Glasilo Občine Lukovica
December 2008, letnik X, številka 11
stran 14
stran 9
stran 18
Razstava angelčkov v Šentvidu
Intervju Marjan Kveder
Miklavž v Lukovici
Marche
v
čebelici
gostlLna & sobe
Čťbtliiriiki ťcníťT Siuvcniïc Bnlu pri Lukuvitrî 8
UNCI
Sobotni in nedeljski užitki
Vse sobote in nedelje med 10.00-15.00 uro. Za samo 10,50 EUR lahko iz naše ponudbe izberete kar želite in kolikor želite.
Marché Lukovica, Koseskega cesta la, 1225 Lukovica telefon: 01/729 65 36
www.marche-restaurants.com
Odprto vse dni v tednu. Vabljenii
Sprejemamo reïéi-vadje za prednovoletne zabave in silvestrovanje po telefonu 01/7296 113 ali osebno v gostišču!
Cvi:i.-!srski center SlerttnijL-'^ » iju	go:tlil- • 60	'T3 [. 'i.ťrn Vily • {ÎTOW
í:''i. .! "ÍIF^ driiíbif -H ' SJ:i.ÍL:;r10 i- i ;íIí'.fiM' : lI.'- ■ Mi^íTl^líttl'' i. medom, óomafa kiihinj.-r • medite, medeft' l;Xer rredeno Éganje. inedefii bûfovri ií L v Lí r i !' ri/i ny í liIii , 1 ne^ï- ni í oh • i'j« :■_] iť! ù 'H
Letu 2009 na pot ...
Vsebina
Lahko si vse, kar obstaja, tvoje misli, tvoje življenje, tvoje uresničene sanje. Lahko si vse, kar si izbereš, da boš, saj si tako brez meja kot širno vesolje.
(Shad Helmstetter)
Čudovit sestavek, se vam ne zdi? Bolj kot ne, tudi drži. Saj se strinjate z menoj? ^ lahko si vse, kar si izbereš, da boš saj si tako brez meja kot širno vesolje ^ Ja, spoštovane bralke, cenjeni bralci, vse premalokrat imamo možnost prebrati in razmišljati o tem, da lahko živimo svoje sanje, smo lahko točno to, kar si želimo biti, da lahko uresničimo svoja hrepenenja. Meta Jarc, čudovita gospa, ki prečudovito slika in ob tem svojo dušo prenaša na slikarsko platno, mi je poslala ta sestavek. Ker rada prebira tovrstna besedila, sem jo prosila, naj mi po svojem izboru posreduje nekaj pozitivnih sporočil, ker sem želela, da v tem uvodniku, v katerem se zadnjič v tem letu oglašam, obogatim vse, ki prebirajo moje besede. Upam, da mi je uspelo. Leto 2008 je hitro švignilo mimo nas, zame je bilo to leto izjemno lepo in prijetno, nabito polno z vsem mogočim, v veliki meri pa vsekakor povezano z mojim delom odgovorne urednice Rokovnjača. Vesela sem, da lahko delam, da lahko delam tisto, kar me najbolj veseli in da najdem svoje zavetje v krogu svoje družine, kjer lahko ljubim in sem ljubljena. »Več ni,« bi dejal moj oče, ki je vseskozi vzgajal mene in moje brate in sestre v duhu, da so majhne stvari tiste, ki nas osrečujejo. Prav je tako in to skušam tudi jaz prenašati tako na svoja otroka kot tudi na vse, s katerimi preživljam svoje ure in dneve.
Kaj lahko še dodam? To, da vam želim v teh dnevih, ki so še ostali od starega leta, veliko prijetnih trenutkov, lepe in predvsem mirne božične praznike ter vse dobro v letu 2009. Da bi se velikokrat v naslednjem letu spomnili na to, kar sem zapisala na začetku uvodnika: ^lahko si vse, kar obstaja ^ Pa srečno!
Katarina Karlovšek, odgovorna urednica
Naslednja številka Rokovnjača izide 30. januarja, rok za oddajo prispevkov je 19. januar.
Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@ innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051365 992.
Uvodnik Občinska uprava Hoferjev kotiček
3
4
5
Uroš Dovljak v bodibildingu 3. na svetu 6 Intervju: Marjan Kveder	8
Naši ljudje, naše zgodbe	9
Matjaž Pustotnik,
najboljši harmonikar Gorenjske
Društvo podeželskih žena praznovalo 30. letnico
Iz življenja naših društev	12
Razstava Extempore v Krašnji
Praznični december v Lukovici	17
Miklavž med otroki iz rejniških družin
Voščila in dobre želje	19
Naši otroci v predprazničnih dneh	24
Šport	26
Politika	27
Zahvale	29
Pisma bralcev	30
. i tm
Fotoutrinek: s praznovanja 30-letnice Društva podeželskih žena, več na strani 9
Vzemi si čas za sanje -
tako vprežeš zvezdo v svoj voz.
Vzemi si čas, da ljubiš in si ljubljen -
to je privilegij bogov.
Vzemi si čas in se razglej po okolici -
dan je prekratek, da bi bil nekje zaprt.
Vzemi si čas za smeh -
to je glasba za dušo.
(Stara angleška molitev)
Milena, Katarina, Rok, Danilo in Leon, ki sestavljamo uredniški odbor glasila Rokovnjač, želimo vsem našim cenjenim bralkam in bralcem prečudovite božične praznike ter sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu, ki prihaja.
Fotoutrinek: Miklavž med otroki iz rejniških družin
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Bazar v Lukovici, foto: DJD
županov uvodnik
Spoštovani
vsi, ki
prebirate
moje
uvodne
besede!
Pred nami so čudoviti prazniki, ki nas s svojim izročilom, tradicijo in globokim sporočilom navdihujejo za vse dobro. Leto je tako hitro minilo, da niti sam ne morem verjeti, da bomo že obrnili koledar. To je tudi primeren čas, da se kot vsak odgovoren župan ozrem nazaj in ocenim dosežene rezultate. Mnogo je bilo storjenega v odhajajočem letu, začenši z novo osnovno šolo v Blagovici, nato kanalizacijo v Vrbi in na Prevojah, igriščem na Trojanah, vrtcem in še bi lahko našteval.
Veseli me, da mnogi občani opažate rezultate našega dela in nas vzpodbujate, da nadaljujemo s še večjo vnemo. Žal pa vsaj v zadnjem času opažam, koliko grdih besed in očitkov sem deležen. Lahko bi se ukvarjal samo s tem, da odgovarjam na razne očitke, sprevračanja in podtikanja. Toda tega ste verjetno že vajeni ter skupaj z mano hkrati tudi siti in zdi se mi škoda besed in prostora v tem časopisu za takšne pisarije, ki naši sredini prav nič ne koristijo. Namen nekaterih je očitno obračunavati z menoj, ne pa delati v korist naše občine. Hudo mi je, da to počno prav tisti, ki bi se jih moralo sporočilo božiča najbolj dotakniti. Spomnim se nauka moje stare matere, ki je povedala, kako je enkrat na besede svojih faranov, ki so o njem grdo govorili, odgovoril nek župnik v Dobu. Pri maši je stopil na prižnico in rekel: »Pustimo ljudi opravljat, pse pa lajat. Amen!« ter odšel s prižnice.
Tudi sam sem se odločil storiti enako. Nimam ne odvečne energije ne časa za takšne neumnosti. Zaupam v vse tiste, ki so skupaj z mano pripravljeni usmerjati delo te občine tudi v časih, ki nam žal obetajo krizo, ko bomo zaradi tega potrebovali veliko razumevanja in modrosti, razumne in modre ljudi.
Naj vam zaželim vesel božič, naj nam ti dnevi ne spolzijo mimo, poskusimo jih doživeti tako, da bomo soljudi tudi osrečevali. Veliko sreče, zdravja in uspehov v prihajajočem letu vam želim, hkrati pa pozivam VSE, da enkrat za spremembo stopimo skupaj in v dobro vseh nas naredimo nekaj dobrega za občino. Pa veliko sreče, zdravja in uspehov v novem prihajajočem 2009. letu želim vsem, prav vsem, tudi tistim, ki tega meni ne žele. Srečno!
Matej Kotnik,
župan
Lukovica bo še lepša
Dobro leto dni ima osrednji trg v središču Lukovice novo podobo, ki je dala kraju novo dušo, ga polepšala in mu dala nekdanji sijaj. Občinsko središče se je tako spremenilo v eno lepših v Sloveniji. Župan Matej Kotnik je v slavnostnem govoru ob odprtju prenovljenega trga lani dejal, da bi bilo dobro z obnovo nadaljevati. Ni ostalo le pri besedah in Občina Lukovica že nekaj časa nadaljuje aktivnosti za nadaljevanje prenove trga in tudi ostalega dela Lukovice. Leon Andrejka
Primož Dežman, svetovalec za gospodarske javne službe na Občini Lukovica, je povedal, da imajo izdelan predlog obnove fasad na osrednjem trgu, ki so ga pod mentorstvom prof. dr. Petra Fistra izdelali na Fakulteti za arhitekturo. V dokumentu so najprej predstavljena dejanska stanja vseh objektov na osrednjem trgu. V drugem delu so narejeni izrisi poškodb, kot so vlaga, razpoke v stenah, zamakanje strehe, razpadanje in podobno.„Na podlagi tega pa so pripravili tudi tri predloge prenove oz. če je poškodovanost več kot 50 %, rušitev in nadomestna gradnja. Glede na pomembnost pa so objekti razvrščeni v kategorije. Sicer pa je sam predlog obnove živa stvar," je povedal Primož Dežman. V prvi polovici prihodnjega leta je načrtovana predstavitev ožjemu krogu (lastnikom objektov), tej pa bo sledila javna tribuna.
Poleg prenove fasad na osrednjem trgu so izdelani tudi načrti za nadaljevanje prenove
Lukovice od Marijinega znamenja mimo gostilne Bevc, trgovine Cerar do začetka Maklenov-ca. Prenova obsega vzpostavitev varne poti za pešce in kolesarje, ureditev pešpoti od trgovine proti Brdu in obnovitev opornega zidu od Bevca do trgovine. Projekt predvideva prometno ureditev z elementi za umiritev (cestnimi otočki) in vzpostavitev cone 30 km/h s prometno signalizacijo. Zaradi vzpostavitve varne poti za pešce in širine cestišča nasproti trgovine ob kamniti zložbi ne bo možno zgraditi vzdolžnih parkirnih mest. Ker se potrebe po parkirnih mestih vsakodnevno povečujejo in so se zahteve po številu parkirnih mest na stanovanjsko enoto povečale, to zahteva od lastnikov stanovanj izgradnjo dodatnih parkirnih mest na stanovanjsko enoto. V okviru spremembe ureditvenega načrta L1 Lukovica so v predlog umeščena nova parkirna mesta na južnem delu bloka za trgovino. Ob tej prenovi je bila ustanovljena tudi županova Komisija za spremljanje projekta druga faza trg Lukovica, katere predsednik je Branko Kosec. Pretežni del komisije, ki se sestaja mesečno, pa je sestavljen iz prebivalcev trga. Njihova primarna naloga je spremljanje prenove in poleg tega tudi dajanje pobud ter predlogov prenov projektantom. Na Občini Lukovica pa načrtujejo, da bodo omenjeni projekt prenove ceste in spremljajočih objektov prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev. Vodijo se tudi aktivnosti za možnosti sofinanciranja obnove fasad zasebnih lastnikov v okviru evropskih sredstev. Več informacij o samem postopku pa bo posredovanih v prihodnjih številkah Rokovnjača, ko bodo bolj natačno izoblikovane znane možnosti in merila za pridobitev sredstev.
Predlog obnove fasade Pungartnikove hiše
Predlog obnove fasade južnega dela trg
Vsem občankam in občanom voščimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspehov in zadovoljstva.
Župan Matej Kotnik in občinska uprava Občine Lukovica
Hofer
sporoča
V	pričakovanju novega leta
Misel na novo leto je vedno polna upanja, pričakovanj in novih začetkov Novo leto je tik pred vrati, počasi se poslavljamo od starega in kujemo načrte, kako ga bomo zaključili. Nekateri boste ta čas namenili potovanju, drugi pa boste najdaljšo noč v letu preživeli doma, v krogu najdražjih, ali na veseli zabavi s prijatelji.
V	Hoferjevih poslovalnicah smo poskrbeli, da bodo vaši praznični nakupi prijetni in hitri, saj boste pri nas našli vse na enem mestu - od daril in majhnih pozornosti za vaše prijatelje do okusnih dobrot, ki vam bodo popestrile praznične dni. Prepričani smo, da boste iz naših trgovin odšli polnih rok in z veseljem v srcu, vedoč, da vam je tokrat za vaše najdražje uspelo izbrati kakovostna darila poželo ugodnih cenah.
Popolno darilo
Vaše sorodnike ali prijatelje boste še posebej razveselili, če jim boste podarili parfum. Za ženske imamo v naši ponudbi parfume, ki so jih sestavili priznani izdelovalci dišav z Ažurne obale in pri tem uporabili le najkakovostnejše esence. Izbor naših parfumov je pisan na kožo kateremukoli tipu ženske, izbirate lahko med lahkotnimi in svežimi vonji, med parfumi s klasično noto ali med romantičnimi cvetličnimi dišavami. Prav vsi parfumi v naši ponudbi vsebujejo nadpovprečno visok delež parfumskega olja, kar jim daje čistost in izjemno dolgo obstojnost. Lepo in praktično darilo so tudi najrazličnejši
deodoranti, peneče kopeli ali negovalni losjoni oziroma mleka za telo blagovnih znamk OmbiaaW Clivia.
Na naših policah je tudi veliko kozmetičnih izdelkov za moške. Priporočamo vam, da jim poklonite kakovostno toaletno vodico, ki jo odlikuje klasični ali športni vonj. Lahko jih razveselite tudi z najrazličnejšimi deodoranti, prav gotovo pa bodo veseli tudi izdelkov za britje ali nego po britju znamke Prince.
Za vsakogar nekaj
Vsi vemo, da naše najmlajše najbolj razveselimo s sladkimi dobrotami. Hofer-jeva ponudba je znana po visokokavo-stnem in pestrem izboru najrazličnejših čokolad, bonboniér in pralin, ki so kot nalašč za novoletno darilo. Priporočamo vam še posebej fine bonboni-ere s pralinami znamke Choceuri okusi marcipana, nugata in truflov. Zanimiva je tudi naša ponudba čokoladnih kroglic, storžkov ali figuric s priročno vrvico za obešanje, ki bodo čudovit okrasek za vašo novoletno jelko.
Nekoliko starejši obdarovana bodo znali ceniti steklenico dobrega vina ali vrhunske penine. Na naših policah boste našli kakovostna domača vina ali tujo kapljico iz Italije, Kalifornije, Avstralije in Čila. Ob polnoči pa boste nazdravili z našimi priznanimi penečimi vini Cava, Silver Pearls ali Diplomat.
Vedno več Hoferjevih poslovalnic
Za podjetje Hofer je letošnji konec leta še posebej prazničen, saj se decembra veselimo odprtja kar 5 novih poslovalnic. Leto 2008 tako zaključujemo s 1*6 poslovalnicami po vsej Sloveniji. Ena od novih poslovalnic je odprla svoja vrata tudi v neposredni bližini občine Lukovica, na Viru pri Domžalah. Prepričani smo, da se boste v njej dobro počutili in tam našli vse, kar potrebujete zase in svoje najbližje.
Z veseljem vam sporočamo tudi novost v naših poslovalnicah-plačevanje s kreditnimi karticami, kar bo gotovo olajšalo vaše nakupe.
Vaš Hofer
Slike so simbolične. Za napake v tisku ne odgovarjamo.
Hofer trgovina d.o.o.
www.hofer.si
Naselji Prevoje in Šentvid z uličnim sistemom in uličnimi oznakami
Občina Lukovica je s postavijo uličnih tabel v mesecu septembru zaključila pomemben projekt uvajanja uličnega sistema v naseljih spodnjega ravninskega dela, za katera je značilna večja gostota pozidave, prav tako pa tudi pomembnejše funkcije v omrežju naselij. V teh naseljih zaradi velikega števila objektov obstoječi sistem uporabe enotnega imena, s hišnimi številkami brez logičnega zaporedja oz. kontinuirane razvrstitve, ni več ustrezalo sodobnemu načinu življenja. Projekt se je pripravljal in izvajal od leta 2005, najprej z uvedbo uličnega sistema v naselju Lukovica kot občinskemu središču, leto kasneje pa še v naseljih Pre-voje pri Šentvidu in Šentvid pri Lukovici z največjim številom prebivalcev in objektov v občini. Občinska uprava
Začetek projekta je bil vezan na pripravo strokovne podlage in predloga odloka o uvedbi uličnega sistema, kar je bila skladno zakonu pristojnost občinske strokovne službe. Po sprejemu odloka pa je sledila dolga pot do dejanske realizacije novega sistema označevanja prostora in objektov. Pomembno vlogo pri tem je odigrala Območna geodetska uprava Ljubljana, ki je na podlagi že določenega poteka posameznih ulic in njihovega poimenovanja pripravila novo oštevilčenje objektov. Sledilo je obveščanje lastnikov objektov o izdelani hišni tablici in hkrati o potrebnem prevzemu sklepa o spremembi naslova in hišne številke v prostorih Občine Lukovica. Lastniki so hišne tablice pritrdili v skladu z navodili, in sicer na najbolj vidno mesto z ulice, v kateri se objekt nahaja. Vse stroške izdelave hišnih tablic je krila Občina Lukovica. Danes je po sprehodu skozi naselji Prevoje in Šentvid moč opaziti, da so na večini stavb že nameščene nove tablice poleg starih, za katere je priporočljivo, da v prehodnem obdobju ostanejo pritrjene vsaj leto dni. Po uradni spremembi naslovov in hišnih številk je bila izvedena tudi sprememba podatkov v nekaterih državnih uradnih evidencah. V nadaljevanju uvajanja uličnega sistema je Občina Lukovica s pomočjo Režijskega obrata označila še potek posameznih ulic in cest s postavijo uličnih tabel, ki sedaj prispevajo k urejenemu videzu obeh naselij ter omogočajo lažjo prostorsko orientacijo tudi za tuje obiskovalce.
Ulični sistem v naseljih Prevoje in Šentvid
Hišne tablice in ulične table so identične lukoviškim, z značilno modro barvo, kot kontrast dosedanjim standardnim tablicam, ki so značilnost vseh naselij na območju občine. So nekoliko večje, z večjimi napisnimi črkami, tako da jih je z ulice lažje opaziti in z navedbo imena naselja. Z uvedbo uličnega sistema se namreč naselje ni ukinilo, kot so bila večkratna
vprašanja nekaterih tamkaj živečih ljudi, verjetno zaradi navajenosti, da je bilo naselje skozi zgodovino vedno enačeno z naslovom. Ko pa je le-to nadomestilo ime nove ulice, se je hitro pojavilo splošno prepričanje, da naselja ni več. Da nebo več pomote, naselji Prevoje pri Šentvidu in Šentvid pri Lukovici še vedno obstajata kot naselji, s katerima se njuni prebivalci identificirajo. Sta pa sedaj prepredeni z ulicami
in cestami, katerih pripadnost določenemu naselju je vidna prav na hišnih tablicah in uličnih tablah.
Tako kot za vse novosti v življenju, je tudi za nov ulični sistem potreben določen čas, v katerem se prilagaja in navaja na spremembe. Vsem krajanom želimo, da bi jim novost prinesla veliko olajšav in drugih ugodnosti v njihovem vsakodnevnem življenju.
KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19
nmKA e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116
VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA GOVEDO Od 1. do 31. januarja 2009 bo potekalo 3. obdobje za vlaganje zahtevkov za govedo za leto 2008:
-	»Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi«
To je premija za krave oz. telice, ki so telile od 1. 8. do 10. 12. 2008 in sta bila oz. bosta krava in tele skupaj (na kmetiji ali pašniku) najmanj en dan več kot 2 meseca.
-	»Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, za živali, ki so bile zaklane od 1. 10. do 31. 12. 2008 in so bile pred tem najmanj dva meseca na kmetiji ter imajo najmanj 340 kg žive teže. Če ste živali oddali preko KZ v Lukovici, potem ste jih pooblastili, da bodo zahtevek v vašem imenu poslali oni. V nasprotnem primeru pa morate zahtevek vložiti sami.
Za oba zahtevka je obvezen elektronski vnos!!!
Za vlaganje zahtevkov na lokaciji KSS v Lukovici so zaželena predhodna naročila. Prijave za vnos sprejemam v času uradnih ur od vključno ponedeljka, 5. 1., naprej. Pri vlaganju zahtevkov boste imeli naročeni prednost pred nenaročenimi. Če bo vlagal zahtevek drug član gospodinjstva, mora imeti s seboj navadno pooblastilo nosilca kmetije v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec dobite v KSS).
PRENOS PLAČILNIH PRAVIC
Rok za vložitev zahtevkov za prenos plačilnih pravic, ki bodo upoštevane pri zahtevkih za leto 2009, je do 15. 1. 2009.
MLEČNE KVOTE
Za rejce molznic so pomembni naslednji roki:
-	do 31. 1. 2009 je rok za oddajo vloge za prenos (nakup ali prodaja) mlečnih kvot,
-	do 31. 1. 2009 je rok za oddajo vloge za pretvorbo individualnih mlečnih kvot za določen čas (začasne pretvorba),
-	do 28. 2. 2009 - rok za oddajo vloge za
ponovno dodelitev individualnih mlečnih kvot (v primeru odvzete kvote z novim kvot-nim letom (s 1. 4. 2008) lahko za ponovno dodelitev zaprosite samo, če tega v preteklih letih še niste izkoristili). Vse vloge je potrebno oddati na ustreznih obrazcih. Več informacij lahko najdete tudi na spletni strani AKTRP:
http://www.arsktrp.gov.si/si/obrazci_in_navo-dila/obrazci_2007/obrazci_mlecne_kvote/
UREJANJE GERK-ov
Ker bo predtisk zemljišč v uporabi narejen na dan 10.1.2009, vam svetujem, da morebitne spremembe (raba, površina, zakupih) kmetijskih zemljišč, ki jih boste obdelovali v letu 2009 uredite do 9. 1. 209 na Upravni enoti v Domžalah. Za urejanje GERK-ov pokličite ga. Tončko Černivec na tel. 7220-100 interna 237. Seveda pa bo možno GERK-e urejati še do dneva pred vložitvijo zbirne vloge za leto 2009.
PRIJAVA V KONTROLO EKOLOŠKE ALI INTEGRIRANE PRIDELAVE:
Vsi, ki bi v letu 2009 želeli biti vključeni v kontrolo ekološke ali integrirane pridelave, morate do 31. 12. 2008 poslati izpolnjen ustrezen prijavni obrazec pooblaščeni kontrolni organizaciji. To velja tudi za tiste, ki bi se v letu 2009 vključili v kontrolo prvič.
TEČAJ ZA VARSTVO RASTLIN
Osnovni tečaji za varstvo rastlin bodo v letu 2009 na naslednjih lokacijah in terminih:
-	Zadvor, 13.-15. januarja (13.-18. ure),
-	Groblje, 17.-19. februarja (13.-18. ure),
-	Medvode, 17.-19. marca (10.-15. ure). Prijave sprejemam do zasedbe mest. Dodatne informacije dobite na sedežu KSS. Nadaljevalni tečaji bodo potekali v drugi polovici leta. Vsi, ki ste opravljali osnovni tečaj v letu 2004, boste o tem naknadno obveščeni.
VOŠČILO
Želim vam lepe božično-novoletne praznike, v novem letu pa obilno letino, uspešno kmetovanje, veliko medsebojnega razumevanja in dobrega sodelovanja. Naj vam, ki skrbite za pridelovanje hrane in ohranjaje kulturne krajine, volje do plemenitega dela nikoli ne zmanjka.
Pavla Pirnat, kmetijska terenska svetovalka
17. seja
Občinskega sveta Občine Lukovica
17. seja Občinskega sveta Občine Lukovica je potekala v ponedeljek, 1. decembra 2008, s pričetkom ob 17.30 v Domačiji Rus.
Občinski svetniki so obravnavali naslednje teme:
•	potrdili so predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Lukovica za leto
2008,	vključno s predlaganim amandmajem in dodatnim sklepom;
•	Vinko Pirnat, predsednik Nadzornega odbora je Občinskemu svetu podal obrazložitev v zvezi s Končnim poročilom NO o zaključnem računu proračuna Občine Lukovica za leto 2006;
•	občinski svetniki in svetnice so odločali o višini vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča ter višini gradbene cene za NUSZ za leto
2009.	Občinski svet je sprejel sklep, da cena za navedene vrednosti v letu 2009 ostane nespremenjena;
•	občinski svet je potrdil končno poročilo Lokalnega energetskega koncepta občine Lukovica;
•	občinski svet je zavrnil predlog Odbora za razvojne programe občine glede sofinanciranja prenosljivih vstopnic za 30 dvournih kopanj za občane Občine Lukovica v Termah Snovik, v deležu 15 % od posamezne prenosljive vstopnice.
Občinska uprava
Uroš Dovjak v bodibildingu 3. na svetu!
Redko imamo bralci Rokovnjača možnost brati članke o dvigovanju uteži ali o bodibildingu. Tokrat imamo odličen razlog, saj je naš občan, Lukovičan, Uroš Dovjak nastopal na mednarodnem tekmovanju in bil izjemen. Rok Avbelj
15. novembra je v koprski dvorani Bonifika potekalo državno in hkrati mednarodno tekmovanje v bodibildingu. Vsega skupaj se ga je udeležilo 120 tekmovalcev. Kot rečeno, je bil med njimi tudi naš soobčan. Dosegel je vrhunski rezultat, v svoji kategoriji (pod okriljem IBFA) je zasedel 2. mesto med Slovenci in tretje na svetu! Na odru je izvedel enominutno koreografijo, medtem pokazal svoje spektakularne atribute in prepričal sodnike. Odmeven rezultat pa ni prišel sam od sebe, temveč po zaslugi skoraj petih let trde vadbe v fitnes centrih in z ogromno odrekanja. Že od samega začetka obiskuje Fitnes center Ložar v Domžalah, trenira pa še v Kamniku, Črnučah ter tam, kjer imajo dovolj težke uteži.
22-letni bodbilder ima veliko zanimivega povedati, denimo, da poje tudi 70! kokošjihjajc na teden. Zadnje 3 mesece in pol se niti enkrat ni pregrešil s tablico čokolade ali koščkom torte. Vzel si je le dvakrat po tri dni premora. Vseskozi se prehranjuje na popolnoma naraven način. V pol leta je shujšal za 20 kg ... Po daljšem (dvoletnem) premoru se namerava vrniti, morda na mednarodno sceno. Upam, da nam do naslednje številke Rokovnjača uspe pripraviti intervju z njim. Če katerega bralca zanima kaj zelo posebnega o našem mišičnjaku, naj vprašanje pošlje v uredništvo Rokovnjača in verjetno bo Urošev odgovor posredovan v naslednji številki mesečnika.
Lukoviškemu korenjaku pa vse čestitke za dosežene rezultate.
*Bodybuilder [angl. body telo + builder graditelj, vir: Veliki slovar tujk]
Vsem občanom, še zlasti svojim gostom, želimo božičnega miru, zdravja, sreče in uspeha v novem letu 2009.
MARJAN KVEDER, predsednik Krajevne skupnosti Rafolče
Ko sem se pripeljala do lepo urejene vasi, sem takoj pomislila, tu je pa lepo biti predsednik KS. Je res tako?
Ja, res je. V KS Rafolče so štiri vasi Rafolče, Straža, Vrhovlje in Dupeljne. Sami ste ugotovili, da je vas res lepo urejena in vse to je plod skupnega dela krajanov, ki so res marljivi in predani svojemu kraju. Jaz sem dobesedno zaljubljen v svojo rodno vas, saj še vedno čutim tisto pristno domačnost in prijaznost tega kraja, ki je obdan z neokrnjeno naravo, ki mi prav tako ogromno pomeni.
Koliko časa ste že predsednik KS? Lahko najprej predstavite sebe in nato še vašo vlogo in naloge predsednika KS?
Predsednik sem že dva mandata in pol. Od rojstva živim v Rafolčah, kjer sem odraščal na kmetiji v dobri in delavni družini. V mladih letih sem se navdušil za poklic avtomehanika, ki ga opravljam še danes, in tako kmalu prišel do svojega kruha in že pri 22 letih s pomočjo staršev in dobrih ljudi začel graditi svojo hišo. S prevzemom predsednikovanja se nisem zavedal, kaj vse me čaka. Moram povedati, da sem eden redkih predsednikov, ki enkrat letno obiščem prav vsako hišo v KS Rafolče, kjer lahko iz prve roke izvem tegobe in potrebe krajanov in na podlagi tega pripravimo tudi plan dela. Ljudi obiščem v času novoletnih praznikov in pri tem opravljam gasilsko dolžnost, saj za PGD Prevoje raznašam gasilske koledarje. Menim, da je delo predsednika nekakšna povezava med krajani in občino, kjer bi na tem mestu izpostavil izredno prizadevne krajane pri gradnji kanalizacije in njihovo veliko potrpežljivost. Za tako velik projekt, kot je kanalizacija, so se ideje in želje porajale že daleč nazaj. Z novo občino so se pokazale nove možnosti, krajani pa smo mo-rali za to pokazati veliko pripravljenosti. Na zboru krajanov smo potrdili, na referendumu pa izglasovali prve samoprispevke v občini Lukovica. Tudi večino del za pridobitev gradbenega dovoljenja smo opravili krajani sami. Poleg samoprispevka v Rafolčah je tudi veliko prostovoljnega dela v vasi Dupeljne, kjer so si na tem območju zagotovili tako vodovod, ceste in javno razsvetljavo. Tudi v Straži je bil vodovod zgrajen na podoben način. Vseh zastavljenih ciljev prav gotovo ne bi izpeljali brez občinske pomoči, še posebej v zadnjem obdobju.
Kaj je trenutno prioriteta v KS in kaj nameravate v tem mandatu še postoriti?
Smernice dela temeljijo na planu, ki smo si ga zastavili v KS. Nekaj tega je že opravlje-nega. Ostali so nam je še ureditev hudournika Čedava, asfaltiranje ceste v Rafolčah, Straži in Vrhovljah, ureditev pešpoti in središča vasi, javna razsvetljava in vodovod v Vrhovljah. Sedaj pa že potekajo priprave za razširitev pokopališča in legalizacijo igrišča.
V Rafolčah imate zelo aktivna društva, pri vas se da kupiti pristen domač med in še kaj. So to društva, ki imajo že kilometrino, je v njih prisotna tudi mladina?
Aktivnost in delavnost se kažeta na vseh področjih. Pohvaliti moram povečano aktivnost organizacije Rdečega križa v zadnjem času ter ŠTD Rafolče, ki je velika pridobitev v kraju, saj prav člani društva z organiziranjem športnih iger, srečanjem krajanov, pohodi po
Rahuški poti predstavljajo močno vez med krajani in dajejo veselo razpoloženje našemu družabnemu življenju. K temu je veliko pripomoglo športno igrišče, za kar bi se še enkrat rad zahvalil Viktorju Serša. Prav razveseljivo je, da so v vse aktivnosti vključeni tako stari kot mladi. Kraj je prepoznaven tudi po dobrem domačem medu, saj imamo v našem kraju vr-
hunskega čebelarja.
Povsod je lepo, a doma je najlepše. Spoštujem in cenim delo svojih predhodnikov, članov sveta in krajane KS, da so vedno pripravljeni toliko postoriti in se žrtvovati za svoj kraj. Več kot vložiš, bolj to ceniš, in prepričan sem, da je veliko tega pokazala tudi prireditev ob odprtju kanalizacije v Rafolčah.
Skrb za ptice
Med nedavnim sprehodom okoli Gradiš-kega jezera, še pred prvim letošnjim snegom, sem srečal kar nekaj znanih sprehajalcev, ki si vzamejo čas, da preživijo čas tudi z naravo. Tone Habjanič
Dan se je nagibal v poznopopoldanske ure, ko sem z dolgimi koraki premagoval zadnji del svoje poti. Opazim možaka (moškega), ki ob klopci pričvršča na deblo ptičjo krmilnico. Približam se mu in začudo doživim srečanje z nekdanjim dolgoletnim sodelavcem Jožetom Vodlanom iz Preserij pri Radomljah, tudi članom društva za varstvo ptic v Domžalah. Po prisrčnem stisku rok hitro steče pogovor. Je namreč velik ljubitelj in gojitelj ptic, kar dokazujejo številna priznanja in medalje v njegovem arhivu. Pove mi, da je bil že na mnogih tekmovanjih, tako doma kot tudi v tujini. Naredil je že veliko takšnih krmilnic, mnogo jih je podaril otroškim vrtcem in šolam. Potožil mi je, da nekateri sprehajalci žal nimajo spoštovanja
do živali, saj je nekdo prav takšno hišico ukradel na istem mestu že lansko zimo. Pravi, da z ženo pogosto prihajata na jezero, seveda pa redno prinaša v krmilnico tudi hrano.
Ja, zares lep vzgled nam vsem, še zlasti pa mladim, kako je potrebno skrbeti za ptice, ki so izpostavljene zimskim razmeram, tako snegu kot mrazu.
Jože Vodlan ob sprehodu nakrmi tudi ptice
Popravek članka o seji Odbora za gospodarstvo, ki je bil objavljen v novembrski številki glasila Rokovnjač
Uvodoma je zapisano, da je: (navedek) predsednik Odbora Tomaž Beden predal besedo ravnateljici Podružnice osnovne šole Blagovica Brigiti Nojič (konec navedka). Ta informacija je napačna, saj je ga. Brigita Nojič ravnateljica Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, v sklop katere spada tudi Podružnična osnovna šola Blagovica. Pod zadnjo točko dnevnega reda je zapisano:
(navedek) »Zadnja točka dnevnega reda Odbora za gospodarstvo je bila sprejetje Pravilnika o najemu in uporabi dvorane v Kulturnem domu Janka Kersnika (konec navedka). Ta navedba ni točna, saj odbori občinskega sveta nimajo pristojnosti sprejemanja aktov, ampak jih obravnavajo, sprejemajo stališče do njih in Občinskemu svetu predlagajo sprejem ali zavrnitev. Edino Občinski svet ima kompetenco sprejemanja odlokov in aktov (61. člen Poslovnika občinskega sveta).
Občina Lukovica,
Stojan Majdič, direktor občinske uprave
Tomaž Pustotnik - najboljši harmonikar Gorenjske
Tomaž Pustotnik na 17. Gorenjskem prvenstvu harmonikarjev
Tomaž s priznanjem
Tomaž Pustotnik iz Krašnje je letos poleti na tekmovanju harmonikarjev v Zgornji Besnici pri Kranju dosegel imeniten uspeh. Na 17. gorenjskem prvenstvu, ki je eno največjih tekmovanj v Sloveniji, je zmagal v absolutni konkurenci. S tem je dopolnil zbirko uspehov z najrazličnejših tekmovanj, ki se jih udeležuje že štiri leta. Leon Andrejka
Prvenstva Gorenjske v igranju na diatonično harmoniko se je udeležilo okoli 130 tekmovalcev iz vse Slovenije. Razdeljeni so bili v pet starostnih skupin, strokovna žirija pa je ocenjevala ritem, dinamiko, tehniko in melodičnost. Tomaža je glede na navedene kriterije najprej določila za zmagovalca svoje strostne skupine in nato še za absolutnega gorenjskega prvaka.
13-letnega učenca Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu je pred šestimi leti za igranje navdušil oče Jože, ko je domov prinesel harmoniko. Tomaž se je najprej kratek čas igranja učil doma kar sam, nato pa so ga poučevali učitelji v zasebnih šolah. Delo in talent sta ga pripeljala do zavidljivega znanja in do številnih uspehov na tekmovanjih, ki se jih sedaj udeležuje že štiri leta. Izpostaviti velja nastope na finalih Zlate harmonike Ljubečne, kjer je do sedaj dvakrat prejel bronasto in enkrat srebrno plaketo. Na dan igranju posveča vsaj 30 minut, enkrat tedensko pa se udeleži vaj pri učitelju. Tomaž poleg diatonične igra tudi klavirsko harmoniko, ki se jo uči na Glasbeni šoli Domžale, kjer obiskuje šesti razred. Kot pravi, je zanj igranje harmonike veliko veselje in verjetno je tudi zato v njegovoem repertoarju sedaj že od 150 do 200 skladb, od katerih najraje zaigra kakšno izmed številnih Avsenikovih viž. Rad nastopa na raznih družabnih prireditvah, rojstnodnevnih zabavah in se z veseljem odzove na vabilo turistične zveze, društev ali občine. Tudi v prihodnje namerava z igranjem harmonike razveseljevati ljudi in poskrbeti za dobro razpoloženje. Zaenkrat pa o profesionalnem ukvarjanju z glasbo še ne razmišlja.
Sprehod po tridesetih letih spominov
Kako hitro mineva čas! Najbrž se je tudi Ivanki Smrkolj tako zdelo v petek, osemindvajsetega novembra, zvečer v dvorani kulturnega doma v Lukovici. Trideset let je že minilo, odkar je takrat prevzela odgovorno nalogo.
Milena Bradač, foto: Jan Pirnat
Prijetno, a naporno nalogo predsednice Društva podeželskih žena Lukovica. Skupaj z zdajšnjo predsednico Vido Capuder in ostalimi članicami društva ter nastopajočimi so ustvarili nepozaben večer prijetnih spominov skozi čas delovanja društva. Z lepimi domačimi ljudskimi pesmimi, ki so jih zapeli ljudski pevci iz Krašnje in Blagovice ter šegavo pripovedjo o tistih lepih, davnih časih, ko so še fantje dekletom pod oknom peli, moravške Johance.
Tako prva predsednica Ivanka, zdajšnja Vida ter voditeljica Špela so orisale tridesetletno delovanje društva, ki se je pričelo na pobudo takratne KZ Lukovica v sklopu prejšnje skupne občine Domžale. S svojo predanostjo so pustile svetal zgled in spodbudo prihodnjim članicam društva, da njihovo delo nadaljujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Skozi vso zgodovi-
no pa tudi skozi zadnja trideseta leta je bilo delo kmečkega človeka, kmečke žene in gospodinje različno cenjeno. K sreči ali pa tudi zaradi boljše ozaveščenosti se delo z zemljo, pridelava domače hrane, čedalje bolj ceni. Zopet so družina, domače ognjišče in s tem tudi mati, žena, ponovno pridobili tisto vrednoto, ki si jo zaslužijo. Vse dobre, pridne, predane žene v lukoviškem društvu so si v teh letih delovanja zaslužile posebna priznanja, ki jim bodo lep spomin. Ko bodo že malce bolj osivele in upočasnile svoj korak, ko bo na
njihova vrata potrkala starost in jih povabila k obujanju spominov, bodo svojim vnukom pripovedovale o tistih lepih časih. Prireditvi v petek zvečer se je odzvalo lepo število gostov. Prišli so Irena Ule iz Zveze kmetic Slovenije, Marta Kos iz KGZ Slovenije in z njo seveda tudi naš domačin, predsednik KGZ Slovenije Ciril Smrkolj, Tomaž Močnik, Pavla Pirnat, predstavnice sosednjih društev podeželskih žena ter seveda župan Matej Kotnik. Vsi gostje so jim zaželeli še nadaljnjo, uspešno rast društva, da
se jim pridruži čim več mladih članic, da bodo še nadalje tako predano vzgajale svojo mladež v lepem slovenskem jeziku, da bomo kot majhen narod obstali. Župan se jim je zahvalil za njihov prispevek oziroma dobrote izpod njihovih pridnih, delovnih rok, ki obogatijo skoraj vsako prireditev v občini.
Čestitkam se pridružujemo tudi člani uredniškega odbora glasila Rokovnjač ter vam želimo veliko prijetnih trenutkov pri vašem delu, veliko dobre volje in veselega druženja.
m ^
m


Uspešna predstavitev LAS Srce Slovenije v Lukovici
V	četrtek, 4. decembra, je potekalo v Čebelarskem centru Slovenije srečanje na temo predstavitve izkušenj z osjo LEADER na območju LAS Srce Slovenije. Dogodka se je udeležilo veliko število obiskovalcev, med njimi člani LAS, prijavitelji in potencialni prijavitelji projektov, predstavniki občin, ministrstva za kmetijstvo, drugih slovenskih LAS ter medijev. Na srečanju so bili predstavljeni posamezni že potrjeni projekti LAS Srce Slovenije. Druženje smo nadaljevali ob razstavi Mozaik Srca Slovenije.
Saša Ceglar in Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Na začetku so vse zbrane pozdravili Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Matej Kotnik, župan Občine Lukovica, Janja Kokolj Prošek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, ki je upravljalec LAS Srce Slovenije. Saša Ceglar, ki vodi projekt LAS na Centru za razvoj Litija, je predstavila LAS Srce Slovenije ter njegove dosedanje aktivnosti, v nadaljevanju pa je 7 uspešnih prijaviteljev predstavilo svoje projekte, med drugimi tudi Janez Ocepek iz Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica, ki je predstavil projekt za spodbujanje ekološkega kmetijstva, Pavla Pirnat iz KGZS, Zavod Ljubljana pa je predstavila projekt oživitve blagovne znamke Zakladi Črni graben. Poleg predstavljenih projektov je na prvem pozivu LAS uspešno pridobil sredstva KD MePZ Šentivški zvon za nakup oblek članov pevskega zbora. Poleg omenjenih je na dosedanjem razpisu LAS Srce Slovenije pridobilo sredstva še 26 drugih prijaviteljev projektov iz občin Kamnik, Dol pri Ljubljani, Litija ter Šmartno pri Litiji.
V	nadaljevanju je Breda Kovačič z MKGP predstavila izkušnje države z izvajanjem 4. osi razvoja podeželja, Lijana Lovše z Občine Litija pa izkušnje kot članica ocenjevalne komisije LAS. V razpravi so sodelujoči pohvalili dosedanja prizadevanja Centra za razvoj Litija ter izvajanja razvojne strategije ter se navdušeno vključevali v razpravo. Z odzivom na srečanje smo izjemno zadovoljni, saj smo dobili potrditev, da je naša pot pravilna in da obstaja velik potencial za bodoče sodelovanje med LAS-i. Vsekakor je bil dogodek za vse zbrane poučen in uporaben pri nadaljnjem delu. Naslednji razpis LAS Srce Slovenije za leto 2010 bo objavljen v drugi polovici naslednjega leta.
Razstava Mozaik Srca Slovenije decembra v Lukovici
Razstava Mozaik Srca Slovenije bo med 4. in 29. decembrom gostovala v občini Lukovica. 4. in 6. 12. so si jo lahko ogledali udeleženci dogodkov LAS Srce Slovenije in ČZS Slovenije, ki sta potekala v Čebelarskem domu Slovenije. Ob odprtju razstave je spregovoril tudi Matej Kotnik, lukoviški župan. Od torka, 9. 12. naprej, pa bo razstava na ogled tudi v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, in sicer
vsak dan med 8. in 10. uro dopoldne ter v času prazničnih dogodkov. Vabimo vas, da si jo ogledate, saj je na njen predstavljenih kar 18 točk naravne in kulturne dediščine v Srcu Slovenije. Mija Bokal, Center za razvoj Litija
V teh dneh pripravljamo na Centru za razvoj Litija pripravljamo v okviru izvedbe projekta »Trkamo na vrata dediščine« tudi serijo konkretnih tržnih programov oziroma turističnih paketov, s katerimi želimo ponudbo Srca Slovenije približati posameznim ciljnim skupinam in jih tako konkretno spodbuditi k obisku naše Srce Slovenije, v katero se umešča tudi območje občine Lukovica. Po uvodnem srečanju s »tržniki« z območja v četrtek, 27.11. v Dolu pri Ljubljani, in okvirnem naboru podatkov idej za turistične programe iz posameznih vključenih občin, bomo v decembru izvedli delavnice s ponudniki na terenu. Pri izvedbi omenjenih aktivnosti sodelujeta zunanji strokovni sodelavki Miša Novak in Mojca Hauptman. Vsi turistični akterji vabljeni, da se vključite v snovanje teh programov.
Prijetno doživetje božičnih praznikov ter srečno in uspešno novo leto želimo sodelavci Centra za razvoj Litija.
bilo jezero na Lokah, ki se je razprostiralo vse do gradu Rožek. Med gradom na Gradišču in jezerom je bilo naselje. V jezeru pa je živel zmaj, kateremu bi morali žrtvovati graščakovo hči. Da bi se izognil hudi izgubi, je graščak naprosil berača, da je ubil zmaja in ga nato bogato nagradil.
Druga legenda pa opisuje, da je bilo na vzhodni strani hriba, kjer je stal gradiški grad, veliko jezero. Segalo je do Svinj (sedanje Vinje) in do gradu Rožek. Graščaka sta se po jezeru vozila drug k drugemu na obiske in skupaj lovila ribe. Kasneje so morali tlačani na zahtevo graščaka gradu Rožek prekopati jez na Kurniku v Trnjavi. Voda je odtekla in nastali so pašniki.
Na planoti nad Gradiškim jezerom stoji cerkev sv. Marjete. Zgradili so jo v začetku 16. stoletja v gotskem slogu. Zanimivo je to, da so ob koncu prve svetovne vojne preveč navdušeno zvonili in se jim je zvon ubil. Na vrhu hriba, severovzhodno od cerkve sv. Marjete na Gradišču, so bili najdeni dokazi, da je na tem mestu stalo prazgodovinsko gradišče, po katerem je kraj dobil svoje ime.
Trkamo na vrata dediščine: Gradiško jezero nekoč in danes
Današnje Gradiško jezero je novo nastalo umetno jezero. Naredili so ga ob gradnji avtoceste, da bi preprečili poplave ob neurjih. Ob jezeru je speljana rekreacijska pot, ob kateri sta bogata favna in flora. Pot je dolga le približno 4,2 km . Ob jezeru se vije tudi del Rokovnjaške poti, ki poteka čez vrhove okoliških hribov in je dolga kar 55 km. Obstajata dve legendi, ki pripovedujeta, da je na tem območju nekoč stalo jezero. Adela Ramovš, za Center za razvoj Litija
Prva legenda pravi, da je bilo pod današnjim naseljem Gradišče, v času zgodnjega naseljevanje Slovanov, jezero. Na Gradišču pri Lukovici je nekoč stal grad. Pod njim je
LAS Srce Slovenije potrdila projekte za leto 2009
Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja (LAS) Srce Slovenije je na martinovo, 11. novembra, na seji razvojnega sveta potrdila projekte za sofinanciranje, ki se bodo pričeli izvajati v letu 2009. Franci Bernot
Na javni poziv za izbor projektov LAS za leto 2009, ki se je končal 30.9.2008, je skupaj prišlo 21 vlog iz vseh občin LAS. Od tega je bilo popolnih oziroma pravočasno dopolnjenih 19 vlog, ki jih je nato ocenila ocenjevalna komisija LAS. Skupaj so prijavitelji zaprosili za dobrih 300.000 EUR, ker pa predvideni sklad LAS za leto 2009 znaša okrog 190.000 EUR (sredstva Leader in lastna sredstva LAS, ki jih zagotavljajo vključene občine), je imela komisija zahtevno nalogo, v kakšni višini podpreti posamezne projekte. Razvojni svet je podprl predlog komisije, tako da je bilo 9 projektov podprtih v celoti, 8 projektov delno, 2 projekta pa nista bila podprta. Komisija je pri poročanju posebej izpostavila raznolikost in vsebinsko dokaj dobre projekte, upravljalec LAS, Center za razvoj Litija, pa je ugotovil, da imajo številni prijavitelji še vedno težave pri pisanju vlog, zato bomo v prihodnjem letu izvedli vsaj dve delavnici za pravilno pripravo vlog.
V tem času se prav tako izdeluje nova spletna stran LAS, ki bo postavljena v okviru spletne strani RCL (www.razvoj. si/las). Tu bodo objavljene vse aktualne informacije o delu LAS, razpisih, delavnicah za prebivalce območja LAS, prav tako pa bodo kratko predstavljeni vsi do sedaj potrjeni projekti.
Za dobro zdravje in počutje na pohodih Društva upokojencev Lukovica
Organizirani pohodi vsak prvi ponedeljek v mesecu so že tretje leto oblika prijetnega druženja in zdravega življenja članov Društva upokojencev Lukovica.
Olga Jarkovič, du Lukovica
V	mesecu aprilu 2008 smo se odpravili na Rašico. Skupina pohodnikov je bila manjša kot sicer, a veselja in kramljanja po poti do Rašice ni manjkalo. Si predstavljate - dolina ovita v meglo, nas pa v strmini proti Ručigaju božajo topli sončni žarki? In spokojno tišino gozda prebuja veselo žvrgolenje ptic. Na Rašici se nas je kar nekaj povzpelo na stolp. Kako majhno je bilo vse pod nami! Na povratku smo se ustavili pri Blažu. Kovali smo načrte za naslednje pohode.
V	mesecu maju smo pohod usmerili skozi Rafolče, Vrhovlje, Dupeljne do partizanske bolnišnice Triglav. Dolga in naporna pot, a
splačalo se je. S hojo po mehki gozdni stezi smo črpali moči, da smo se lahko vračali proti domu po daljši poti skozi Preserje pri Zlatem Polju do Čepelj in nato v Lukovico. Pohode pred dopusti smo strnili z »vzponom« na Veliko planino. Prijetno doživetje smo obogatili z nabiranjem zdravilnih zelišč, zato ni čudno, da smo na utrujenost čisto pozabili. Po poletnem predahu smo se v septembru odpeljali do Blagovice, kjer so se nam pridružili upokojenci s Trojan. Naš cilj je bil Špilk nad Gaberjem. V veselem klepetu smo premagovali strmine nad Češnjicami. Zadihani smo prišli do Kekca. Naj vam čisto tiho povem, da so nam tu upokojenci s Trojan pripravili presenečenje. Čakala nas je obilna malica. Dobro »podprti« smo odšli do Špilka, kjer se je skupina razšla - proti Trojanam in nazaj do Češnjic. Pravo doživetje pa je bila pot na Menino planino v mesecu oktobru. Iz meglene Lu-
kovice smo se z avtomobili odpeljali do Biba planine. Tam, na 1300 m nadmorske višine, je narava pokazala, da prava zima že trka na vrata. Krpe snega. Čudovito! Hladen veter! Po označeni poti do koče na Menini planini se je z nami smejalo tudi sonce, ki je sramežljivo kukalo izza oblakov. Prava zimska pravljica. Pred kočo nas je pričakal prijazen oskrbnik z lopato v roki. Čistil je sneg. Po dobrodošlici in klepetu smo odšli do stolpa na Vivodniku. Čudovit pogled na okolico pod nami nas je prevzel, veseli pa smo bili tudi daljšega počitka v koči. Topel čaj, od vetra pordela lica in občutek, da smo uspeli, so nas greli na poti proti domu.
To je le nekaj utrinkov z naših pohodov v letu 2008. Vas je zamikalo, da se nam pridružite? Pridite vsak prvi ponedeljek v mesecu! Pa srečno! In naj vas v letu 2009 spremljata zdravje in veselje v družinskem krogu.
Martinovanje
Program izletov za leto 2008 smo v Društvu upokojencev Lukovica zaključili v mesecu novembru. Organizatorka izletov Jelka Maselj nam je pripravila zanimivo presenečenje. V dveh avtobusih smo se odpeljali »v deželo smehljaja, od vrelcev življenja do vinskega raja«. V pokrajino mnogih obrazov: v Obsotelje in Kozjansko ter na MARTINOVANJE na Bizeljsko. Silvo Cerar
Vremenska napoved za dan po sv. Martinu v mesecu novembru je bila slaba. Na poti proti Štajerski so nas spremljali težki oblaki in nam grozili z dežjem, v sivi megli so se ob cesti skrivale hiše. To nas ni motilo. Za dobro voljo je poskrbela ga. Stana, ki nas je zabavala z reki in smešnicami o vinu, a hkrati opozarjala, da se je treba do njega obnašati skrbno, spoštljivo in z ljubeznijo. Ob domačih keksih, ki sta jih delili naši »stevardesi«, in kratkem postanku za kavico v gostišču v Grobelnem je vožnja prehitro minila. Pa tudi zjasnilo se je. Skozi okna avtobusa smo opazovali, kako si igrive gorice nad Atomskimi toplicami podajajo roke, med položena pobočja pa hodi sonce gret trte in ljudi. V Bistrici ob Sotli smo prečkali mejo. Naš prvi cilj je bil obisk Kumrovca, rojstnega kraja Josipa Broza Tita. Sprejela sta nas vodiča in nas popeljala po muzeju na prostem, imenovano Staro selo. Na površini 12640 m2 je restavri-ranih 25 stanovanjskih, 9 gospodarskih in 8 pomožnih stavb. V muzeju je 2800 razstavnih predmetov, zanimive so predstavitve običajev in obrti. Prijetno se je bilo sprehoditi po Kum-rovcu. Marsikdo je tiho, pa tudi naglas razmišljal o tistih letih preteklega stoletja ^ A mi hitimo dalje! Naš drugi cilj je Orešje na Bi-zeljskem. In še sonce je posijalo. S svojimi žarki je objelo bizeljske gorice. Na turistični kmetiji so nam pripravili prisrčno dobrodošlico. Gospodar Blaž Zagmeister nas je povabil h krstu mladega vina. Mi pa smo ga poprosili, da v svoji svetniški opremi krsti še naše nove člane Društva upokojencev. Sledila je pokušina vina, mladega in starega, belega in rdečega ob bogato obloženih krožnikih domačih, kmečkih dobrot. S harmonikarjem smo veselo zapeli. Do-
Po bregu do partizanske bolnice Triglav
Krst mladega vina in novih članov DU Lukovica
bra bizeljska kapljica nas je zapeljala, da smo skoraj pozabili, da nas v Stari vasi na Bizeljskem čaka še kosilo. Res je bilo obilno kosilo! Dobro, da smo po kosilu še enkrat krstili mlako vino, nato pa ob dobri glasbi slavili Martina, peli in plesali in izgubljali odvečne kalorije. Tako smo upokojenci počastili sv. Martina. Morda zdaj še bolj razumemo, čemu je prav v teh krajih »najlepša roža tista, ki krasi vinsko trto«. Lepo smo se imeli. Poslovili smo se od prijaznih ljudi polnih nasmehov. Hvala Jelki za skrbno pripravljene izlete in mnoga lepa doživetja. Srečno, mi pa se letos še enkrat srečamo - na silvestrovanju.
Srečanje članov Župnijskega pastoralnega sveta na Viru
Na sončno nedeljo smo se člani Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) zbrali v novi cerkvi sv. Jožefa na Viru, da bi prisluhnili besedam patra Janeza Poljanška, ki s patrom Vilijem Lovšetom vodi Misijon na Viru. Misijon je namenjen vsem, otrokom, mladim, samskim, poročenim, staršem in starim staršem, ljudem vseh poklicev, izobražencem, trpečim, onemoglim, ovdovelim, ločenim ... DjD
Po skupni molitvi nas je pozdravil animator za ŽPS Janez Avsenik, župnik v Mengšu, nato je spregovoril p. Janez Poljanšek, ki je na primerih sv. Pavla podal iztočnice, zakaj in kako naj delujejo člani ŽPS. Po končanem uvodnem razmišljanju nas je pozdravil tudi dekan domžalske dekanije, župnik v Domžalah Janez Šimenc, ki se je predvsem zaradi lepega vremena zahvalil vsem članom ŽPS za njihov prihod. Domači župnik Jože Tomšič je spregovoril o zgodovini nastanka nove župnije, ob čemer je omenil tudi župnika in arhidiakona Andreja Sveteta z Brda in njegov doprinos pri ustanavljanju župnije in nam ob pomoči sodelavcev predstavil ter razkazal novo cerkev in župnišče. Glede na programe, ki jih pripravljajo tako za mlajše kakor starejše, so prostori ravno pravšnji in lepo razporejeni. Seveda nas od hiše božje nikakor niso pustili lačnih in žejnih; tako smo se okrepčali v prostorni dvorani pod cerkvijo.
Izdelovanje adventnih venčkov bralcev Slomškovega bralnega priznanja
Število bralcev Slomškovega bralnega priznanja je že takšno, da se ob delavnicah ne morejo zvrstiti vsi naenkrat; tako je bilo tudi v soboto, 29. novembra, ko so animatorji v prostorih župnišča na Brdu pripravili delavnico izdelovanja adventnih venčkov. djd
Pod vodstvom Zinke Meden so se na delavnico pripravili že mnogo prej, saj je bilo potrebno nabrati mah, storže in mnogo drugega okrasja za adventne venčke. Najprej je na vrsto prišla starejša skupina, kjer so posamezniki že vedeli, kakšni naj bi bili venčki, ki jih bodo imeli doma na mizah v adventnem času. Tako so pod spretnimi prsti nastajale prave umetnine; venčki izražajo simboliko in tradicijo. Tokrat so venčkom poleg standardnih okraskov dodali še angelčke, ki tako kakor otroci pričakujejo, da bodo opravili svojo nalogo, da bodo v svet ponesli veselo novico »Jezus je rojen!« in butarice, ki simbolizirajo toplino domov, kjer z veseljem pričakujemo Odrešenikov prihod. Ob tem pomislimo na vse tiste, ki jim ni dano doživeti praznikov tako kakor nam. Po končanem delu so svoje venčke odnesli v cerkev, da jih je župnik Andrej Svete skupaj z venčki druge skupine in venčki iz župnije Ihan, ki z njimi zbira sredstva za dograditev župnijskega doma, blagoslovil. Mlajša skupina je zaradi svoje mladosti zahtevala več pomoči animatorjev, vendar jim je uspelo narediti čudovite venčke - če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, ker so jih sami izdelovali in so zato toliko bolj dragoceni. Vendar tistega sobotnega popoldneva niso namenili samo izdelovanju adventnih venčkov, ampak tudi spoznavanju pomena in namena le-teh; podrobnejšo razlago so dobili tudi na listu s poudarkom na varnosti, saj naj otroci ne prižigajo adventnih svečk na venčkih brez prisotnosti staršev. Ob pomoči adventnih venčkov in adventnega koledarja bo priprava na božič še veliko lepša. In kdaj je priprava na obisk pomembnega gosta najlepša? - Ko sodeluje vsa družina in naj bo letošnja priprava na praznik takšna.
Koncert
V petek zvečer, ko so se med dežnimi kapljami že pojavljale prve snežinke, smo v cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici prisluhnili drugemu v ciklu treh koncertov. Tokrat smo po uvodni predstavitvi pomena ljudskega petja, o katerem je zbranim spregovoril Matevž Kink, uživali v dveh glasbenih zvrsteh. djd
Na predvečer godu zavetnice cerkvene glasbe sv. Cecilije smo prisluhnili kraljici cerkvenih inštrumentov, orglam, in ljudskemu petju. Čudoviti zvoki orgel in prekrasne ljudske pesmi so dajali poseben čar tokratnemu koncertu. Črno bele tipke, različni regali in pedali so tokrat iz orgel izvabljali čudovite glasove pod prsti in nogami Simona Jagra. Čeprav je še mlad, je njegova pot glasbenika zanimiva in pestra. Leta 1997 je končal klavir in splošno smer na SGBŠ v Mariboru, nato je leta 2002 pri doc. Mariu Perestegi na Oddelku za sakralno glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz orgel. Poleg koncertiranja v več krajih v Sloveniji kot komorni glasbenik sodeluje tudi s pevci, instrumentalisti in raznimi zbori, saj je poleg orgel obiskoval tudi pouk solopetja. V zadnjem času vodi več zborov, med njimi tudi komorni zbor sv. Jožefa v Celju, in se še vedno izpopolnjuje na raznih orgelskih, zborovskih in drugih seminarjih. V Domu sv. Jožefa v Celju je organist in vodi ter poučuje v orgelski šoli. Tokrat se nam je predstavil z deli J. S. Bacha, M. Regerja in lastnim diplomskim delom. Izmenično so se zvoki orgel prepletali z ljudskim petjem, tistim pravim, ki ga pojejo le še tam na Žusmu in mogoče še kje. Na robu Kozjanskega, kjer si na hribčku nasproti
stojita cerkvici sv. Valentina in sv. Jakoba, najdemo Žusm. Lepoto kraja so znali ceniti že naši predniki, saj so si tam celjski grofje postavili eno izmed svojih rezidenc. V okolju, ki ga novodobne stvari še niso tako pokvarile in okupirale, kjer se še čutijo pristnost ljudi, njihova skromnost in spoštovanje vsega, kar so dobili od prednikov in Boga, je še prisotna ljudska umetnost. Fantje iz Žusma izvajajo pesmi v prvotni pristni obliki in zato mnogim melodika in vsebina nista najbolj poznani, čeprav naslov zveni znano. Pevci niso šolani in tudi zborovske izkušnje bi bile njihovemu petju prej v slabo kakor dobro, saj je tako izvajanje glasbene zvrsti, v kateri uživajo, avtentično in vse pesmi prepevajo na pamet. Sicer pa včasih niso poznali notnih zapisov in se je vse širilo z ustnim izročilom. O njihovem petju nam je nekaj besed na začetku povedal Matevž Kink, zato zapišimo le še to, da pojejo v to ali štiriglasju; ob tem naj razložim vsaj vsebino pesmi Sobotni večer. S pesmijo nas pevci poneso mnogo let nazaj, ko je bila sobota priprava na nedeljo - Gospodov dan, opeva prijetne družinske skupne večere z molitvijo in druženjem tako z Bogom kakor v družini in ravno teh dveh vrlin manjka sedanjim generacijam. Koncert je bil priložnost za utrditev družinskih in prijateljskih vezi in če ste zamudili tokratno priložnost, ste vabljeni na naslednjega 28. decembra v cerkev sv. Luka v Praprečah.
Revija odraslih pevskih zborov iz župnij domžalske dekanije
Tokrat smo se z zbori odpravili v župnijo, ki ima kar nekaj posebnosti - v Češnjice. Je najvišje ležeča, najmanjša župnija in razdeljena na dva dela, in sicer na občini Lukovica in Kamnik. djd
Župnija šteje okoli 210 faranov, po koncertu pa bi človek pomislil, da jih šteje vsaj še dvakrat toliko; lepota narave se spoji tudi s cerkvijo Karmelske Matere božje. Majhnemu občestvu je poleg zelo lepe cerkve v preteklem letu uspelo obnoviti tudi orgle iz leta 1838, zato so se toliko bolj z veseljem lotili tudi organizacije koncerta, posvečenega farnim zavetnikom in spominu 130-letnice rojstva skladateljevVinka Vodopivca in Franca Kimovca. Za domačim so se zvrstili zbori z Vira, Brda, iz Domžal, Mengša, Ihana, Blagovice, Trzina, Radomelj, Moravč in Doba. V mlajših župnijah imajo več zborov in tako so v Češnjice posamezne župnije prišle z dvema zboroma. Med nastopi je Dejan Burkeljca predstavil še posamezen zbor, na koncu pa so zborovodje in organisti dobili še spominsko plaketo in rožico v spomin. Pod vodstvom Tomaža Pirnata so zbori za
zaključek zapeli še tri skupne pesmi in na pokopališču na pobudo domžalskih pevcev njihovemu in kasneje češnjiškem župniku Francu Balohu ob njegovem grobu še pesem K tebi želim, moj Bog. Pozdravil nas je domači župnik, zahvalo in čestitke ob bližajočem se prazniku zavetnice cerkvene glasbe sv. Cecilije pa je vsem namenil še animator za cerkveno petje Jože Tomšič z željo, da se prihodnje leto ponovno snidemo s še večjim številom kakovostnih zborov, saj kdor lepo poje, dvakrat moli.
Priprava na 20. obletnico zbora
Pevci Šentviškega zvona smo letošnjo sezono pričeli s pripravami na pomlad 2009, ko bomo praznovali 20-letnico MePZ Šentviški zvon. Praznovali bomo s slavnostnim koncertom in nam ljubimi gosti. I. M.
Zborovodja Karel Leskovec je pripravil pester program, mi pa smo se odločili, da se dobro pripravimo in v pesmi predstavimo del domače in tuje zakladnice. Kljub temu da imamo vaje vsak ponedeljek in občasno tudi ob četrtkih, smo se tokrat prvič dogovorili, da organiziramo intenzivne pevske vaje. Odšli smo na Rakitno v Mladinsko klimatsko zdravilišče, kjer smo bili toplo in lepo sprejeti. V prostorih zdravilišča smo imeli vse pogoje za kakovostno delo in bivanje. Intenzivne pevske vaje so potekale od petka popoldan, 21. novembra, do nedelje, 23. novembra, dopoldan. Ne, to ni bil vikend za druženje in prosto petje, temveč tri dni intenzivnih pevskih vaj 29 pevk in pevcev. Prostega časa je bilo malo, le za krajši sprehod po Rakitni v soboto in pozno večerno druženje s pesmijo in plesom. Za zabavo so poskrbeli
kar člani zbora: Ivan s harmoniko, Miha na klaviaturah in Tone z nepogrešljivim CD predvajalnikom.
Kljub celodnevni zaposlitvi smo bili zadovoljni vsi: pevci in zborovodja, saj smo se naučili kar nekaj novih pesmi.
Zahvaljujemo se vsem, ki so poskrbeli, da so intenzivne vaje potekale nemoteno in upravičile svoj namen: Jani Strehar, ki je organizirala bivanje na Rakitni, zborovodju Karlu Leskovcu in korepetitorju Primožu Leskovcu ter predsedniku zbora Darku Stupici. Intenzivne pevske vaje so bile le del aktivnosti v pripravah na praznovanje jubileja. Pripravljamo tudi bilten, ki bo predstavil delovanje MePZ Šentviški zvon in vse donatorje, ki s svojim denarnim prispevkom dokazujejo pomembnost pevske, ljubiteljske kulture. V kolikor se želite pridružiti sponzorjem, vas vljudno vabimo k sodelovanju, predvsem pa vas že sedaj vabimo na slavnostni koncert, ki bo 16. maja 2009 v Kulturnem domu A. M. Slomška v Šentvidu.
Vse dobro in srečno v letu 2009 vam želimo pevke in pevci MePZ Šentviški zvon.
Razstava Extempore 2008 v Krašnji
V soboto, 29. 11. 2008, je bilo v avli kra-šenjske šole odprtje razstave Extempore 2008. To je bilo hkrati tudi jubilejno, 20. srečanje ustvarjalcev likovnih društev in posameznikov iz različnih krajev: Domžal, Mengša, Kamnika, Radomelj Divače in Krašnje.
Likovniki so ustvarjali na temo Naše poti. Kako različne so te poti, koliko jih je in kaj vsakemu posamezniku pomeni njegova pot, lahko doživimo ob ogledu slik, ki so estetske,, posebne, zanimive. Pridite jih pogledat! Odprtje razstave v organizaciji kulturnega društva Krašnja je popestril program ljudskih pevcev in učencev Podružnične šole Krašnja.
kolumna: Milena Bradač
To si, kar misliš
December je res pravi čas, da naredimo obračun za celo leto, ki je zdrvelo mimo. Obračun je lahko oprijemljiv -materialističen pa tudi tisti čustven. Za nazaj je težko delati spremembe, lahko pa to storimo za prihodnje leto, prihodnja leta.
Morda ravno sedaj premišljujete: ja, če bi mi ta in ta pravočasno plačal to in to, ali če bi pri tej stvari delal/-a malo bolj racionalno, bi pa ^ Ampak kot rečeno, za nazaj ne moremo spreminjati ničesar. Tudi se nima smisla jeziti, se ne bo nič spremenilo, negativne misli bodo povzročile le krče v želodcu in glavobol. Gledam, pravzaprav bolj poslušam zadnji večerni dnevnik, ki prikazuje nemire sedaj še v Grčiji, kjer je policist ubil petnajstletnika, na Irskem umikajo svinjino iz prodaje zaradi prevelike vsebnosti dioksina, pravijo. Le kaj so mislili ti ljudje: policist, ki je menda v samoobrambi izstrelil naboj v mladeniča, pridelovalci zastrupljene hrane za prašiče? Mislili so samo nase, v drugem primeru predvsem samo na svoj dobiček. Še dobro, da so vsaj Blejci spekli XXL štrudelj in z njim pogostili obiskovalce. Zato sedaj gledam na tiste dobičkonosce kot na barabe v Armanijevih oblekah, blejski kuharji pa so lahko v preprostih in morda celo v domačih oblačilih princi in dobri ljudje. V tem primeru imam pač jaz krč v želodcu, ki ga blaži štrudelj, toda obljubljam si, da bom verjela, da se bodo na Irskem popravili, ter v bodoče pridelovali zdravo hrano za pujske. Na TV že v teh prvih decembrskih dneh opozarjajo na preveliko uporabo pirotehničnih izdelkov, kar človeka veseli; pa kaj, ko naslednji dan med kopico reklamami najdeš tudi znane trgovine, ki ponujajo veliko izbiro pirotehničnih izdelkov! Ali so ti lastniki trgovin pomislili, da bodo morda s svojimi nevarnimi igračami na policah (brez skrbi, v mislih imajo dobiček) ukradli zdravo mladost kakšnemu otroku? Pa vsi tisti, ki jih kupujete/-jo, ste pomislili, da so praznični dnevi lepi tudi brez petard? Kakšni pa ste / so ti ljudje? Poglejte naslov, pa boste / bodo vedeli. Končujem prispevek. Ne bom več kot črn oblaki v teh dneh. Od srca vam vsem želim veliko lepega v prihodnjem letu. Naj sonce sije vsem enako, naj ogreje vsak temen kotiček doma in duše. Srečno.
Članice Gasilske zveze Lukovica
Minilo je že skoraj eno leto, odkar sem sprejela izziv in se odločila, da prevzamem funkcijo predsednice Komisije za članice Gasilske zveze Lukovica. Dovolite mi, da vam na kratko predstavim, s čim vse smo se v minulem letu ukvarjale članice. Urška Hribar
Že v aprilu se nas je devet članic GZ Lukovica udeležilo srečanja članic regije Ljubljana III v Šmartnem pri Litiji. Imele smo pohod, gasilske igre ter redovne vaje pod vodstvom tovariša Janeza Brecelnika.
V	spomladanskih in poletnih mesecih smo vestno pomagale pri pripravi gasilskih slovesnosti in praznovanj društev.
V	mesecu požarne varnosti je bilo organizirano gasilsko tekmovanje v Rafolčah, udeležilo se ga je pet ekip članic.
18. 10. 2008 je bil posvet regije Ljubljana III, in sicer je PGD Moravče organiziralo pohod ter potem še administrativno delavnico s temo 'pomoč članic ob večjih intervencijah' - delavnico je vodil poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič. Iz naše gasilske zveze se je tega posveta udeležilo pet članic. Udeležba bi bila še večja, če ne bi na isti dan PGD Krašnja organiziralo tekmovanja s staro brizgalno. Iz naše GZ so tekmovale tri ekipe članic, ki smo se poleg tekmovanja še bolje spoznale z načinom gašenja naših babic in dedkov. Imele smo tudi novoletno delavnico v Kamniku, kjer smo izdelovale čestitke ter rože iz krep papirja. Te delavnice se je udeležilo devetnajst članic.
Konec meseca novembra sva dve članici odšli
na dvodnevni posvet v Zreče, kjer se je zbralo sto petdeset članic iz cele Slovenije. Posvet je bil izredno poučen ter zanimiv in domov sva se vrnili polni lepih vtisov in zanimivih poznanstev.
Prav tako smo bile članice aktivne v svojih društvih. Predsednice komisije za članice se redno udeležujemo sestankov upravnih odborov, nekatere so se udeležile sektorske vaje, druge so pomagale na veselicah, spet tretje so priredile novoletne delavnice za izdelavo čestitk, pomagamo tudi pri delu z mladino, seveda pa so z našo pomočjo tudi gasilski domovi lepše urejeni in bolj domači ^ Leto smo zaključile z družabnim srečanjem v Krašnji, kjer se nas je zbralo rekordno število, kar enainšestdeset članic, od tega veliko veterank. Srečanja se je udeležil tudi predsednik GZ Lukovica Robert Maselj, ki nas je lepo pozdravil ter poudaril, kako pomemben steber v vsaki gasilski zvezi so članice gasilke. Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo PGD Krašnja za lep sprejem in bogato pogostitev ter pester družabni program. Prav tako želimo vsem našim občankam in občanom ob prihajajočem letu veliko zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja ter jim kličemo NA POMOČ!
Romanje v Zlato Polje
Letošnje romanje z Brda na Zlato Polje v nedeljo, 7. decembra, nam je postreglo ne samo z raznolikim vremenom na poti, ampak tudi z nekaj novostmi.
Tako nas je letos prvič pot vodila mimo Zajčevega znamenja. Poleg tega zanimivega znamenja smo bili veseli tudi obnovljenega znamenja v naselju Obrše. Pot, ki jo zlahka premagujejo tudi slabše pripravljeni romarji, poteka po cesti z Brda proti Zlatemu Polju in romarjem poleg zanimivih znamenj ponudi tudi čudovit pogled v dolino in na bližnje griče. Ob znamenjih, postavljenih ob poti, ki so jih postavili naši predniki v zahvalo Bogu, smo se predali duhovnosti in premišljevanju, kar smo storili tudi na cilju v kapeli Lurške Matere Božje, kjer smo opravili še pobožnost v čast Brezmadežni Mariji in posvetitev. Po okrepčilu, ki so nam ga pripravili domačini, so se nekateri odpravili v dolino peš, drugi pa z avtomobili, vendar vsi z isto mislijo: drugo leto pojdemo ponovno.
Razstava angelčkov in jaslic v Domačiji Rus
Prenovljena Domačija Rus v Šentvidu pri Lukovici, ki je svoja vrata odprla konec meseca oktobra, je že bogato zaznamovala kulturno življenje v občini. Tokrat so na ogled postavili angelčke, jaslice ter serijo umetniških del Mete Jarc. Katarina Karlovšek
Z razstavo angelov in jaslic so v Domačiji Rus vstopili v adventni čas. V razstavnem prostoru stene krasijo slikarska dela Mete Jarc; še zlasti
izstopa slika, posvečena njeni dobri prijateljici, žal v letošnjem letu preminuli Ivanki Sušnik, na kateri so upodobljene njej najljubše rože -šmarnice.
Jaslice razstavlja šest razstavljavcev, izdelane pa so iz ličkanja, hruškovega lesa, gline in volne. Svoje ljube angelčke je razstavila Anica Pungartnik s Trojan, ki je ob odprtju, 3. decembra, prebrala tudi eno svojih pesmi. Odprtje razstave je sovpadlo z rojstnim dnem pesnika Franceta Prešerna. S tem dogodkom se je v ve-
seli dan slovenske kulture vključila tudi občina Lukovica. Dogodek je obiskal celo sam pesnik Prešeren (igralec Silvo Jezeršek), ki je povedal nekaj besed o tem, kako se je živelo v njegovem času, nekaj besed pa je namenil tudi mitom, ki krožijo o njem, predvsem pa smo uživali v njegovi Zdravljici. Prireditev so popestrile narodne noše, ob svetovnem dnevu invalidov pa so se predstavili sami - Viki Vrtačnik iz Društva slepih in slabovidnih je povedal, da slepi ne gledajo z očmi, ampak s svojo dušo. Zgornji prostori Domačije Rus so bili skoraj premajhni za vse obiskovalce, željne drobca slovenskega kulturnega bogastva.
3

«
Angelčki Anice Pungartnik
Razstava jaslic
djd
Popravek prispevka iz novembrske številke Rokovnjača z naslovom: Obnovljeno vaško korito v naselju Koreno«, in sicer:
»Za pogostitev in domače dobrote za vse povabljene in nastopajoče pa so poskrbele žene celotne vasi Koreno.« »Poseben zgodovinski in prostorski pomen
vodnemu izviru daje tudi odločitev vaščanov, ki so 7. julija 2007 v sodelovanju s KUD Fran Maselj Podlimbarski pripravili spominsko srečanje ob osrednjem vaškem studencu in namestili tudi spominsko ploščo ob izidu izbranih pesmi Petra Levca.« Spominska plošča je bila nameščena 7.
julija 2007 in ne letos, tako kot je avtorica navedla v prispevku.
Za napako se opravičujemo in se vsem prizadetim oproščamo in zahvaljujemo za razumevanje.
Popravljen prispevek objavljamo v celoti.
Obnovljeno vaško korito v naselju Koreno
V petek, 14. 11. 2008, je na Korenu potekalo odprtje obnovljenega vaškega korita v spodnjem delu naselja. Kulturni program so pripravili člani KUD Fran Maselj Podlim-barski in učenci Podružnične osnovne šole Krašnja. Za pogostitev in domače dobrote za vse povabljene in nastopajoče pa so poskrbele žene celotne vasi Koreno.
Občina Lukovica je v letošnjem letu na pobudo lastnice zemljišča ge. Lidije Žuran, na katerem je vaško korito, na razpisu pridobila sredstva iz Heliosovega sklada za obnovo vodnjaka - korita, in sicer v višini 50 % ocenjene vrednosti del. Ostalo polovico sredstev sta prispevala lastnica zemljišča in občina. To korito predstavlja odprtje 56. prenovljenega vodnega vira iz Heliosovega sklada, občina Lukovica pa je jubilejna 50. občina z obnovljenim vodnim virom
Ta vodni izvir v vasi Koreno ima izjemno kul-turno-zgodovinsko, arhitekturno in etnološko vrednost, čeprav ni zavarovan kot kulturni spomenik niti ni evidentiran v registru kot enota kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, zaradi svoje starosti, tipologije korita in nekdanje uporabnosti za celotno vas. Vodni
izvir še danes v času pomanjkanja vode opravlja svojo funkcijo.
Vodni izvir z betonskim koritom se je v prvotni obliki ohranil vse do danes. V preteklosti je služil vaščanom za napajanje živine in pranje perila, v domove pa so vodo nosili v škafih. Od leta 1969, ko so v vas napeljali vodovod, je studenec izgubil svoj prvotni namen, zato sta korito in njegovo okolica začela vztrajno propadati. Služil je le še za zalivanje bližnjih vrtov in gašenje žeje mimoidočih. Neprecenljiva vrednost izvira je prav v tem, da ni presahnil niti enkrat, tudi v najbolj sušnih obdobjih je pretok ostal enak. V zadnjih letih, ob pomanjkanju vode, vaščani celo prečrpavajo vodo v rezervoar in tako zagotavljajo nemoteno preskrbo vasi s čisto pitno vodo. Vodno učno pot kot projektno delo z naslovom »O vodi (vodna učna pot)«, so z namenom, da bi vodni izvir na Korenu pa tudi druge znamenitosti narave in kulture na tem območju čim bolj približali zanimanju ljudi in jih spodbudili k bolj številnemu obisku, pripravili učenci POŠ Krašnja, ki so delo ob odprtju tudi razstavili. Poseben zgodovinski in prostorski pomen vodnemu izviru daje tudi odločitev vaščanov, ki so letos 7. julija v sodelovanju s KUD Fran Maselj
Podlimbarski pripravili spominsko srečanje ob osrednjem vaškem studencu in namestili tudi spominsko ploščo ob izidu izbranih pesmi Petra Levca. Pesnik je namreč svojo pesem »Požgana vas« posvetil vasi Koreno, ki je bila med drugo svetovno vojno požgana. Šestnajst moških so zaprli v hišo in zažgali, ženske in otroke pa izselili v Nemčijo. V pesmi omenja tudi studenec in vaško korito:
»V vaškem koritu pa vre in peni se bistri studenec. V njem partizani gase žejo si mimogrede.«
(Peter Levec)
S potepanja po Pomurju in Goričkem
Po štirih letih dela smo tudi člani TOD Brdo-Lukovica našli čas za izlet. Odločili smo se za Goričko, saj je to območje kar precej oddaljeno in se zato posameznik težje odloči za tako pot. Besedilo: Vili Golob, Foto: Marjan Križman
Avtobusni prevoznik iz Moravč je poskrbel, da je naša pot potekala varno in v prijetnem vzdušju. Seveda pa so svoj delež prispevale naše boljše polovice, ki so nam stregle že na avtobusu, tako da nismo imeli nobenega razloga za nezadovoljstvo. Po avtocesti smo se kar hitro pripeljali do Cerkvenjaka, skozi katerega smo potem po bolj slabih cestah prispeli v Komarnico. Na turistični kmetiji Breznik nas je pričakal gospodar in nas kar hitro popeljal v zelo zanimivo vinsko klet. Sredi nje stoji ogromen kamnit vrč, skozi katerega se neprestano pretaka voda in tako kleti nudi potrebno vlažnost. Seveda je bilo potrebno poizkusiti dobro domače vino. Gospodar nam je povedal, da ga prideluje na bolj oddaljenem vinogradu, ki pa ima lepo sončno lego, kar se je tudi poznalo, saj je bila kapljica res kakovostna. Gospodinja nam je postregla z ocvirkovko in obloženimi kruhki domače priprave. Izvedeli smo, da je pri njih možno tudi dopustovati, saj imajo pet apartmajev, če si gostje želijo pripraviti prehrano sami, in še
nekaj sob za tiste, ki želijo biti bolj postreženi. Pot smo nadaljevali mimo Murske Sobote do Markišavcev, kjer smo obiskali šunkarno Kodila. Seznanili smo se z njihovim delom in zatem uživali ob poizkušanju njihovih dobrot. Zagotovo bomo radi posegali po njihovih proizvodih, saj smo se prepričali, da je njihova kakovost izjemna. Res je, da so precej oddaljeni, ampak njihova trgovina pa le ni tako daleč, saj je v Ljubljani na Ambroževem trgu, kar za sladokusce zagotovo ni predaleč, posebej ker vemo, da so izdelki Šunkarne Kodila vedno vrhunski. Ogled gradu Negova ni bil mogoč, saj so v teku velika obnovitvena dela. Že pogled nanj pa obeta veliko, tako da bomo na ogled gotovo prišli, ko bo obnova končana. Ogledali smo si tudi Negovsko jezero, ob tem pa so nekateri izkoristili priložnost in si nabrali gobe za nedeljsko kosilo. Grad Grad na Goričkem je tudi posebnost, ki nam jo je zelo dobro predstavila lokalna vodička. Preko tristo sob ima ta grad, ki je hkrati tudi sedež parka treh dežel. Zaradi svoje lege in kar bogate dejavnosti vseh treh pokrajin ob tromeji pa je ta projekt tudi financiran tudi z denarjem Evropske skupnosti. Veliko smo izvedeli o življenju in delu ljudi v tem delu Slovenije. Vsako leto pripravijo tudi množično prireditev »Noč čarovnic«, ki je vedno zadnjo nedeljo v oktobru, in jo obišče od 20 do 30
tisoč ljudi. V parku pred gradom smo videli več mogočnih dreves tulipanovcev, ki pa so bolj zanimivi konec maja, ko cvetijo. Naše potepanje smo zaključili na turistični kmetiji Ferenc ob Ledavskem jezeru. Le to je precej večje od našega Gradiškega, a je nastalo iz enakega razloga. Napolnili smo želodce, malo tudi zaplesali, kot se spodobi za zaključni izlet, in v veselem razpoloženju odpotovali proti domu.
Tisti, ki ne verjamejo, da se je mogoče dobro zabavati tudi brez večje porabe alkoholnih pijač, bi bili z našim izletom gotovo nezadovoljni. Vsi udeleženci tega izleta pa gotovo vemo, da nam je bilo morda prav zato še lepše in gotovo bo za dalj časa ostal spomin na to druženje; in kar je tudi pomembno, glavobolov gotovo ni bilo. Vsem pa ostaja upanje, da si bomo še veliko krajev v naši domovini ogledali skupaj, morda tudi v večjem številu.
Vodna učna pot ■
Skozi Krašnjo preko sedmih mostov- do obnovljenega korita v Korenem - v Krajno brdo in nazaj v Krašnjo
Nima oblike, barve in vonja in kadar je čista, je tudi brez okusa. Vidimo lahko naravnost skoznjo in jo pogosto komaj opazimo^ Voda. Tako začenjajo projektno delo učenci Podružnične šole Krašnja, ki so s svojim raziskovanjem sodelovali na Heliosevem natečaju za obnovo vodnjakov in korit in s svojim projektom prispevali, da je bilo korito v Korenem izbrano za sofinanciranje obnove.
In kaj vse so odkrili na novo začrtani vodni učni poti? Prve kažipote je učencem postavila Vera Beguš, saj jim je s svojim poznavanjem krajev in ljudi usmerila k skritim izvirom in posebnostim potokov in potočkov, razkrila zgodbe krajev skozi katere tečejo. Zelo vestno pa so se raziskovanju pridružili tudi nekateri starši učencev, ki so najmlajšim vzbudili zanimanje za svoj kraj in vode, ki tečejo skozenj. S fotoaparatom in zakladnico zgodb so se z otroki podali na kraje, ki si ob vodni učni poti zaslužijo postanek. Vodna učna pot se začenja v Krašnji pri Šumovi hiši, kjer je studenec, ki ga še vedno uporabljajo.
Po vodni učni poti
Nasproti Šumove hiše stoji kapelica, mimo katere teče potok Lakotnik. Ime je dobil po gozdu skozi katerega teče. Tega je v času hude lakote kmet prodal za hlebec kruha. In že smo v Korenem.Pri koritu, ki je bil edini vir vode v vasi in so zanj skrbeli vsi vaščani.Vedno je bil takšen in na tem mestu. Ko drugje zmanjka vode, koritu še vedno teče. Pesnik Peter Levec ga je omenil v pesmi Požgana vas, ki je ob koritu napisana na leseni plošči. Naslednja točka je Vrh - na Žubljevi hiši je spominska plošča pesniku Petru Levcu. Ali ste
vedeli, da dve največji grapi nad Krašnjo delita Lepi hrib? Morda se tako imenuje zaradi najdbe kristalov? Nad Krajnim Brdom in Vrhom so poleg kristalov kremena našli še rdeče iglaste kristale rutila. Pod Vrhom izvira Miklavčev ali Veliki graben. V grapi so našli največje kristale kremena v Sloveniji. V gozdu v bližini Ajd-narjeve in Gradišarjeve hiše je ohranjeno ajdovsko gradišče. V Krajnem brdu stoji najlepša kapelica v Črnem grabnu, Jernačeva kapelica iz leta 1877. In že smo v Krašnji, na Konju. Tu stoji rojstna hiša pisatelja Jožeta Podmilščaka -Andrejčkovega Jožeta.
Krašenjska cerkev svetega Tomaža je verjetno že iz leta 1204. Od tu se odpravimo po Krašnji in okolici čez sedem mostov:
Čez sedem mostov po Krašnji
V Krašnji se ustavimo ob sedmih mostičkih, ki vodijo čez Miklavčev graben. Prvi vodi v Palčkovo deželo - zapomnili smo si ga po igrici, ki so jo pred dvemi leti zaigrali učenci naše šole.
Drugi most pelje do šole - vsak dan hodimo čezenj. Tu je še pomanjšana Budnarjeva domačije iz Palovč (poleg nje smo si ob izdelovanju projekta zamislili še pomanjšan vodnjak), do muzejske zbirke, spominskih sob Frana Maslja Podlimbarskega in Petra Levca. Tretji mostiček pelje na igrišče, tu na Gregorjevo spustimo svoje ladjice. Četrti most vodi v cerkev, ob njem do potoka vodijo starodavne stopnice, kdo ve od kdaj so,
ve pa se, da so služile pericam, da so laže prale v potoku. Nasproti stare dvorane, ki je bila nekoč mežnarija čez potok vodi peti most. Tudi ta vodi v cerkev in je najnovejši. Ob kapelici stoji šesti most, najstarejši in najbolj obremenjen pa je bil nekoč sedmi most - »na kanalu«, saj je bila čezenj speljana cesta Ljublja-na-Celje (pod lipo).
V	bližini je bil tudi furmanski dom in Španova gostilna, ki je bila potem več kot 130 let šola. Pravijo, da so bili v kleteh pokopani francoski vojaki, ki so bili še dolga leta strah in trepet učencev (da le ni bilo oprav kov v kleti šole!) Na kanalu pod lipo so se zbirali fantje in peli. Najbrž je zato še danes tam vsako leto srečanje ljudskih pevcev.
Korita, vodnjaki, studenci
Raziskovali smo tudi, kje so bili studenci, vodnjaki in korita in kam je kdo hodil po vodo. Kako so se dogovorili? Ponekod so morali nekaj dni na leto pomagati pri delu pri tisti hiši, kamor so hodili po vodo.
Vse, ki jih vodna učna pot zanima in bi si jo radi ogledali vabimo, da se nam spomladi, ko bo Kulturno društvo Krašnja organiziralo pohod po tej vodni učni poti, pridružite.
V	projektu so sodelovali naslednji učenci: Brina Tič, Matej Barlič, Rok Mal, Laura Bogataj, Robi Urankar; Katja Pogačar, Ajda Tič, Lea Makove, Lucija Dolinšek ob pomoči staršev in mentoric Vere Beguš, Marije Demšar in Katarine Ber-gant.
Rokovnjači smo se izobraževali
Zadnjo soboto v novembru je uredniški odbor glasila Rokovnjač organiziral delavnico za vse, ki soustvarjajo glasilo. Že v dopoldanskih urah so se zbrali v kulturnem domu v Lukovici z željo, da se naučijo čim več koristnega, kar jim bo v veliko pomoč pri pisanju prispevkov. Uredniški odbor
Kako napisati še boljši prispevek, kaj je najpomembnejše pri prispevku, katere so pogoste napake pri pisanju, so bile naslovne teme srečanja. Znani in priznani publicist in novinar Matjaž Brojan je uvodoma povedal nekaj zanimivosti o rokovnjačih in njihovem življenju, ki je močno zaznamovalo naše kraje.
Marta Keržan, profesorica slovenskega jezika in lektorica, je pripravila kratek in izčrpen pregled najpomembnejših slovničih zakonitosti z naslovom Pravopis za vsakdan in vsak dan. Novinar RTV Slovenije, urednik in publicist Miro Štebe, je predstavil osnovne zakonitosti novinarskega dela. Nekaj praktičnih nasvetov za lažje delo je soustvarjalcem Rokovnjača

Gostili smo Matjaža Brojana, ki nam je orisal življenje Rokovnjačev

»Vse skupaj se začne s slovenskim pravopisom,« je povedala Marta Keržan
prispeval oblikovalec iz podjetja IR Image d.o.o., ki vsak mesec grafično pripravlja naše glasilo.
Po končani delavnici so se vse skupaj odpravili v prenovljeno Domačijo Rus, kjer so si ogledali prenovljen prostore in razstavo angelov in jaslic, sladkali pa so se s slastnimi krofi, ki jih je podarilo Gostinsko podjetje Trojane. »Navdušena sem, da nam je delavnica tako dobro uspela,« je po zaključku srečanja povedala Katarina, »velika udeležba je znak, da je smiselno s tovrstnimi izobraževanji nadaljevati tudi v prihodnosti. Odločili smo se, da bo naslednja delavnica na temo retorike, izpeljali pa jo bomo v mesecu januarju 2009,« je še dodala.

i -t
Katarina Karlovšek, Miro Štebe in Tanja Šubelj
Zahvala
Za pomoč pri izvedbi delavnice se iskreno zahvaljujemo Občini Lukovica, Domačiji Rus in Gostinskemu podjetju Trojane.
December - gruden
Latinsko ime decem je povzeto po starem rimskem koledarju in pomeni deset. To je bil zadnji mesec v letu, ki je časovno približno sovpadal z današnjim februarjem. Slovensko ime gruden pa je dobil, ker je zemlja po polju v tem zimskem času zmrznjena v grude. To je zadnji mesec v letu, praviloma najhladnejši, poln najsvetlejših praznikov, a kljub temu najbolj temen mesec v letu. Glede vremena pa tako: »Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi.« ali pa »Če decembra se led ne odtaja, januarja še hujši mraz nastaja.«
Po slovenski pratiki povzela Sergeja K.
MIKAVŽ (6. december) je dobrosrčen mož, ki ima zlato knjigo, v katero vsak dan zapisuje zlate zvezdice in črne pike otrokom, kot pravi legenda. Miklavževanje je bilo namenjeno predvsem otrokom. Za vsakega otroka posebej ve, kdaj je bil priden in kdaj ne. Predvsem pred njegovim prihodom si je potrebno še posebej nabirati zvezdic! Seveda pa mu je moral vsak otrok pred prihodom napisati pismo s prošnjo, da bi kaj prinesel. V večerih pred miklavževim je treba opazovati nebo v večernih urah. Takrat je nebo obarvano rdeče, ker sveti Miklavž peče piškote. Na predvečer so otroci nastavili peharje ali krožnike, kjer je Miklavž ponoči pustil darila. Za darila so dobili suho sadje in medenjake, jabolka, šibo in morda tudi kakšno majhno igračko. Značilno Miklavževo darilo so bili tudi Miklavževi podobnjaki, mali kruhki v podobi Miklavža. Seveda pa ima Miklavž s seboj tudi spremstvo: parkeljne in hudiče, ki so izvrševalci kazni nad porednimi otroki in angeli.
LUCIJA (13. december) je zadnji dan za pripravo kaljenega žita, ki po enajstih dneh vzklije. Mlado žito pa nato krasi božično mizo. Zelena pšenica sredi zime daje upanje, da bo kmalu prišla pomlad. Od Lucije do velike noči so skrivaj izdelovali tako imenovane Lucijine stolčke. Kdor je pri polnočnici stopil ali sedel na stol, je med navzočimi prepoznal coprnico. Na Lucijo so pekli tudi tako imenovan lucijin kruh ali lucijščak, zimsko obredno pecivo. Ta kruh je dobil moški, ki je na lucijino prvi stopil v hišo.
BOŽIČ (25. december) je praznik cerkve in družine s kopico obredij, šeg in verovanj. Na sveti večer se je družina zbrala ob slavnostno pogrnjeni mizi, kjer so skupaj molili, peli božične pesmi in se obdarovali. Na mizi ni smel manjkati kruh - v hišo je prinašal srečo, semensko žito - za dobro letino v prihodnjem letu, rožni venec - za pobožnost, srp - da so z njim rezali nevihtne oblake, voda - da je v prihodnjem letu ne bi bilo preveč ali pa premalo. Sledilo je vedeževanje o letini, vremenu in sreči v življenju: »Zelen božič - bela velika noč., Božič na trat - velika noč za pečjo., Na božič vetrovno, ob letu sadja polno., Dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem.« Preden so odšli k polnočnici, so postavili na mizo blagoslovljeno svečo ali na okno luč. Na poti k polnočnici pa so si svetili z baklami iz leskovega lesa. Po starem izročilu, je bilo potrebno božično noč prebedeti.
ŠTEFANOVO (26. december) je praznik blagoslova konj, danes pa ponekod na ta dan blagoslavljajo avtomobile. Blagoslov konj in slovesnosti ob tem v Nevljah pri Kamniku omenja že sam Valvasor leta 1689. Konje so ponekod nadomestili leseni, kovinski ali iz voska izdelani konjički, ki so jih prodajali pred cerkvijo, verniki pa so jih nato darovali na oltar. Zelo obsežno in zanimivo zbirko starih figuric hranijo v cerkvi na Križu pri Komendi.
TEPEŽNI DAN (28. december) oblačen, k letu ne boš kruha lačen. To je bil dan, ki so se ga otroci zelo veselili, saj so smeli s šibami tepežkati vse odrasle, najprej mamo in očeta, nato pa so se podali od hiše do hiše. Pripravljene so imeli tudi vreče, kamor so jim odrasli v zahvalo, da so bili tepeni, nasuli darila s praznične mize (orehe, potico, kruh, suhe hruške, krhlje, včasih pa tudi denar). Dotik z leseno šibo naj bi po prastari veri na človeka in žival prinašal moč rastline. Tepežkarji so zato v vsako hišo prinašali srečo (staršem zdravja, dekletom ženina, živini zdravja, sadnemu drevju rodovitnosti). »Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam družina!« Če katera hiša ne bi odprla vrat, bi jo v prihodnjem letu doletela nesreča.
SILVESTROVO (31. december) je zadnji dan v letu in drugi sveti večer. Za dan je bil namenjen predvsem zabavi, ko so se ljudje želeli posloviti od starega in se podati v novo leto.
Obisk sv. Miklavža
Na večer, ko goduje svetnik, ki največ pomeni otrokom, 5. decembra, je v dvorani Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici obdaroval otroke iz župnij Brdo in Zlato Polje od prvega leta starosti do drugega razreda osnovne šole.
Čeprav v preteklem letu ni bil najbolj navdušen nad pridnostjo otrok, je letos skupaj s svetim Antonom in spremstvom le obiskal naše kraje in obdaroval najmlajše. Seveda je tudi tokrat najprej prisluhnil igrici, ki je govorila o tem, kako postati sveti Miklavž, in
petju otroškega cerkvenega zbora pod vodstvom Petre Avbelj, nato pa obdaroval vse otroke, zbrane v dvorani. Malce starejši otroci, tisti, ki že hodijo v šolo, so morali sv. Miklavžu pokazati, kaj so se naučili, medtem ko jih je on opazoval iz nebes. Ja, prav dobro jim je šlo, saj so vsi dobili darila, nekaj je pa še doma pustil, je dejal. Nato so na vrsto prišli še ostali otroci, ki so zaradi hudobca hodili malce po robu odra in marsikdo je moral imeti poleg še katerega od staršev. Že čez leto ni bilo vse tako, kakor je treba, se mi zdi. Poleg otrok je obdaril še pevce in pevke skupaj z zborovodkinjo in se za trud zahvalil tudi članicam in članom župnijske Karitas, ki so tudi letos ob pomoči občine in ostalih »Miklavžev« pripravili tokratno miklavževanje. Le eno me skrbi: sv. Anton, tisti, ki pomaga najti izgubljene stvari, je s svojo debelo knjigo stal ob robu in nemo opazoval dogajanje okoli sebe, sem ter tja je malce namrščil obrvi in njegov pogled ni bil ravno prijazen. Ker ima v knjigi mnogo zapisanega, upam, da ni zapisal, da v prihodnjem letu v naše kraje s sv. Miklavžem zaradi te ali one nerodnosti ne prideta.
Miklavž, Božiček, Dedek Mraz in še kdo
K sreči nam pri decembrskih obdarovanjih pomagajo dobri možje. Kar trije nas lahko obiščejo v tem mesecu: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Igor Fabjan
Za mnoge je edini pravi dobri mož Miklavž (sveti Nikolaj), ki je bil resnična oseba.
Škof Nikolaj je živel v kraju Mira v današnji Turčiji in je bil znan po svoji dobroti. Starši so mu zapustili precej premoženja, ki ga je delil s pomoči potrebnimi. Sveti Nikolaj goduje 6. decembra in na ta dan tudi obdaruje. Običaj so začele nune že v srednjem veku, ko so na večer pred njegovim godom revnim pred vrati skrivaj puščale košare s hrano in oblačili. Sveti Nikolaj je umrl leta 343, njegovo balzamirano truplo pa so kasneje pripeljali v Bari in zanj postavili baziliko svetega Nikolaja. Tudi v Sloveniji je postavljenih zelo veliko cerkva z njegovim imenom. Božiček je pravzaprav le drugačna oblika Miklavža. Začelo se je z izseljenimi Nizozemci, ki so v Ameriko s seboj prinesli tudi običaj svetega Nikolaja. Pravili so mu Sinterklaas in iz tega je nastal Santa Claus. Ker pa so njegovo obdarovanje prestavili na božič, mu pravijo Božiček. Božičkova darila so običajno razkošnejša od Miklavževih, za kar skrbijo predvsem iznajdljivi trgovci, ki z oglaševanjem vabijo k nakupom že vsaj mesec dni pred
velikim dogodkom ... Svojega dobrega moža so si morali izmisliti tudi komunisti, saj so imeli katoličani Miklavža, kapitalisti pa Božička. In tako je nastal še Dedek Mraz. Podobno kot Božiček prihaja iz severnih krajev, otroke pa obdaruje 31. decembra. Z razpadom komunističnih sistemov pa marsikje počasi tone v pozabo.
Tudi dobra gospa
Po svetu poznajo dobre može, ki decembra razveseljujejo otroke še pod drugimi imeni. V Italiji pa darila nosi gospa. To je Befana, ki obišče otroke v noči s 5. na 6. januar. Darila v obliki slaščic in igrač pusti v na- stavljenih nogavicah. Tistim, najbolj porednim, pa nogavice napolni z ogljem! Befana prileti na metli in ker jo ima ravno pri roki, spotoma še pomete po hiši. Gospodinje ji zato v zahvalo na mizi pustijo kozarec vina ...

»Dobri možje« najdejo darila tudi na katerem izmed številnih prednovoletnih sejmov
djd
Miklavž med otroki iz rejniških družin
Miklavž med otroki
Rotary club Domžale je bil ustanovljen leta 1997 in ima že od vsega začetka dve temeljni usmeritvi: podpira rejence in otroke z motnjo v duševnem razvoju, ki so združeni v Sožitju. Predsednica Rotary cluba Viktorija Vehovec je povedala: »Prva leta, ko smo bili ustanovljeni, smo se odločili, da pripravimo rejniških otrokom en vesel dogodek, in sicer obisk Miklavža. Začetni dve leti je bila ta prireditev v Domžalah, sedaj pa je že ves čas v Lukovici. Največje veselje in bogastvo je, ko vidimo te male očke, kako z velikim
veseljem gledajo in čakajo na večer prireditve. Nekoč me je eden od otrok pocukal za rokav in rekel: »Teta, dve uri sem hodil peš do sem, ali bo Miklavž lahko prišel?« In seveda, Miklavž je prišel. Katarina Karlovšek
Temelj in poslanstvo Rotary clu-ba je pomagati pomoči potrebnim, in teh je veliko. »Poskušamo izbrati tiste, ki jim ta pomoč pride najbolj prav«, doda predsednica gospa Viktorija.
Tudi to leto je bila dvorana v Lukovici zapolnjena do zadnjega kotička, v zraku je bilo čutiti veliko
pričakovanje in vznemirjenje. Vsi otroci so nestrpno čakali pričetek
igrice in prihod Miklavža. In ko so ga končno dočakali, si je Miklavž za vsakega otroka posebej vzel čas, malce poklepetal z vsakim in seveda izročil darilo. Veselje je bilo nepopisno. Ko so vsi otroci, z darili v naročju, počasi zapuščali dvorano sem pokukala še v zaodrje, kjer je gospa Katarina Cerar pospravljala škatle, v katerih je Miklavž prinesel darila. Z velikim žarom in ljubeznijo v očeh je prijazno dejala: »Samo trije otročki niso prišli od vseh 134,« in še preden je dokončala stavek, je že pričela na glas razmišljati o tem, kaj bi Miklavžu za vse te zlate otroke naročila za naslednje leto. Od silne ljubezni do teh otrok, ki jo čuti gospa Katarina, sem popolnoma onemela.
Z leve: Viktorija Vehovec, Katarina Cerar (v ospredju), Dragica Pervinšek, Peter Rebolj in Marta Tomec
Zahvala Rotary clubu Domžale
V soboto, 6. 12. 2008, nas je ob 17.30 v kulturnem domu v Lukovici obiskal sv. Miklavž s svojim veličastnim spremstvom angelov, parkeljnov in drugih pomočnikov, ki so nam pričarali pravljično vzdušje veselega decembra. Marta Tomec
Letošnje leto je jubilejno, saj je Miklavž s pomočjo donatorjev Rotary cluba Domžale med nami gostoval že desetič, prvič v letu 1998 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. ob tej priliki sta se predsednici Rotary cluba Domžale Viktoriji Vehovec direktor centra Peter Rebolj in predsednica društva Dragica Pervinšek zahvalila za
vso dosedanjo pomoč, ki jo v klubu namenjajo področju rejništva: sofinancirajo program usposabljanja in letovanja rejniških družin v Pineti, skrbijo za učno pomoč s plačilom inštrukcij v OŠ Brdo učencem iz rejniških in socialno šibkih družin in pomagajo pri pripravi daril in organizaciji Miklavževe prireditve. Posebno hvaležnost izražamo tudi gospe Katarini Cerar, ki v Rotary clubu Domžale vsa ta leta izjemno angažirano skrbi za izvedbo obdarovanja.
V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se v imenu vseh otrok iz rejniških družin zahvaljujemo našim donatorjem za lepa darila, s katerimi je Miklavž obdaril in raz-veslil kar 134 otrok iz rejniških družin.
Prisrčna hvala!
Medvedova 25,1241 Kamnik tel.: 01 839 72 46, faks: 01 839 72 47 gsm:031 695189
e-pošta: info@apolonij.si, www.apolonij.si
IME, KI ZDRUŽUJE
•	DOLGOLETNE IZKUŠNJE
•	VISOKO STROKOVNOST
•	ETIČNE VREDNOTE
IME. KI POVEZUJE
•	GEODEZIJO •ARHITEKTURO
•	GRADBENIŠTVO
INŽENIRING
NEPREMIČNINE
PRAVO
SREČNO 2009
Spoznati pravo pot, prave ljudi, storiti prave reči in v sebi in drugih najti prave stvari vam ob novem letu želi KS Rafolče. Veliko zdravja, topline in uspeha v letu 2009!
Športno društvo Zlato Polje želi vsem članom, krajankam in krajanom ter vsem občanom vesele božične praznike, polno sreče ter vse dobro v letu 2009. Hkrati se vsem zahvaljuje za podporo in pomoč.
VOŠČILO
Vsem krajanom in ostalim občanom želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2009.
Svet KS Češnjice
Prijatelji radia Ognjišče, zbrani na 6. počitnicah z Radiom Ognjišče, se ob koncu leta zahvaljujemo Občini Lukovica, posameznikom, delovnim
organizacijam in samostojnim obrtnikom, ki so pripomogli, da so bile letošnje počitnice v Grčiji nekaj posebnega. Vsem Vam, prijatelji Radia Ognjišče, želimo vesel in blagoslovljen božič, srečno novo leto in veliko poslovnih uspehov.
PROjevci
Ribiško društvo Črni graben želi vsem članom in vsem občanom občine
Lukovica vesele božične praznike v krogu družine, lep dan samostojnosti in enotnosti ter srečno in zdravo novo leto 2009.
UO RD Črni graben
Leto 2008 se počasi poslavlja in vsi smo v pričakovanju, kaj bo drugo leto dobrega. Napovedi niso kdo ve kaj obetavne, pa vendar ne smemo izgubljati upanja. Vsem, ki se kakor koli trudite, da bi bilo lepše v naših krajevnih skupnostih, da ne bi zaradi različnih problemov takoj obupali in bili slabe volje, ter vsem ostalim občanom želim miren božič, v novem letu 2009 pa mnogo uspehov, zadovoljstva, predvsem pa zdravja.
V imenu Sveta KS Krašnja Franc Novak, predsednik
Naj nam beseda SREČNO ne bo le izraz navade,
hiter stisk roke, ali bežen nasmeh ... Naj bo iskrena želja, ki naj s svojo čarobno močjo v naših srcih odzvanja še dolgo potem, ko bomo pospravili okraske na božičnem drevescu ... Želimo vam vesel božič in srečno novo leto. (Avtor neznan)
Svet KS Prevoje
ZVVS Domžale sekcija Lukovica želi veselo praznovanje vsem veteranom vojne za Slovenijo 1991 in vsem občanom občine Lukovica vesele božične praznike, dan samostojnosti in enotnosti ter srečno novo leto 2009.
Člani ZVVS Lukovica
Ko staro leto se bo poslovilo, s spomini za na pot se založilo, še isti hip bo novo leto vstalo, spet svežih nam pričakovanj bo dalo. Naj z zdravjem bo in s srečo darežljivo, doda naj še ljubezen neminljivo, pričara naj veselo vam zabavo, v težavah pa pokaže pot naj pravo! Vsem ljudem želimo vesele božične praznike In srečno novo leto 2009!
Društvo podeželskih žena Lukovica
Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce -in da s sveta odganjaš - sence
(T. Pavček)
Vesele praznike, v letu, ki prihaja, pa vam želi VSE DOBRO
Knjižnica Šentvid
Pfl o LUKOVICA
PGD Lukovica želi vsem občanom občine Lukovica veselja polne praznike ter obilo sreče, uspehov in zdravja v letu, ki prihaja.
S čestitko se za podporo in sodelovanje pri našem delu zahvaljujemo vsem prebivalcem našega območja. Posebna zahvala pa je namenjena vsem, ki nas pri našem delu tudi finančno podpirate, v prvi vrsti KS Lukovica, ki nam je izdatno pomagala pri nabavi
novega-starega-vozila, zahvala je namenjena tudi vsem ostalim krajanom in podjetnikom.
Gasilci PGD Lukovica
Upravni odbor Strojnega krožka Radomlja želi vsem članom in ostalim občankam in občanom vesel božič in srečno novo leto. Vse občane vabimo, da se v letu 2009 udeležijo naših prireditev.
V teh dneh prejemate mnoga voščila:
ena so romantična, druga bolj stvarna,
ena izvirna, druga uradna in suhoparna.
Kaj naj vam zaželimo mi?
Naj bo naša želja tokrat nasvet:
ne pozabite nase,
imejte se radi,
hitite počasi,
ljubite življenje ...
Praznujte.
SREČNO 2009
Staro leto že od nas odhaja, Roko novo leto nam podaja, Energije nove nam bo vlilo, Čar življenja znova nam odkrilo. Naj podari zdravje vam, veselje, Osrečuje naj vas na povelje! Naj bo leto 2009 varno, zdravo in uspešno.
To vam želi PGD Prevoje.
Prijaznost v besedah ustvarja zaupanje. Prijaznost v mislih ustvarja globino. Prijaznost v dejanju ustvarja ljubezen.
(Lao Zi)
Mnogo prijaznih besed zaupanja in ljubezni v letu 2009 želi vsem krajanom občine lukovica
Svet krajevne skupnosti lukovica
V NOVO LETO S ČELEŠNKOM NAPREJ!
ŠKD ČELEŠNK želi svojim članom in ostalim občanom vesele božične praznike in srečno novo leto 2009.
Čebelarsko društvo Lukovica
želi
vsem ljubiteljem narave in čebelic zdravo in medeno jubilejno leto
2009.
Čebelarsko društvo Lukovica Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica
90
let
Staro leto živi od spominov, novo od pričakovanj. Naj bo 2009 radodarno z zdravljem, ljubeznijo, srečo in uspehi.
To vam želi Avtomehanika KVEDER.
\ ■S
Hvaležni smo Vam, da smo tudi zVašo pomočjo utrli pot naših uspehov in Vam obenem želimo,
da Vam prihajajoči praznični dnevi minejo v prijetnem vzdušju med ljudmi, ki jih imate radi.
Vsem želimo lepe praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2009
ČLANI GODBE LUKOVICA VAM ŽELIMO VESELJA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 2009.
Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja želi vsem članicam, članom, mladini in krajanom KS Krašnja ter občanom občine Lukovica vesele božične praznike, v letu 2009
pa želimo vsem veliko osebne sreče in zdravja.
DRUŠTVO HERALDICA SLOVENICA
VABILO NA RAZSTAVO
Društvo Heraldica Slovenica in Domačija Rus prirejata ob zaključku novoletnih praznikov »razstavo izbora plemiške in cerkvene heraldike« po slovenskem plemiču in prvemu heraldiku Janezu
Vajkardu Valvazorju.
Slavnostno odprtje bo v ponedeljek, 5. januarja 2009, ob 16. uri.
Na razstavi bodo sodelovali: pesnik, pisatelj in igralec Tone Kuntner, cerkveno
heraldiko nam bo predstavil malteški vitez profesor dr. Tadej Jakopič, plemiško heraldiko pa bo predstavil Aleš Kersnik iz Cerknice, potomec družine Kersnik z Brda, za scenarij bosta poskrbela Meta Jarc in Danilo Kastelic s Prevoj.
Razstava bo odprta od 5. 1. 2009 do 5. 2. 2009.
Vljudno vabljeni!
Heraldica Slovenica Domačija Rus
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LUKOVICA
ZA NAŠE OTROKE
Veseli december trka na vrata. Z njim se odpirajo želje in pričakovanja v letu 2009
^ za topel družinski objem, ^ za smeh in srečo, ^ za iskreno, brezpogojno ljubezen, ^ za prijateljstvo ^
Članice in člani Društva prijateljev mladine želimo, da se v letu 2009 vsem izpolnijo drobna pričakovanja.
V veselem decembru DPM Lukovica podarja vsem otrokom Cicibanovih uric igrico TRNULJČICA, ki bo:
V PONEDELJEK, 22. 12. 2008, OB 16.30
V kulturnem domu JANKA KERSNIKA V lukovici.
Prisrčno vabljeni!
DPM Lukovica
Si želite ob toplem kuhanem vinu, čaju in slastnih domačih prigrizkih kupiti še novoletne okraske in tople rokavičke po ugodnih cenah?
Seveda!
Zato bomo na čudovito okrašenem Starem trgu v Lukovici pripravili Sejem treh kraljev, ki bo 10. 1. 2009 od 12. ure dalje.
Obeta se nam zanimiv kulturni program, veliko glasbe in okusnih dobrot!
Ob 17. uri pa nas bodo obiskali sveti trije kralji, ki ne bodo pozabili na najmljaše!
Pridite, zabavno bo!
Vabljeni vsi posamezniki in društva, da ponudite svoje izdelke ali domače dobrote na brezplačnih stojnicah!
Za prijave in informacije pokličite na 041 277 156 ali pišete na tzo.lukovica@gmail.com
Občina Lukovica in TZOL
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
VABILO
Vabimo vse naše člane in članice, sorodnike in prijatelje na občni zbor, združen s prijetnim tradicionalnim novoletnim srečanjem
v ponedeljek, 22. decembra 2008, ob 14. uri v GOSTIŠČU KOVAČ na Količevem.
Občni zbor bo priložnost za plačilo članarine, Vestnika ter letos posebnega prispevka za organizacijo in izvedbo evropskega kongresa izgnancev in beguncev, predvsem pa bo priložnost za prijetno druženje ter najboljše želje za leto 2009.
Srečno, zdravo in uspešno 2009 ter prijetne praznike!
Dobrodošli!
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA
OBVESTILO
Obveščamo vse svoje člane, da bomo članarino za leto 2009 pobirali po naslednjem razporedu:
•	LUKOVICA: 11. 1. 2009 od 8. do 10. ure
v pisarni društva;
•	PREVOJE, ŠENTVID: 11. 1. 2009 od 10.
do 12. ure v prostorih KS Prevoje;
•	BLAGOVICA: 18. 1. 2009 od 9. do 11. ure
v gostilni Žohar;
•	KRAŠNJA: 18. 1. 2009 od 11. do 12. ure
v gostilni Lipa;
•	TROJANE: 25. 1. 2009 od 9. do 11. ure
v Bistroju 91.
Hkrati vabimo k vpisu vse upokojence, ki bi želeli postati naši člani. To lahko storijo ob zgoraj navedeni terminih ali v naši pisarni v Lukovici vsak četrtek od 15. do 17. ure. Društvena članarina znaša 5,5€ (sklep UO), vzajemna članarina pa 4,5€, skupaj torej 10€.
Leto se izteka. Novo leto 2009 prinaša nove želje in pričakovanja. Želimo vam zdravja in veselja, v božičnih praznikih pa mnogo toplih trenutkov v družinskem krogu.
Društvo upokojencev Lukovica
MOTO KLUB
ROKOVNJACI
5 ZIMSKI
'•MOTO tAfiO
14.FEBRUAR OBlÓlH
'-^rCp SMUĆ1ŠČE KAHDRSE VlDRGA
TEKMOVANJ S PLEŽUHI
ŽUPNIJA BRDO
vabi na
BOŽIČNI KONCERT
Matija Tomc Slovenski božič Scensko-koncertna izvedba
Sodelujejo:
Mešani pevski zbor župnije Brdo Cerkveni pevski zbor Šentvid pri Lukovici Otroški zbor župnije Brdo Grajski oktet Bernarda Serša Pavlič, sopran Matevž Kink, bariton
Organist Lojze Pezdirc Dirigentka Špela Kink
Cerkev sv. Luka v Spodnjih Praprečah Nedelja, 28.december 2008, ob 16.30
Šahovski kotiček
Bližajo se novoletni prazniki in kdor bi si rad z logiko bistril možgane, naj si ogleda zelo privlačno in dobro urejeno spletno stran http://www.gravitacija.net, ki jo ureja še pred kratkim osnovnošolski učitelj Matija Ukmar. Ponovite lahko še fiziko za 8. in 9. razred devetletke, kjer so podane poučne animacije z računskimi primeri, kar nam lahko koristi v vsakdanjem življenju. Viktor Jemec
Področje ŠAH je razdeljeno na tri dele ŠAH 1, ŠAH 2 in ŠAH 3, kar se sklada z vsebinami za izbirni predmet ŠAH v osnovni šoli za 7., 8. in 9. razred.
Na zelo slikovit način je podana teorija šaha z izrednimi animacijami, za utrditev znanja pa so dodani še testi s časovno omejitvijo. Šah je v Evropi že tisočletje prevladujoč predstavnik strateških miselnih iger na področju kulture in športa. Ravnotežje med obema poloma šahovske igre zagotavljata enotnost in harmonija med iskanjem resnice in lepote
v šahu ter zbiranjem točk na tekmovanju. Je kraljevska igra. Naš véliki šahist Milan Vidmar pravi, da ne zato ker v njej nastopa kralj in ne zato ker bi jo igrali kralji, temveč zato ker v njej ni prostora za hazard in ker je s svojo poštenostjo, neizčrpno vsebino ter lepoto stvaritev, igra nad igrami - v kulturnem in v vzgojnem pomenu.
Če se boste preskušali na nekoliko višjih nivojih, boste začutili lepoto in ustvarjalnost šahovskih velikanov. Prijetno in uspešno miselno telovadbo vam toplo priporočam.
a grairitofiijft.nfil ■ Micrciofl Jntornnl	Sah I ► ^homta t "Pq^pí » »ftđnoit řiaiir* ířSSclAlíre T m« içfi + fonlnte It ^eaSi It
Datot«fd» Uie^n]«
Pu il|*jbl]€rp«
ÍÍ1 hitíp://www.orav«iKhJe,fiBt/
Raíno ^
Hllïniilai ifiïdnost & ^^feleriélSS' ™fnoŠ t
Lit	unilLiu.řJiid 4irji nil
ÍlI r liniT - Pm tiMMn III j UrlH - li f rifBH
Ijpi^ UD mcdmfcllu Isnj I i*tu<i4lnlVsm

IZVEDBENI OBLIKOVALEC
za grafično oblikovanje, prelome in pripravo tiskovin (oglasi, katalogi, časopisi, revije, CGP,...);
Od kandidatov pričakujemo poznavanje programov: InDesign, Photoshop, Corel Draw, Illustrator, Flashs in vsaj 2-letne izkušnje na področju oblikovanja oz. preloma tiskovin. Zaželene so tudi izkušnje na področju copywriterstva. Stimulativno plačilo. Delo poteka v Kamniku.
Prošnje pošljite najkasneje do 15.1.2009 na naslov: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik, ali na info@ir-image.si.
Smo mlad in ambiciozen tim, željan novih izzivov. Če želite izvedeti več o našem mestu tržnih komunikacij, pokukajte na www.ir-image.si.
' glaševalska agencija
IRMAAAG
{(ent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
*	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
*	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
Gostilma ^Pii BIYCU''^
r

vel. 01 liG, gsm: 041 &314S3
y začetku oktobra se pri nas začnejo koline, ja, prave slastne koline..
OaOHfflĆAS:
»i poui Jo sobote od 9. do 22 jire HíJrífímJ 3. do 14. ure 5REJ3A ZAPRTO
Pripravljali
smo se na novoletni bazar
Naša šola se je odločila, da bo organizirala »predpraznični« novoletni bazar.
Teja Zakrajšek, Nejka Dimc, Žiga Lavrič, učenci 5. b
Učenci in učiteljica 5. b razreda smo se odločili, da bomo za prodajo izdelovali posebne slike. K sodelovanju smo povabili Mojco Kotnik, sošolčevo mami, ki nam je prinesla lesene tablice. Vsak je dobil eno. Na tablico smo prilepili svojo sliko ali fotografijo, ki smo jo prinesli od doma. Župan Matej Kotnik nam je podaril kartice z motivom Lukovice. Gospa Kotnik nam je pokazala, kako se naredi okvir za prelepo sliko. Prinesla nam je tudi vse potrebno za izdelavo izdelkov, na primer žaganje, kavo, moko, pšenični zdrob in polento. Nekaj potrebnega materiala so
nam podarili dobri ljudje. Hvala Vam! Pri ustvarjanju se nam je malce zapletalo, ni šlo vse gladko. Ker pa vaja dela mojstra, nam je uspelo. Učiteljica Helena Urbanija nam je rekla, naj se potrudimo, saj bo to za prodajo. Prvo sliko je vsak učenec izdelal po določenih kriterijih, nato smo jo skupaj vrednotili in tudi ocenili. Vse druge pa smo izdelali za obiskovalce bazarja. Tablic nam je kmalu zmanjkalo, a nam jih je gospa Kotnik naslednji teden prinesla še več. 7. novembra smo jih naredili še veliko več. Na koncu smo jih zavili v prozoren ovojni papir. Nekateri so bili pri ovijanju zelo natančni, drugi malo manj. Iskreno se zahvaljujemo gospe Mojci Kotnik in županu Mateju Kotniku za podporo in pomoč!
Sejem bil je živ
Bela snežinka, ki pada ... in popestri prijetno petkovo popoldne, ko je oživel lukoviški trg. Učenci in učitelji OŠ Janka Kersnika Brdo so ob pomoči mnogih staršev in donatorjev pripravili živahen sejem, na katerem se je prodajalo, kupovalo, barantalo, klepetalo, pelo in plesalo ^ Izkupiček od prodaje in srečolova je namenjen šolskemu skladu. Marija Demšar
Sodelovali so tudi učenci iz Krašnje. Na svoji stojnici so ponujali zdravilna zelišča, voščilnice, novoletne okraske, mape, okrašene z jesenskimi listi, lučke in še kaj. Kljub temu da otrok ni veliko, so s svojo zavzetostjo tako pri izdelovanju kot prodaji pokazali, da znajo narediti kaj drug za drugega in se pri tem potruditi. Zadovoljni smo bili z obiskom stojnice in se zahvaljujemo vsem kupcem, pa tudi vsem, ki so velikodušno prispevali izdelke za srečelov in nam pomagali pri pripravi izdelkov za prodajo.
Delavnica adventnih venčkov
V soboto, 28. 11. 2008, nas je kulturno društvo iz Krašnje povabilo k izdelavi adventnih venčkov.
Marija Demšar
Delavnico je vodila Nina Štrukelj, udeležilo pa se je je veliko izdelovalcev - od najmlajših do najstarejših. Ob izmenjavi idej, izvirnosti in ustvarjalnosti je nastalo veliko lepih venčkov z lepimi okraski, ki jih je pripravilo kulturno društvo (nekaj pa smo jih prinesli s seboj). Takih delavnic si še želimo, saj ob prijetnem opravilu združujejo krajane.
AVTOSOLA LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 1a 1230 Domžale
01/724 84 20
Tečaj CPP	12. 1. 2009
Med zimskimi počitnicami bosta tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV in tečaj PRVE POMOČI. VABLJENI!
VESELO IN VARNO PRAZNOVANJE!

TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA
-	honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve
-	stimulativno plačilo
Delo bo potekalo na terenu (Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče) in v pisarni.
Prošnje pošljite najkasneje do 15.1.2009 na naslov: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik, ali na info@ir-image.si.

Smo mlad in ambiciozen tim, željan novih izzivov. Če želite izvedeti več o našem mestu tržnih komunikacij, pokukajte na www.ir-image.si.
agencija
IR IAAÁG
Robert na poti v Bruselj
Naš atlet Robert Kotnik ni odličen samo na maratonih in polmaratonih, letošnjo jesen je dokazal, da mu gre odlično od nog tudi kros. Odlični rezultati na različnih tekmovanjih so se izkazali kot vstopnica za evropsko prvenstvo v Bruslju. Besedilo: Che, foto: arhiv Robert Kotnik
Robert je po zelo uspešnem ljubljanskem maratonu tekel tudi na polmaratonu v Palmanovi v Italiji (23. novembra). V jasnem, sončnem, a hladnem vremenu se je na progi zbralo 2000 tekačev. Po dokaj napornem teku je dosegel tretje mesto ter hkrati tudi svoj osebni rekord s časom 1.07.53. Odlična novica je bila tudi, da je v neposrednem dvoboju premagal letos najboljšega Italijana z maratona v New Yorku.
Teden dni kasneje je Robert tekel na eni izmed kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo v krosu. Prizorišče krosa so bile Gornje Stubice
na Hrvaškem. Proga je bila izredno blatna, saj je deževalo. Na progi je bilo potrebno premagati kar nekaj klancev, opraviti nekaj skokov ter teči preko njive. Tovrstni pogoji se izjemno razlikujejo od teka po asfaltu ... Kljub temu da Robert ni specialist za tovrstne proge, je tekmo suvereno zmagal. Izkazalo se je, da sta prav ta zmaga in izvrsten rezultat v Palmanovi pripomogla k temu, da so ga izbrali za reprezentanco za evropsko prvenstvo v krosu, ki bo 14. decembra v Bruslju (zdajle, ko berete tale članek, je že znano, kakšen rezultat je Robert dosegel). Sicer pa pravi, da se nastopa v Belgiji veseli, saj se bo srečal z najboljšimi evropskimi tekači, hkrati pa je na to, da so ga izbrali za nastop, ponosen, saj jemlje to kot nagrado za dosežke v jesenskem delu sezone, hkrati pa sta mu to tudi spoduda in motivacija za naprej.
Na koncu pa se Robert rad zahvaljuje vsem, ki ga poznajo: vaščanom, sosedom, prijateljem/ -icam, navijačem/-icam, sodelavcem/-kam in nadrejenim v službi - vsem, ki so ga skozi vse leto spodbujali, ga spremljali, mu pomagali, navijali, imeli razumevanje in posluh za njegove želje, da se je lahko pripravil za največje napore na treningih in tekmah ... Vsem, ki so bili z njim
Robert na poti v Bruselj - zadnji metri polmaratona v Pal-manovi
tudi ob trenutkih, ko ni šlo vse po načrtih in seveda ob vseh lepih trenutkih - rezultatih. Vsem se želi zahvaliti za vse čestitke, ki so prihajale iz vseh koncev ob zadnjih uspehih. Ob koncu sezone / leta želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto, veliko zdravja, ljubezni, sreče ter doseženih osebnih zmag in ciljev v prihajajočem letu 2009.
Zaključek nogometne sezone
Leto se je prevesilo v zaključni del, prav tako pa tudi nogometna sezona v Športnem društvu Zlato Polje. Tone Habjanič
Lahko bi rekli ena najbolj uspešnih v zadnjem desetletju. S prihodom mlade generacije se je zopet pričela nadaljevati že desetletna tradicija zagrete nogometne igre mladih, ki pridno dopolnjujejo vrsto starejših. Preko štirideset odigranih nogometnih tekem v tem letu je dovolj zgovoren dokaz, da se v teh zaselkih gradi nova generacija (nekateri pridno nabirajo nogometno znanje v klubih v domžalski občini), ki naj bi v naslednjih letih sestavljala zelo uspešno ekipo. Za vse to pa imajo dober vzgled v svojih starših. S tekmo STARI : MLADI smo na Martinovo nedeljo sklenili letošnjo sezono, ki je nekako zaključek nogometnega dogajanja na prostem.
Zlatopoljci so letos gostovali tudi v Domžalah
Zimska liga v malem nogometu se nadaljuje
Letošnja Zimska liga Avtomehanika Kveder poteka načrtovano po sporedu. V tem prispevku bom na kratko predstavil nekaj statistike.
Rok Avbelj
Ko pišem prispevek, je že znanih 6 ekip, ki so se uvrstile v prvo ligo, in 6 ekip, ki so pristale v drugi ligi. V petek, 12. 12., pa bo odigranih še preostalih 6 tekem predtekmovanja in lige bodo popolne.
Sicer v balonu pri RCU v Lukovici gledamo
zanimive tekme, ki mnogokrat postrežejo z izjemnimi akcijami. Kar nekaj nekdanjih profesionalnih igralcev igra za katero od ekip in nemalokrat se njihovo razkošno znanje zasveti v polnem sijaju. Pa poglejmo, kaj pravi statistika. Igralci so v celotni ligi dosegli že kar 283 golov! Drugače povedano, gledalci v tej ligi v povprečju vidijo 5,15 zadetkov na tekmo, kar niti ni slabo. Največ golov je dala ekipa BS Tehnik, ki brani naslov dvakratnega zmagovalce lige in sicer 22. Rekorder v najmanj prejetih zadetkih v predtekmovanju pa je vratar Cosmos Antimona, prejel je le 2 gola. Najvišjo zmago je dosegla ekipa Zlato Polje, ki je premagala ekipo Rova Mix s kar 10 : 0. Zanimivo je, da se niti ena tekma ni končala z nepriljubljenimi 0 : 0, štiri pa z rezultatom 1 : 0. Res, da statistika nekaj pove, a najbolje je, da si tekme ogledamo v živo, vsak petek
(razen med prazniki) od 19. do 22. Če pa si ravno takrat ne more odtegniti časa za ogled tekem, pa boste najzanimivejše informacije zopet lahko prebrali v naslednji številki Rokovnjača.
Že znane razvrščene ekipe:
1.	liga: Exclusive Team, BS Tehnik in ŠD Krašnja (iz skupine A); Cosmos Antimon, Bar Blatnica in Helios (B)
2.	liga: ŠD Mlinše, Pekos Pub Trzin, ŠKD Bregar (A), Zlato Polje, Rova Mix, SSK Ihan (B).
Zadnji krog predtekmovanja:
Skupina C: TD Gradišče : X-Team, Blagovica : Beja Team, Šiškarji : ŠD Tuhinj, Skupina D: FC 2005 : Henčki,
Bar pri Vodnjaku : Krašnja, California : Carnium Team
Nova predsednica NSi je Ljudmila Novak
Na volilnem kongresu Nove Slovenije je bila z veliko podporo delegatov za predsednico stranke izvoljena naša evropska poslanka Ljudmila Novak. Povedala je, da datum volilnega poraza za Novo Slovenijo ni bil konec, pač pa nov začetek, saj imamo v stranki sposobne ljudi, ki želijo delati. Nova predsednica je opozorila, da je sedaj »čas za združitev moči, za delo in prenovo stranke«. Izpostavila je, da mora biti NSi stranka vključevanja in mora k sodelovanju povabiti vse tiste, ki želijo v njej delovati na konstruktiven način. Opozorila je tudi na visoko število kandidatov za različne funkcije v stranki, kar je razveseljivo ob dejstvu, da »jim za to ne moremo ponuditi nobenih nadomestil ali drugih ugodnosti«. OO NSI Lukovica
Na vprašanje, kako bo stranko popeljala iz krize, odgovarja:
Če ne bi verjela v to, da bomo stranko popeljali ne samo iz krize, temveč ponovno med najpomembnejše stranke na desnici, se tega projekta ne bi lotila. Imamo dobro organizirano mrežo, veliko zagnanih ljudi, naloge želim čim bolj razdeliti, s tem pa tudi odgovornost. Ker je velika podpora in pripravljenost med člani in simpatizerji, sem optimistična.
O usklajevanju dela evropske poslanke in predsednice stranke pa pravi:
Delo evropske poslanke je že utečeno. Vem, kaj je pomembno, kaj lahko preložim na svoje pomočnike. Z dobro organizacijo in učinkovitostjo lahko naredimo več in tudi z delitvijo nalog. Pri tem pa bo še najbolj prikrajšana moja družina, ker ne bo veliko prostega časa. Na srečo imam v družini močnega zaveznika in podpornika.
In katere bodo prioritete prenovljene Nove Slovenije v prihodnosti?
Prva priložnost so volitve v Evropski parlament junija prihodnje leto. Delo evropske poslanke sem opravljala po svojih najboljših močeh in v korist Slovenije ter vrednot, za katere se
zavzemam. V EP, predvsem v Odboru za kulturo in izobraževanje, je bilo moje delo zelo opaženo in večkrat pohvaljeno. Seveda pa bom naredila vse, da se bo tudi Nova Slovenija, krščansko ljudska stranka, v prihodnosti še bolj zavzemala za to, kar so vrednote evropske in slovenske krščanske demokracije: socialna pravičnost, ohranjanje narodne in kulturne identitete, spoštovanje človeka od spočetja do naravne smrti, za družini prijazno zakonodajo in ukrepe v podporo družini, za medgeneracijsko sodelovanje, za pravičnejši odnos do kmetijstva in podeželja, za versko svobodo, za boljše šolstvo, zdravstvo in za boljše odnose v družbi in tudi v politiki. Če so te vrednote pomembne tudi vam, bomo zastopali tudi vaš glas. Člani Nove Slovenije smo trdno odločeni, da bomo najprej z lastno prenovo okrepili krščansko demokracijo, ki se bo navezovala na ideje ustanovnih očetov Evropske zveze, ter jo prek prihodnjih evropskih, lokalnih in tudi državnozborskih volitev vrnili v slovenski parlamentarni politični prostor. Slovenija namreč za zdrav gospodarski in politični razvoj potrebuje stranko, ki je pristna zastopnica načel in vrednot krščanske demokracije. Tem naporom se z delovanjem v naši občini pridružuje tudi OO NSi Lukovica.
NSi
MOW stmvniía
ŽELIMO VAM DUHOVNO BOGAT BOŽIČ, ČESTITAMO ZA DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI IN VAM VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO!
Da bi v letu 2009
-	ustvarili, kar ste snovali,
-	dosegli, k čemur ste strmeli,
-	našli, kar ste pogrešali
-	in živeli, kot ste se nadejali.
Občinski odbor NSi Lukovica
Pol mandata je mimo
Res, zelo hitro beži čas. Minili sta že dve leti, ko smo bili na lokalnih volitvah izvoljeni v novi občinski svet. Dobra polovica od šestnajstih je nova, ostali so še iz minulega mandata ali od samega začetka nove občine Lukovica.
Vinko Jeras, občinski svetnik
Kaj se je dogajajo do sedaj? Že sam začetek se je zapletel pri sestavljanju delovnih teles (odborov) sveta občine Lukovica. Že sestavljenim odborom je na seji sveta neki svetnik oporekal. Predlagal je, da se število odborov poveča za enega, tako naj bi se en odbor razčlenil na dva enakopravna. Kot je dejal, naj bi bila s tem večja preglednost in učinkovitost. Tako se je novo oblikovanje
odborov zavleklo za nekaj mesecev, saj so med tem »popravili« tudi nekaj drugih odborov, predvsem se je spremenil odbor za finance. Ta čas pa občina ne more polno delati. Kasneje so bili problemi: prostorska ureditev občine Lukovica. Če bi svetnice in svetniki prvotni predlog župana potrdili, bi bil sprejet še po starem zakonu Republike Slovenije, tako pa še danes ni jasno, kako in kaj. Sam menim, da je v nas vse preveč nezaupanja in »bombardiranja« od župana do občinske uprave. Verjamem, da župan dela dobro, po zakonih in zmožnostih proračuna. Upam, da se bo b drugi polovici mandata stvar le spremenila in da ta mandat zaključimo kar se da najbolje, seveda v korist občank in občanov naše občine. V imenu Neodvisne liste za boljši jutri, ki jo zastopam, VSEM OBČANKAM IN OBČANOM NAŠE OBČINE, POSEBEJ ŠE MOJIM ZVESTIM somišljenikom, želim vesel božič, miren dan samostojnosti ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2009.
Spoštovani občani občine Lukovica! Ob izteku leta 2008 se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje na letošnjih državnozborskih volitvah. Tudi z vašo pomočjo sem med kandidati NSi dosegel dober rezultat, žal pa stranki ni uspel vstop v DZ RS. Ob prihajajočih božičnih praznikih vam želim veliko Miru, v novem letu 2009 pa predvsem zdravja in uspeha.
Mag. Franc Capuder
OODesus Lukovica želi svojim
članom, simpatizerjem in vsem občanom in občankam
občine Lukovica zdravja in mirno življenje v letu 2009! Žal se v zmaterializirani naglici, ki jo živimo, premalo zavedamo, da so prijazna beseda, spoštljiv odnos in drobna pozornost za vsakogar najlepše darilo!
ŽELIMO VAM TUDI LEPE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE !
DESUS LUKOVICA
Katarina Cerar
Poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Robert Hrovat je odprl poslansko pisarno v Lukovici
Kot je bilo napovedano, je poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije v sredo, 3. decembra, v Lukovici odprl poslansko pisarno. Vsak začetek je težak, zato smo člani OO SDS Lukovica Robertu Hrovatu priskočili na pomoč v prvih urah uradovan-ja. Pritrdili smo tablo na občinsko stavbo, ki označuje poslansko pisarno Državnega bora RS. Na svečanosti smo zbrani tudi nazdravili in glas harmonike se je razlegal čez Stari trg v Lukovici. Mimoidoči so se ustavljali in pokramljali s poslancem Robertom Hrovatom. V letu 2009 bo poslanska pisarna odprta vsak drugi ponedeljek dopoldan v mesecu. Vnaprej se bo treba naročiti na telefon 031 612 835 pri Janezu Stebriču. OO SDS Lukovica
SDS
OO SDS Lukovica vam želi vsem občanom občine Lukovica vesele božične praznike
v krogu družine. Bolnim in starejšim posebej želimo veliko zdravja in upanja. Vsem
čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter srečno novo leto 2009.
■	• ••	•	iv*
Je vizija razvoja res v enolončnici?
Razvoj je morda res čarobna beseda tudi za našo občino, vendar je treba ločiti med razvojem, ki dviguje kakovost življenja, in razvojem, ki lahko zaide v slepo ulico. Razvojem, od katerega bo dolgoročno imela korist kar največja populacija vseh starostnih skupin, ne pa le posamezniki in manjše skupine. Tomaž Močnik, SLS
SLS
Pravzaprav občina mora zagotoviti primerno podporno okolje, da bomo občani lahko svoje ideje in načrte udejanili. Potrebujemo nov gospodarski zagon, zavzemamo se za razvoj, ki dviguje kakovost življenja, in ne bo zašel v slepo ulico prenatrpanih blokovskih naselij. Rokovnjaški uvodniki v obliki enolončnice, malo tega in malo onega, nam prav dosti odgovorov na to vprašanje ne ponujajo. In kaj je pravzaprav poanta prodaje zemljišč v poslovno-stanovanjski coni Lukovica, kjer naj bi stali večstanovanjski bloki? Osnovna izhodišča metodologij za določanje in ocenjevanje vrednosti nepremičnin na nekem območju sta praviloma najboljša možna raba in obstoječe tržne razmere, zato vsi postopki vrednotenja, ki se danes
uporabljajo v svetu, temeljijo na principu tržne ekonomije. Zaradi tega sta razumevanje in s tem možnost napovedovanja dinamike cenovnih mehanizmov ponudbe in povpraševanja ter poznavanje makro in mikro ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na gibanje tržne vrednosti, bistvenega pomena. Zato razlage, poenostavljanja in učna ura vrednotenja nepremičnin, ki smo jih bili deležni v uvodniku prejšnjega Rokovnjača, niso primerni. Najprej sicer g. Kotnik trdi, da se na vse ne more spoznati, takoj zatem pa sledi negacija tega ter dolga razlaga o tem, kako malo so bila v bistvu vredna občinska zemljišča. To zadnje pa je seveda negacija nekega drugega uvodnika, v katerem so navedene razlage, kako veliki so pritiski na pozidavo v občini ravno zaradi izvrstne lokacije in bližine avtoceste. Sicer pa je g. Kotnik po izobrazbi gradbeni tehnik in kot tak tudi strokovnjak s tega področja. Pa da ne tratim besed in pleteničim na dolgo in široko. Kje tiči bistvo prodaje 4.837m2 občinskega zemljišča v Lukovici? Občina je zemljišča prodala delno po 36 EUR/m^ in delno po 48,00 EUR/m2 (brez DDV - neto prihodek proračuna). Trmasto vztrajanje pri tem, kako dober posel je občina naredila s prodajo zemljišč, zbledi ob dejstvu, da je sposoben nepremičninski posrednik za taista zemljišča še isti dan (oziroma že dan prej) iztržil od 64 % do 119 % višjo ceno. Kakršen koli nadaljnji komentar seveda ni potreben. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da se nekdo ukvarja
predvsem z minimaliziranjem zadeve, namesto da bi se sistematično in analitično lotil revidiranja zadeve v lastni hiši in ugotovil, kaj je šlo narobe, da občina ni iztržila tiste prave tržne vrednosti, ki jo pa je očitno sposoben pogajalec in posrednik v danem času ob danih pogojih uspel iztržiti.
Občinski svetniki smo na seji sveta decembra 2007 zadolžili g. Kotnika, da se gre v intenzivna pogajanja s stanovanjskim skladom glede financiranja družbene infrastrukture ter da je to tudi pogoj za sprejetje zazidalnega načrta v poslovno stanovanjski coni v Lukovici (L6). No, iz tega ni bilo nič, saj je občinski svet na seji v juliju 2008 obravnaval predlog sprejetja ZN L6 in predlog odloka o komunalnem prispevku za to območje, v katerem ni bilo nobene sledi o kakršnem koli financiranju družbene infrastrukture s strani investitorja gradnje novih stanovanj.
In šele po tej seji so bile na tem področju izpeljane nekatere aktivnosti, kar je pripeljalo do sprejetja dodatnega komunalnega prispevka za izgradnjo družbene infrastrukture. Kakšna bo pravna usoda tega odloka in ali je odlok v skladu z veljavno zakonodajo, je sedaj še prekmalu reči. Definitivno je bil najbolj ugoden trenutek za pogajanja s stanovanjskim skladom za sofinanciranje družbene infrastrukture zamujen takrat ob prodaji zemljišč. In potem ko ne izkoristiš takega asa, je škoda vsakega jadikovanja o tem, kako trdo se pogaja država in kako noče nihče pri tem pomagati. Načelo dobrega gospodarja je umno gospodarjenje z družbenimi naravnimi viri; v bodoče gre verjetno razmišljati o tem. To je verjetno tudi naloga upravljalca občine.
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
zahvala
V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
IVANVOLKAR
s Prevoj 17 pri Šentvidu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pevcem za lepo zapete pesmi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi g. Jarcu za poslovilne besede. Še enkrat izrecna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Kati in vsi njegovi.
Ne jokaje na mojem grobu, le tiho pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
zahvala
6. novembra 2008 na je zapustila naša draga žena, mami, mama, sestra, teta in tašča
MARIJA KARNER
iz Gaberja pod Špilkom 5, Blagovica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, iskrena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Lobodi in medicinski sestri, g. župniku Jožetu Vrtovšku in Petru Urankarju za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede, ljudskim pevcem in pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni
zahvala
V 75. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta
KAROLINA SMRKOLJ
po domače Šipkarjeva mama z Učaka
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ni bolečin in ne solza. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
zahvala
21. novembra nas je v 73. letu starosti po hudi bolezni zapustil naš ljubeči mož, oče, dedek in tast
JANEZ NOVAK
po domače Urankarjev Janko s Trojan
Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in sv. maše in vso ostalo pomoč. In zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na n egovi zadnji poti. Posebna zahvalo izrekamo patronažni sestri Irmi Markovšek za pomoč in vso oskrbo na domu. Hvala dobremu prijatelju Franciju Trebušaku za izjemno in vsestransko pomoč. Zahvala g. župniku Dragu Markušu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete pesmi, sosedu Ladu Goričanu za ganljive poslovilne besede, pevskemu zbori Lipa Trojane in pogrebni službi Vrbančič.
Izjemna zahvala pa tudi PGD Trojane ter praporščakom in veteranom iz GZ Lukovica ter vseh okoliških društev za tako številčen poklon ob njegovem slovesu.
Zahvala vsem, ki ste našega ata spoštovali, ga cenili ter ga boste ohranili v lepem spominu.
Njegovi domači
zahvala
Ob smrti dragega moža, očeta, brata, dedka, strica in tasta
FRANCETA CERARJA
iz Spodnjih Kosez 19
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala župniku gospodu Svetetu, zahvala pevcem in za zaigrano žalostinko. Lepo se zahvaljujemo zdravniku dr. Labodi in sestri Vili Vanji ter patronažni sestri Irmi Markovšek. Lepa hvala konjenikom, prijateljem in znancem, vsem in vsakemu posebej, ki nas niste pustili samih v teh težkih in žalostnih trenutkih.
V globoki žalosti vsi njegovi
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si
Prijateljici Štefki v spomin
Težko pisati je v slovo osebi, ki ti draga je in mnogo ti pomeni. Štefka, najino prijateljstvo iskreno in trdno je bilo.
Ko težke trenutke sva preživljali, še tesneje sva povezani bili. A v življenju je tako, da prehitro mine, kar je lepo. Zato še mnogo težje, boleče je, Štefka draga, slovo od tebe.
Še enkrat iskrena hvala za vse,
kar za nas trojanske upokojence si storila. V hvaležnosti te nikoli ne bomo pozabili.
V decembru tvoj rojstni dan bi praznovali.
Žal boš v svojem večnem domu s svečkami obdana. Naj vsak plamenček ti pove, da bogato in plemenito imela si srce.
Res, tako je, kot pravijo: tisti, ki imaš ga rad, nikoli ne umre, le daleč je, a spomin v srcu greje te.
Anica s Trojan
PISMA bralcev
V stiski spoznaš pravega prijatelja
Kako kruta in neusmiljena je lahko moč ognjenih zubljev, smo 2. novembra 2008 spoznali v družini Koderman iz Zagorice pri Rovah. V večernih urah je ogenj zajel naše gospodarsko poslopje. Le hitri odzivnosti vaščanov, gasilcev cPv Domžale, PGD Rova in ostalih prostovoljnih gasilskih društev gre zasluga, da gospodarsko poslopje ni zgorelo v celoti. Radi bi se vam iskreno zahvalili za vašo pomoč.
Kodermanovi iz Zagorice pri Rovah
Prav tako bi se radi zahvalili vsem sosedom, krajanom, sorodnikom, Leonu Jazbecu z ekipo, Strojnemu krožku Domžale, Govedorejskemu društvu Domžale, Veterinarskemu zavodu Domžale, podjetju DOREMA d.o.o. ter delavcem podjetja DOREMA, Esalu Anhovo d.o.o., Wienerberger Opekarni Ormož d.d., SAM d.o.o., RAIFFEISEN d.o.o., Agroprometu d.o.o., Forbizi d.o.o. in donatorjem lesa ter krme. Krajanom KS Rova pa se zahvaljujemo za denarne prispevke, s katerimi ste nam omogočili, da je nastala škoda v veliki meri sanirana. Članom upravnih odborov KS Rova, PGD Rova, TKD Rova pa še posebej hvala za organizacijo pobiranja prostovoljnih prispevkov in ostale pomoči. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam kakor koli priskočili na pomoč ter s tem pokazali solidarnost, pripravljenost pomagati sočloveku, sokrajanu, sosedu, prijatelju v stiski.
Odgovor občinske
uprave
V	pismu predsednika Nadzornega odbora Občine Lukovica Vinka Pirnata, ki je bilo objavljeno v novembrski številki Rokovnjača, je nekaj navedb, ki ne ustrezajo popolnoma dejanskemu stanju, zato želimo podati dodatna pojasnila, da bo celoten kontekst pravilno predstavljen.
Občinska uprava
V	prvem citatu je navedeno, da je župan v uvodniku zapisal, da mu plačo daje država. Za popolno razumevanje tega je treba navesti tudi prejšnji stavek iz uvodnika, v katerem je navedeno, da županu plačo določa država. Torej vir sredstev za plačo nima absolutno nobenega vpliva na višino plače, saj je ta določena s strani najvišjih organov in nanjo ne župan ne občinski svet ne kateri koli drugi organ lokalne samouprave nimajo nobenega vpliva. Glede navedb o delovni obveznosti je potrebno poudariti tudi to, da župan ni upravičen do, in tudi ne prejema, nobenih dodatkov za nadurno delo, delo ob sobotah, nedeljah, praznikih itd. Vse to je že upoštevano v osnovni plači, ki jo določi država. S tem se seveda tudi pričakuje, da je oseba, ki profesionalno opravlja funkcijo župana, vedno na razpolago, 24 ur na dan in 7 dni na teden. Priznati je treba, da je večina prireditev, na katerih se pričakuje prisotnost župana, ob sobotah, nedeljah ali praznikih. Zato je predpisani letni fond ur dejansko le okvir, ki pa je vedno močno presežen, plačilo pa ostaja nespremenjeno. Sredstva, iz katerih se financira dejavnost občine,
občina prejme iz naslova davčnih prihodkov od države in drugih virov, ki so v sestavku g. Pirnata natančno navedeni. Delež dohodnine in ostalih davkov, ki jih plačujejo občani Lukovice, se zbira na računu Davčne uprave Slovenije in ne na računu občine, kot morda kdo zmotno misli. Davke pač plačujemo državi in ne lokalni skupnosti. Morda ni odveč navesti, da ta sredstva, ki se zberejo od občanov, ne zadoščajo za normalno delovanje občine. To je dobro razvidno tudi iz sestavka g. Pirnata, saj je natančno navedel vire prihodkov občinskega proračuna. Z drugimi besedami, če občina ne bi imela tudi drugih virov prihodkov, bi popolnoma zastali vsi programi in projekti, finančnih sredstev bi bilo dovolj le za najnujnejša opravila in zakonsko predpisane obveznosti občine. Posledično bi postala vprašljiva tudi ekonomičnost posameznih delovnih mest v občinski upravi. To pa bi po drugi strani privedlo do popolnoma absurdne situacije, ko ne bi bilo denarja za opravljanje vseh funkcij, ki jih mora občina opravljati, po drugi strani pa bi občani z vso pravico zahtevali, da občina te funkcije še vnaprej opravlja. G. Pirnat je dolga leta sam opravljal odgovorna dela v občinski upravi Občine Lukovica in mu je absurdnost takšne situacije dobro poznana. Zato se nam zdi nepotrebno pikolovsko seciranje napisanega s citati, iztrganimi iz širšega konteksta. Mislimo, da je skupni interes vseh, da bi občinska uprava delovala tako, kot mora - v zadovoljstvo občanov.
Navedbe, da Ministrstvo za gospodarstvo opravlja samo nadzor nad cenami, Vlada RS pa potrdi cene komunalnih storitev, so zavajajoče. Dejansko so postopek in kompetence ude-ležencev v procesu odobravanja cen nekoliko drugačni. Javno komunalno podjetje pripravi izračun cene, ki ga nato pošlje v potrditev občinskemu svetu občine, na območju katere izvajajavno službo. Po prejemu te potrditve ali drugačnega izračuna oz. predloga mora podjetje pridobiti še mnenje Ministrstva za finance, Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Ministrstva za gospodarstvo. Z vsemi pozitivnimi mnenji pa lahko Vlado RS zaprosi za predhodno soglasje k cenam komunalnih storitev. Vlada RS je na predlog cen, ki jih je vložilo JKP Prodnik, pač šele po državnozborskih volitvah podala svoje predhodno soglasje, potem ko ga je v prvi obravnavi zavrnila. Razprava o tem, kdo določa in kdo potrjuje cene, je nepotrebna. Tako komunalna podjetja kot občinski sveti lahko oblikujejo, kakršno koli ceno želijo, a ta cena ne bo veljala oz. je komunalno podjetje ne bo smelo obračunavati, če Vlada RS ne soglaša z njo. Torej je v končni fazi vedno Vlada RS tista, ki omogoči komunalnemu podjetju cene, ki jih je izračunalo ali mu jih je predpisal občinski svet. Nerazumljive so navedbe o tem, kdo je povzročil dvig cen odvoza komunalnih odpadkov na področju občine Lukovica. Okrog tega je bilo že veliko povedanega, zato na tem mestu le še tole: za dvig stroškov in posledično tudi cen niso krivi ne JKP Prodnik ne občine lastnice JKP Prodnik, ampak povsem drugi dejavniki, ki so dosegli zaprtje deponije Dob, zaradi česar je bilo potrebno iskati druge, dražje, rešitve odlaganja nenevarnih komunalnih odpadkov. V navedbi, da bo potrebno razliko med ceno, ki jo je potrdil Občinski svet občine Lukovica in ceno, ki jo je postavilo JKP Prodnik, pokrivati iz občinskega proračuna, ne vidimo nobenega obtoževanja kogar koli, ampak le golo ugotavljanje dejstev. Težko bo kdor koli zanikal dejstvo, da bo občinski proračun od leta 2009 obremenjen še z dodatno postavko sofinanciranja komunalnih storitev. Po družbeni pogodbi o ustanovitvi JKP Prodnik so občine ustanoviteljice dolžne zagotoviti
plačevanje komunalnih storitev, ni pa predpisano na kakšen način.
Kolikor nam je poznano, župan ravno tako kot ostali občani ima zabojnik za smeti in plačuje stroške. Prosili pa bi za pojasnilo, kaj je bilo mišljeno z navedbo v oklepajih na koncu pisma: »seveda s primernimi dokazi za leta od 2006 do 2008 kot piše na spletni strani občine - življenjepis župana«. V navedenem življenjepisu žal tudi po večkratnem pazljivem branju ne najdemo absolutno nobene povezave s to navedbo.
Pozdravljeni!
Končno smo se tudi v naši mali vasici Trnjava ekološko osvestili.
Od prvega dne, ko se je pojavil ekološki otok, pridno beremo knjižico in pravilno razvrščamo odpadke.
Skupnost stanovalcev Trnjava 18, v njihovem imenu Suzana žužek
Sama, pa tudi nekaj mojih sosed, ugotavljamo, da pogrešamo še zabojnik za bio odpadke, saj smo ugotovile, da največ napolnimo zabojnik ravno s temi odpadki.
Stanujemo pač v hišah oz. večstanovanjskih hišah in nimamo vrtičkov, kamor bi to odlagali za kompost.
Razmislite o tem in morda pripeljite še ta zabojnik na ekološki otok.
Spoštovano uredništvo, spoštovani krajani!
Že več kot eno leto prejemam glasilo Rokovnjač in vedno, ko ga poštar pusti v mojem nabiralniku, se ga resnično razveselim in oba z ženo ga z veseljem prebirava in tudi v celoti prebereva. Tone Marinšek
Omeniti moram, da nisem občan Lukovic,e a ko sem poklical v vaše uredništvo z vprašanjem, če bi bilo možno dobivati glasilo po pošti, ste mi prijazno povedali, da ni razloga, da ga ne bi dobival in to celo brezplačno. Za to se vam iskreno zahvaljujem. Glasilo je lepo, zanimivo in barvito, zanima me prav vse, kar se dogaja v Lukovici in okolici. Čeprav že 40 let živim v Radomljah, se vedno z veseljem vračam v Lukovico, kjer sem rojen in kjer imam še vedno veliko prijateljev in znancev, s katerimi z veseljem poklepetam. V sezoni tudi balinam za ekipo Lukovice. Z nostalgijo se spominjam svojih otroških let in mladosti preživete v Lukovici, še vedno srečam veliko bivših sošolk in sošolcev. Prijetno se je vračati v vaš kraj, ki je zadnje čase tudi zelo lepo urejen, veliko je raznovrstnih prireditev, ki poskrbijo, da se ljudje družijo in da vaš kraj živi. Še naprej vam želim veliko uspeha pri glasilu in pestrega dogajanja v Lukovici. Uredništvu in vsem krajanom pa želim lepe praznične dni in mnogo sreče v letu 2009.
Zaradi vedno daljših prispevkov v rubriki »Pisma bralcev«, se je uredniški odbor odločil, da omeji dolžino prispevkov. Dolžina posameznega prispevka naj bo 1.500znakov, pisma bralcevtudine bomo več lektorirali. Hvala za razumevanje!
Uredniški odbor
^ov^' OPTIKA OČESNA AMBULANTA
cPO
Helena Dolinšek, s.p.
V KAMNIKU	V DOMŽALAH
Samostanska 14 Breznikova 15 (center Breza) tel.: 8317-005 tel.: 7216-436
Lep božič in srečno leto, ki je pred nami!
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Vaška pot 38a, Radomlje
Odprto: pon. - pet.: 8.00 - 19.00 sob.: 9.00 - 13.00
telefon: 0699 - 68 - 914, 070 - 660 - 690 http://veterlna-noe.net
i vi?//r^Hí Nj j vjikk kli k I; rc nic vr jnm ií.íhIhmiIciiip.
nihjl^ i-'I L'! nc'-^-TH I-l^llkil "k	I Jlifj,
J1JJ nlluhl^ nv k»|tLUihEV |Pk>lllilElfli_in|J i» iM| klihklc-r "-t IM- «iHlIťiPkkk,
ihl^kklk-J ^ lUitRk ■■VLh|-i' mktf.
Diviiiai'ij;)


TRGOVINA IN SERVIS ZA KOIESA
VAM ŽELI LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Pre voje pri Senlvidu,]2Z5 Lukovica tel.: Dl/723 laks: 01/723 69 3? gsm: 041/713 5« iTDtDSBt^olja.nel. wwv.mclDseUi
^â OcVíi^^^^ ^^^^^^^ m aradnie Crn^^e
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
PRISLUHNITE PRAZNIČNI PONUDBI
Ponudba ve|ja do 31. 12. 2008 oz. do prodaje zalog.

Nakupi s kartic
T
>1

Fotoaparat Nikon Coolpix SbZO
ločljivost 8 mio. slikovnih točk, optični stabilizator slike, objektiv Nikkor s 3x zoom-om, visoka občutljivost ISO2000, koncept za obdelavo Expeed, 2.5" LCD zaslon
+ torbica + dodatna baterija + SD 2 GB
139,99 EUR
Varčna žarnica GE
mini OT FLE 15 ali 20 W E27,
odlikuje jo do 80 % manjša poraba energije
3,90 EUR ^

LCD TV Sony KDL32U4000
ločljivost 1366x768, dinamični kontrast 30.000:1, Bravia Engine, HD Ready, 3x HDMI, vključen MP4 dekoder za sprejem slovenskih digitalnih zemeljskih programov - DVBT
699,00 EUR