajo celo obložene vozove.
Kaj pa delajo ribe pod ledeno skorjo? Ali zmrznejo? Ali se zaduše? Ne! Ribe žive še dalje. Voda v globini, ki ima 4 stopinje Celzija je zaradi svoje gostote zdrknila na dno in se tam zbrala. Tja so prišle tudi ribe. Ker ne črpajo kisika, ki ga potrebujejo za dihanje iz zraka kakor ljudje in živali, ampak ga s pomočjo škrg sesajo iz vode, kjer ga je zanje dovolj, prežtve prav lahko tadi vso zimo pod ledom.
Če je mraz le prehud, vsekajo skrbni ribiči iz previdnosti v led nekaj lukenj, da bi se ribe lahko navžale zraka, če bi $m morda kisika v vodi primanjkovalo.
Zajto ie torej tako zelo važno, da je voda trdnem stanju lažja kakor v tekočem in da je pri 4 stopinjah Celzija najgostejša. Kakor povsod drugje, vl-mo tudi tu, kako pameten gospodar Je mati priroda.
Težko Izpoln^vo
Mati k svojemu neugnan-erou sinku:
*Nič dragega bi ne želela, samo da bi bil oče enkrat zvečer doma, da bi videl, kako nespodoben ki poreden si, kadar je z doma.«
¥
Pavel pride iz šole in prav?:
»Oče, danes mi je rekel učitelj: Tvo* ji starši bi bili lahko ponosni, da imajo takega sina kakor si tile
»(Kaj? To je učitelj res rekel?«
»Pes, dobesedno tako, rn potem je
dodal; »To mi prevedi v francoščino*.«
*
Pavel vpraša očeta:
»Oče, zakaj pa prav za prav govore samo o materinskem jeziku?«
»No, zato, ker oče pač ne pride do besede*
*
Triletni Tinček gre z mamico na postajo.
»Mamica, kdaj pride vlak?«
»čez eno minuto!« odgovori mamica.
»Mamica, koliko časa bo še to?«
t
Natečaj za pridne Jutrovčke!
Kakor lani, tako bomo tudi letos razpisali vsak mesec nov natečaj. Mladi pisatelji in pisateljice bodo imeli torej dovolj prilike, da pokažejo, kaj znajo- Dobre spise bomo objavili, najboljše pa nagradil! z lepimi knfižnimi darili.
To pot nam boste povedali kaj o svojih prijateljih in prijateljicah. Gotovo ima vsak izmed vas tovariša ali tovarišico, ki ju ima posebno rad. Povedali nam boste, zakaj ste se oklenili prav tega tovariša ali to-varišice in kaj vam je na njem — ali na nji — posebno ljubo.
Novi natečaj ima torej naslov:
»Zakaj mi je moj prijatelj (moja prijateljica) tako drag (tako draga)?«
Morda nam poveste tudi kak doživljaj iz svojega prijateljstva. Odgovore pošljite na naslov: Uredništvo »Mladega Jutra« v Ljubljani. Pišite s črnilom, čedno in razločno. Spisi , morajo biti kratki in jedrnati.
Pet najboljših dopisov bomo nagradili. Torej — pogumno in veselo — na delo!
Uredništvo »Mladega Jutra«.
Zoj sprefne roke
Kako si napraviš slona
Nafoeri nekaj kostanjev, ki jih boš potreboval da si napraviš iz njih slona. Glava in trap sta iz dveh kostanjev. Zveži jih z dvema priostrenima paičicama. Rilec, dolge zobe in rep na-
pravK {z bez®ovega stržena ta vse trenje zalepil v luknjo, ki si jo v kostanju izdolbel. Oči izpraskal z nožičtkom. Ušesa napravil tako. da jih v režeš v kostanj in potem sikorjo zakriviš. Tudi noge napraviš iz stržena in jih pritrdiš z bucikami ob trupu. In potem je slon
tak, kakršen mora biti ★
Kako si napraviš sam Igračko »jo-jo«
!o-jo terajo danes vsi, otroci in odrasti. Se v šolah ponekod učenci med odmori tekmujejo, kdo ga bolje igra. Ker ta igra ni draga (»stane samo nekaj di-
narjev), si jo lah!ko vsakdo kup}, kdor pa je pameten, si jo sam napravi. Poslušaj, kako!
Vzemi dva gumba, kakršne vidUš na suknjah. Pazi, da sta oba enaka. Potem izreži dva kroga s premerom 10
centimetrov te močne lepenk«. Na sredo vsake lepenke položi gumb ia zaznamuj na lepenki natanko gumbov« luknj«. Luknje prevrtaj in sešij gumba in lepenki talko, da sita gumba v sredi in lepenki ob straneh. Če navijel na sredi med gumbama močno vrvico, imaš najlepši »jo-jo«.
Dosti zabave — fcn pišite, kako $•
vam je igranje posrečilo I
Bninček — razbojnik z grabfjami
To je pa sosedova punčka Dobrojedova, tanko vgrizne, kadar zine -«-Bumčku se cedijo sline...
Grde fant ima razvade, punčko z grabljami napade -cel razbojnik malopriden punčki jabolka za viden ...
V grozi dete je zbežalo, jabolko pa je ostailo, teče, teče drobna reva, Bumček meni: »To je šleva!«
»Res grdo sem jo napadel, jibolko sem ji ukradel. Ali kdor prerad se pla&i, starih grabelj se ustraši..j*
Kvadrat I
1.—2. del Mvalskega telesa. 3. moško krstno Ime. 4. mladič domaČe živali.
Dopolnjevalka
I	Vstavi namesto črtic črke, da
•—ak dobiš od I—n ime narodne
	•--afc	jedi.
	•---a>
n
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih 16 slogov: baj-buh-cen-dar-e-ja-jet-lcMj-pih-ru-sli-ta-tr©-va-veš 8 besedi: 1. ležišče prebavnih organov. 2. delavec. 3. Borno bivališče. 4. žitarica. 5. del opreme za ravnanje vpre-žene živine. 6. upognjena palica za ribiško mrežo. 7. priprava za krmljenje živine. 8. pesnik, katerih začetne črke in končne črke dajejo imeni dveh industrijskih krajev ob Savi
Uganke
1.	Kdo MJe brez rok?	"»"S
2.	Kdo vse sliši, pa rrSkofl nfč ne reče?	'<«10
3.	Katere Škarje ne režejo? "»ao^
1 8	T- T	i e	4 t
2 V			
3 e			
4 t