ANALIZA RAZNOLIKOST STANJA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V SLOVENIJI PO REGIJAH GLEDE NA SPRETNOSTI REŠEVANJA PROBLEMOV V TEHNOLOŠKO BOGATIH OKOLJIH Junij 2022 SVEŽENJ 1: Analiza teoretičnih izhodišč vseživljenjskega učenja z mednarodnimi primerjavami in stanjem v Sloveniji z vidika trajnostnega razvoja in digitalnega preboja SVEŽENJ 2: Analiza vseživljenjskega učenja glede na različne vrste pismenosti po regijah v Sloveniji Uredili: doc. dr. Petra Javrh in dr. Tina Kompare Jampani, Andragoški center Slovenije Strokovni sodelavci: doc. dr. Petra Javrh, dr. Tina Kompare Jampani in mag. Ester Možina, Andragoški center Slovenije; prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec in izr. prof. dr. Maja Mezgec, Univerza na Primorskem; Pedagoška fakulteta, izr. prof. dr. Borut Mikulec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; prof. dr. Polona Domadenik, prof. dr. Maja Zalaznik in prof. dr. Tjaša Redek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta; izr. prof. dr. Valentina Franca, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. Založnik: Andragoški center Slovenije, Ljubljana, 2022 Elektronska izdaja. Besedilo ni lektorirano! Priporočila za citiranje: Javrh, P. in Kompare Jampani, T. (ur.) (2022). Raznolikost stanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah glede na spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Prikaz rezultatov analize podatkov iz baze PIAAC 2016 SLO. Analiza. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. URL: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/raznolikost-stanja-vsezivljenjskega-ucenja-v-sloveniji-po-regijah-glede-na-spretnosti-resevanja-problemov-v-tehnolosko-bogatih-okoljih/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 126606339 ISBN 978-961-7116-34-2 (PDF) Vsebina Izvlečki .................................................................................................................... 1 Uvod ....................................................................................................................... 6 Metodološka izhodišča ........................................................................................ 13 Rezultati analize ................................................................................................... 16 Gorenjska regija ............................................................................................ 16 Goriška regija ................................................................................................ 34 Regija jugovzhodna Slovenija ....................................................................... 53 Koroška regija ............................................................................................... 74 Obalno-kraška regija..................................................................................... 93 Osrednjeslovenska regija ........................................................................... 112 Podravska regija ......................................................................................... 130 Pomurska regija .......................................................................................... 148 Posavska regija ........................................................................................... 166 Primorsko-notranjska regija ....................................................................... 184 Savinjska regija ........................................................................................... 202 Zasavska regija ............................................................................................ 220 Ključne ugotovitve.............................................................................................. 238 Sklep ................................................................................................................... 259 Priporočila .......................................................................................................... 274 Literatura in viri .................................................................................................. 280 Seznam preglednic in slik ................................................................................... 283 Preglednice ........................................................................................................ 283 Slike .................................................................................................................... 284 Izvlečki Država je razdeljena na 12 statističnih regij, ki so razporejene v dve kohezijski regiji. Kot kažejo tekoči podatki, se regionalne razlike tako na ravni kohezijskih kot statističnih regij postopno povečujejo, saj manj razvite regije težko presežejo napredek razvitejših, hkrati pa si po vsaki krizi hitreje opomorejo razvitejše regije. S tega vidika je še posebej pomembno pravočasno prilagajanje in okrepitev ustreznega znanja in spretnosti prebivalstva, v kontekstu tega pa še posebej spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (v nadaljevanju tudi: reševanje problemov v TBO). V tej analizi smo prikazali stanje temeljne spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih pri odrasli populaciji (od 16 do 65 let starosti) za vsako posamezno regijo in regije glede na ta vidik med seboj tudi ustrezno primerjali. Ključni motiv, ki nas je usmeril v to analizo, je naše prepričanje – osnovano na rezultatih raziskav – da morajo vsi odrasli vsaj do določene mere imeti razvite temeljne spretnosti oziroma kompetence. Le-to jim omogoča vključevanje v številne možne oblike izobraževanj in usposabljanj, skratka vseživljenjsko izobraževanje. V analizi smo se posvečali vseživljenjskemu izobraževanju in vseživljenjskemu učenju. Vseživljenjsko učenje (VŽU) smo razumeli kot učenje, ki zajema vse vrste učenja in poteka od zgodnjega otroštva do konca življenja, namenjeno tako pridobitvi izobrazbe oziroma kvalifikacije kot tudi osebnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu in dvigovanju kakovosti življenja. Ciljem nove strategije vseživljenjskega učenja Unesco (2022) dodaja še trajnostni vidik: »Zgraditi moramo učne ekosisteme, ki bodo delovali vse življenje, v vseh okoljih in bodo vključujoči za vse.« Spraševali smo se, v kakšnih okoliščinah se bodo v regijah bolje razvijale neformalne oblike vseživljenjskega učenja. Ker smo v tem CRP usmerjeni tudi v raziskovanje okoliščin digitalnega preboja, smo se omejili na preučevanje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Na sposobnost reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v Sloveniji po podatkih raziskave PIAAC (2016) najbolj vplivata dva socioekonomska dejavnika: starost in izobrazba, najšibkejši pa je vpliv spola. V zaključku tega gradiva smo pripravili tudi priporočila, ki segajo tako na področje izobraževanja odraslih in vzpostavljanja kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih ter ranljivih skupin odraslih v regijah kot na področja vplivov družbenega okolja, demografskih izzivov in migracij ter digitalizacije. 1 V analizi podrobno predstavljamo vse rezultate, tu pa zgoščeno izpostavljamo le nekatere: Spolna in starostna struktura po regijah z vidika razvitosti spretnosti reševanja problemov v TBO: Ko primerjamo regije v Sloveniji, je največ najmlajših moških (16–25 let) doseglo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO v jugovzhodni Sloveniji (68,20 %), najmanj pa v zasavski regiji (18,41 %). Najvišje ravni spretnosti pri reševanju problemov v TBO dosegajo mlajši odrasli obeh spolov, ki so bolj izobraženi. Najstarejša skupina prebivalcev (56–65 let) v posavski regiji sploh ne dosega višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v TBO, enako velja za moške te starosti v zasavski regiji. Tip naselja: Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO, živijo v večjih krajih in mestih; tisti z nizko ravnjo spretnosti pa povečini v manjših kmečkih naseljih. Obalno-kraška regija izstopa z majhnim deležem prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO, če živijo v srednje velikih naseljih in mestih. Različna zahtevnost po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela: Prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela v večjem deležu izkazujejo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO. Prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, obvladujejo višjo raven reševanja problemov v TBO. Pomurska regija ima najbolj odstopajočo razporeditev deležev prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO - med prebivalci z osnovnimi poklici jih kar polovica dosega višjo raven spretnosti. Če primerjamo regije v celotni državi, ima osrednjeslovenska regija največji delež prebivalcev z kvalificiranimi poklici, ki dosegajo višjo raven med vsemi regijami (to je 64,29 %, kar predstavlja približno 90.350 prebivalcev, za razliko od celotne vzhodne regije, kjer je le 80.000 prebivalcev s kvalificiranimi poklici, ki dosegajo to raven). Družinske oziroma socialne okoliščine: Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO, ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem, kakor tudi nima otrok. To raven so hkrati dosegali v večjem deležu tudi tisti prebivalci, katerih soprog oziroma partner je zaposlen za polni delovni čas, za razliko od prebivalcev, katerih soprog oziroma partner je brezposeln ali upokojen, ti praviloma dosegajo zelo nizko raven spretnosti. Migrantsko ozadje prebivalcev: Prebivalci, ki so migranti prve generacije, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO za razliko od migrantov druge generacije in tistimi, ki niso migranti. Večina prebivalcev z migrantskim ozadjem, katerih mati/oče imata 2 zaključeno višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven pri reševanju problemov v TBO. Zasavska regija je med vsemi regijami v državi edina regija, kjer prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO v večjem deležu kot rojeni v Sloveniji. Od vseh regij v Sloveniji ima samo obalno-kraška regija delež prebivalcev z višjo ravnijo spretnosti pri reševanju problemov v TBO, katerih matere ali skrbnice so imele višjo ali visokošolsko izobrazbo, manjši, kot je delež tistih z materami/skrbnicami s srednješolsko izobrazbo. Samoocena zdravja prebivalcev z najvišjimi dosežki : Prebivalci, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v TBO svoje zdravje ocenjujejo boljše kot tisti, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti. Pomurska regija izstopa po velikem deležu prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO (45,20 %), ki so svoje zdravje ocenili kot slabo. V zasavski in posavski regiji nihče med prebivalci, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo, ne dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO. Obsežnost domačih knjižnic prebivalcev z višjimi dosežki: Največji delež prebivalcev, ki imajo doma več knjig, dosega višjo raven pri reševanju problemov v TBO. Med tistimi, ki imajo doma več kot 200 knjig, jih višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO v zasavski regiji dosega zanemarljiv delež. Obalno-kraška regija ima med vsemi slovenskimi regijami največji delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO med tistimi, ki so ocenili, da imajo doma zelo malo knjig (manj kot 25 knjig). V regiji jugovzhodna Slovenija skoraj vsi, ki imajo doma več kot 500 knjig, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO. Mnogi, tudi skriti dejavniki: Podatki naše analize potrjujejo, da je udeležba odraslih v aktivnostih vseživljenjskega učenja v Sloveniji močno pogojena s količino njihovega kulturnega kapitala, prav tako pa je pomemben tudi pridobljen institucionaliziran kulturni kapital posameznika. Oba sta v Sloveniji razmeroma močna napovedovalca udeležbe v vseživljenjskem učenju: kulturni kapital kot neposredni napovedovalec sodelovanja v izobraževanju odraslih in kulturni kapital staršev kot napovedovalec lastnega kulturnega kapitala. Pomemben vpliv pa ima seveda okolje. Prebivalci iz manjših naselij dosegajo slabše rezultate, ker imajo najbolj verjetno v tem okolju manj možnosti za razvijanje kompetenc, ki se uporabljajo v tehnološko bogatih okoljih. V večjih naseljih je več možnosti in ponudbe za formalna in neformalna izobraževanja, pa tudi številne zaposlitve na položajih, ki predvidevajo delovne naloge v TBO. Med skritimi dejavniki izpostavljamo verjetni vpliv dnevnih migracij, saj zgolj podatek o številčnosti populacije in kraju bivanja ni dovolj zanesljiv, z intenzivnimi dnevnimi migracijami se določena naselja spreminjajo iz funkcionalnih naselij v spalne soseske. V teh primerih ostajajo socioekonomski indeksi prebivalstva visoki, saj je dnevno 3 vozijo v sorodne regije višje izobraženi in posamezniki, ki zasedajo višja delovna mesta, kar najverjetneje pomeni, da se njihov socialni in kulturni kapital razvija izven kraja bivanja. Nespodbudno delovno okolje in nizki dosežki: Postavlja se vprašanje, ali je socialno okolje zadosten dejavnik za razvoj spretnosti reševanja problemov v TBO. V nespodbudnih delovnih okoljih bo tudi več delovne sile z nizkimi spretnostmi. Ne glede na trenutni zaposlitveni položaj je razvoj ustreznih digitalnih kompetenc pomemben za ohranjanje oz. zviševanje stopnje zaposljivosti posameznikov in preživetje v sodobni post-pandemski družbi, za katero je značilna intenzivna digitalizacija javnih in zasebnih storitev. Digitalna transformacija v podjetjih: Slovenska podjetja trenutno niso zadovoljna s stanjem kompetenc, ki so pomembne za uvajanje novih tehnologij. Poleg opredmetenega kapitala in dela, se poudarja vedno bolj pomemben dejavnik transformacije: neotipljivi kapital. To je tako imenovani mehki dejavnik, kamor uvrščamo: digitalizirane informacije, inovativni kapital in ekonomske kompetence. Ta po novejših raziskavah prispeva več kot četrtino vse rasti produktivnosti, hkrati pa je ključni dejavnik pri uvajanju novih tehnologij oziroma za njihovo »polno« izkoriščanje in doseganje maksimalnih učinkov. Analize kažejo, da so prav neustrezne kompetence ob pomanjkanju človeških virov ena ključnih ovir pri uvajanju novih tehnologij, saj sta glavni oviri na eni strani pomanjkanje usposobljenih delavcev, na drugi strani pa pomanjkanje tehničnega znanja. Le slaba tretjina podjetij izkazuje vsaj delno strinjanje s tem, da imajo njihovi zaposleni močno strokovno znanje za nove tehnologije Industrije 4.0. Nujnost upoštevanja demografskih izzivov: Nizke spretnosti, ki vodijo v nizko samopodobo na eni strani, pomanjkanje delovnih mest, ki bi ustrezala starejšim zaposlenim z nizkimi spretnostmi na drugi strani, spodbujajo ljudi, da se ob prvi priliki upokojijo. Zaradi demografskega izziva, ki zmanjšuje razpoložljiv obseg delovno aktivne populacije in strukturnega neskladja (neujemanje veščin, ki jih imajo iskalci zaposlitve s tistim, kar potrebujejo podjetja in ostale organizacije) bo potrebno v prihodnosti več naporov usmeriti v migracijsko politiko. Sistemski in pravni vidiki: Z vidika pravne ureditve ni mogoče razlikovati med različnimi regijami, saj imajo vsi heteronomni sprejeti predpisi teritorialno veljavo na celotnem območju Republike Slovenije. Enako velja za avtonomne pravne akte, v tem primeru to najbolj velja za kolektivne pogodbe, ki uporabo lahko omejijo na določen poklic in panogo, regijska veljava pa v Republiki Sloveniji zaenkrat ni uporabljena. 4 Vzpostavljanje kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih: Še posebej je potrebno osredinjenje na ukrepe na ravni manj izobraženih v podjetjih/organizacijah, ki ne zasedajo zahtevnejših delovnih mest in ki potrebujejo ustrezno motivacijo za pridobitev novih spretnosti. Obdobje Covid-19 je pokazalo dvig udeležbe in usmeritev v različna izobraževanja zaradi možnosti izvedbe le-teh na daljavo (ki so tudi dosegla več aktivnih udeležencev), kar je potrebno smiselno ohranjati tudi v obdobju, ko delo od doma ni več prevladujoče. Najbolj ranljive skupine odraslih v regijah: Najnovejši podatki o udeležbi odraslih v izobraževanju za leto 2021 (Anketa o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu, 2021), kažejo, da je stopnja udeležbe v izobraževanju odraslih v Sloveniji bistveno poskočila (iz 12,5 % na 18,9 %), da pa se je razkorak v stopnji udeležbe v izobraževanju odraslih med posameznimi skupinami, še posebej med najbolj in najmanj izobraženimi odraslimi celo povečal (iz 8,5 na 8,7 krat višjo udeležbo pri najbolj izobraženih). 5 Uvod Temeljno vodilo J. A. Komenskega, ki ga upravičeno štejemo za evropskega utemeljitelja ideje o »permanentnem izobraževanju«, kot tudi imenujemo vseživljenjsko učenje, je bilo: »treba je izobraževati najširše množice ljudi, ne glede na stan, starost in spol« (prim. Vidmar 1995, str. 48). Med najbolj revolucionarnimi pa je bila tale njegova ideja: če želimo doseči izobraževanje »scela in popolnoma«, kot je vseživljenjsko učenje opisal Komensky, morajo za to biti vsepovsod knjige, šole in primerni učitelji (prav tam). Premišljevanje o vseživljenjskem učenju nas torej vodi k temeljnim vprašanjem. Kaj so predpogoji, da lahko govorimo o neformalnih oblikah vseživljenjskega učenja? V naši analizi smo se osredotočili le na en specifični vidik tega vprašanja. Eden od petih elementov »Strategije razvoja Slovenije 2030« (Šooš idr., 2017, str. 18) v središče postavlja »učenje za in skozi vse življenje«, ki naj omogoča kakovostno življenje za vse. Po podatkih Eurostat (2022) v Sloveniji že zadnjih deset let ustaljeno pada delež odraslih, udeleženih v vseživljenjskem učenju. Tudi na ravni EU ni pričakovanega napredka na tem področju. Podobno kot v povprečju EU držav, se tudi v Sloveniji vseživljenjskega učenja udeležuje več oseb s terciarno izobrazbo kot tistih, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo. Prav tako se vseživljenjskega učenja udeležuje manj neaktivnih kot pa zaposlenih in brezposelnih. Za delovno aktivne odrasle je problematiko nizke motiviranosti in nizke vključenosti v izobraževanje odraslih osvetlila tematska študija Delovno aktivni odrasli z nizkimi dosežki (Javrh, 2020). Svet EU si je že leta 2009 zadal, da doseže 15 odstotno povprečno udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju v naslednjih 10 letih. V letu 2020 se je izobraževalo zgolj 8,4 % tistih, ki so stari med 25 in 64 let. Kot kažejo najnovejši podatki Eurostat-a za Slovenijo, naj bi se udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v letu 2021 dvignila kar na 18,9 %, kar je kar za 10,5 odstotnih točk več v primerjavi z letom 2020. Tako je po teh podatkih udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v Sloveniji zopet višja od povprečja EU 27, ki je 10,8 %, po stopnji vključenosti odraslih od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju je po tem podatku ponovno visoko med članicami EU. 6 Preglednica 1: Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v starostni skupini 25 -64 let v Sloveniji v zadnjih 4 tednih od merjenja Država/leto (%) 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 EU 27 8,2 9,9 10,1 10,1 10,3 10,4 10,6 10,8 9,1 10,8 Danska 31,6 31,5 31,9 31,5 28 26,9 23,5 25,3 20,5 22,4 Nemčija 7,9 7,9 8 8,1 8,5 8,4 8,2 8,2 7,7 7,7 Estonija 12,8 12,6 11,6 11,9 15,3 16,8 19,3 19,6 16,6 18,4 Hrvaška 3,3 3,1 2,8 3,1 3 2,3 2,9 3,5 3,2 5,1 Italija 6,6 6,2 8,1 7,3 8,3 7,9 8,1 8,1 7,2 9,9 Madžarska 2,9 3,2 3,3 7,1 6,3 6,2 6 5,8 5,1 5,9 Avstrija 14,2 14,1 14,3 14,4 14,9 15,8 15,1 14,7 11,7 14,6 Slovenija 13,8 12,5 12,1 11,9 11,6 12 11,4 11,2 8,4 18,9 Slovaška 3,1 3,1 3,1 3,1 2,9 3,4 4 3,6 2,8 4,8 Finska 24,5 24,9 25,1 24,4 26,4 27,4 28,5 29 27,3 30,5 Švedska 27 28,4 29,2 29,4 29,6 30,4 31,4 34,3 28,6 34,7 Vir: Eurostat, 2022. Kljub nenadnemu izboljšanju rezultata glede vključenosti v vseživljenjsko učenje pa je v navedena področja potrebno dolgoročno vlagati in jih načrtno krepiti. To nam poleg raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC kažejo tudi podatki drugih raziskav, med njimi: statistični podatki o vključenosti odraslih v izobraževanje (npr. Anketa o delovni sili), statistični podatki o izobrazbeni strukturi in socialno demografskih značilnostih prebivalstva Slovenije (podatki SURS po letih), analiza potreb izobraževalcev odraslih, ter drugi. Te podatke smo strnili v prvem zaključenem poročilu tega svežnja: Raznolikost stanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah glede na različne pismenosti, Prikaz splošnih podatkov o slovenskih statističnih regijah do novembra 2021 (februar 2022). Z opravljeno analizo podatkov iz baze PIAAC 2016 SLO želimo natančneje osvetliti, koliko dejanskih možnosti obstaja v regijah, da se gibljemo v smeri osrednjih nacionalnih razvojnih ciljev, in koliko lahko sledimo Strategiji spretnosti (OECD, 2017). Ta izpostavlja tri prioritete, odločilne, če želimo vpeljati nov model vseživljenjskega učenja: ● potrebno je izpeljati opolnomočenje dejavnih prebivalcev Slovenije z ustreznimi spretnostmi za prihodnost, ● vseobsegajoče utrjevanje kulture vseživljenjskega učenja na vseh ravneh, ● boljše sodelovanje resorjev in odločevalcev pri krepitvi spretnosti v državi (prim. OECD, 2017). 7 Tu prikazujemo stanje vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah z vidika spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Dobiti smo želeli vpogled v dejansko stanje te spretnosti v slovenskih statističnih regijah ter morebitne razlike med regijami. V izvedbenem projektnem načrtu svežnja 2 »Analiza raznolikost stanja vseživljenjskosti učenja v Sloveniji po regijah« smo si zadali nalogo: stanje vseživljenjskega učenja analizirati v več delih. V pričujoči analizi smo prikazali stanje temeljne spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih pri odrasli populaciji v posamezni regiji in regije med seboj tudi ustrezno primerjali. Osredotočili smo se na različne skupine odraslih, ki jih določajo dosežki pri merjenju spretnosti, in osvetlili njihove ključne socio-demografske lastnosti glede na spolno in starostno strukturo, tip naselja, zahtevnost dela, družinske oziroma socialne okoliščine, migrantsko ozadje, samooceno zdravja in število knjig v domači knjižnici. V nadaljevanju bomo smiselno upoštevali tudi druge kazalnike razvitosti regij in analizirali medsebojne povezave. V tej analizi smo imeli v mislih tale izhodišča in vprašanja:  boljše vključevanje v vseživljenjsko učenje je potrebno, da bi odrasli lahko razvijali zaposljivost in zmožnosti za dejavno državljanstvo ter se tudi vključevali v prizadevanja za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo;  kakšni so osnovni pogoji različnih skupin prebivalcev za udeležbo v vseživljenjskem učenju v regijah;  v kakšnih okoliščinah se bodo bolje razvijale neformalne oblike vseživljenjskega učenja v regijah;  se ključna izhodišča za animacijo in pospeševanje vključevanja odraslih v vseživljenjskem učenju med regijami glede na njihove specifike med seboj razlikujejo. Izhajali smo iz predpostavke, da nam te odgovore lahko vsaj delno nakažejo že osnovne karakteristike skupine z najbolje razvitimi spretnostmi v regijah, še posebej spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Mednarodna raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC je potrdila, da je v Sloveniji raven spretnosti najmočneje povezana s stopnjo izobrazbe in starostjo, poleg tega pa tudi z izobrazbo staršev, migrantskim ozadjem ter vključevanjem v izobraževanje in usposabljanje (Javrh, 2018). Staranje, kot vemo, vpliva na raven kognitivnih sposobnosti in posledično na ohranjanje spretnosti. Ne glede na to pa so med državami (ki so sodelovale v raziskavi) statistično pomembne razlike glede na to, kako močno spretnosti s časom v populaciji upadajo oziroma se ohranjajo. V večini držav so starejši odrasli bolje ohranili raven spretnosti na višjih ravneh kot v Sloveniji. Prav tako se v Sloveniji težje kot v drugih državah spretnosti starejših obnavljajo 8 in ohranjajo z izobraževanjem in usposabljanjem, saj se ta skupina (to so starejši in med njimi še posebej manj izobraženi) primerjalno v majhnem obsegu vključuje v izobraževanja. Zanimivo je tudi, da je v slovenski starejši populaciji zelo velik delež odraslih z nizkimi spretnostmi prav pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (TBO). Skoraj polovica vseh starejših od 50 let je v tej raziskavi dosegla samo najnižjo raven reševanja problemov v TBO. Del vzrokov seveda lahko pripišemo generacijskim razlikam, saj imajo starejši od 50 let manj izkušenj s tehnologijo in se o tem niso izobraževali v času svojega formalnega izobraževanja, ker takrat trenutne tehnologije še niso obstajale. Vendar pa v nasprotju s pričakovanji tudi visoko izobraženi odrasli, starejši od 50 let, niso najbolj vešči reševanja problemov v TBO (Javrh, 2018). Povprečni dosežki odrasle populacije se razlikujejo tudi glede na zahtevnost poklica. Najnižje rezultate so po pričakovanju dosegali odrasli v poklicih za preprosta dela, saj je bil njihov povprečni rezultat obvladovanja temeljnih spretnosti nižji od povprečja za Slovenijo. Prav tako lahko opazimo razlike med regijami: tisti, ki prihajajo iz osrednjeslovenske regije, so dosegli najvišji povprečni dosežek pri spretnostih reševanja problemov v TBO. Statistična analiza mednarodnih podatkov te raziskave je pokazala, da ostaja pozitivna povezava med višino BDP na prebivalca in povprečnim številom doseženih točk pri besedilnih spretnostih (Javrh, 2018). Definicija vseživljenjskega učenja V Sloveniji smo vseživljenjsko učenje opredelili v Strategiji vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (Jelenc, 2007). Vseživljenjsko učenje je opredeljeno kot vodilno načelo vsega izobraževanja in učenja ter kot temeljna družbenorazvojna strategija (Jelenc, 2008). Zajema vse vrste učenja (formalno, neformalno in priložnostno) in poteka od zgodnjega otroštva do konca življenja (od »zibke do groba«). Vseživljenjsko učenje je namenjeno tako pridobitvi izobrazbe oziroma kvalifikacije kot tudi osebnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu in dvigovanju kakovosti življenja. Bistveno za udejanjanje vseživljenjskega učenja pa je, da imajo odrasli dovolj razvite temeljne spretnosti oziroma kompetence, ki jim sploh omogočajo vključevanje v številne možne oblike izobraževanj. To je ključni motiv, ki nas je usmeril v analizo stanja razvitosti spretnosti po regijah. Ta analiza razkriva, da so v nekaterih regijah skupine, ki dosegajo višjo raven spretnosti, bistveno številčnejše kot v drugih. In obratno: v nekaterih regijah je delež prebivalcev, ki imajo zelo nizke spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, primerjalno precej večji, kot je povprečno za državo. 9 Razumevanje vseživljenjskega učenja, kot ga navaja najnovejši dokument Unesco (2022) prav tako »vseživljenjsko učenje povezuje z učnimi priložnostmi za ljudi vseh starosti in ozadja. Poteka v raznolikih učnih kontekstih, vključno z digitalnimi okolji. Vseživljenjsko učenje pokriva široko paleto učnih namenov in prispeva k izboljšanju veščin, koristnih posameznikom, skupnostim in planetu. Vseživljenjsko učenje označuje kulturo vključenosti v učenje skozi vse življenje, ki jo omogočajo prilagodljive učne poti. Spodbujata ga individualna radovednost in iskanje znanja, učenje v skupnostih oziroma pobude za skupnostno učenje ter medsektorsko oblikovanje politik in implementacija programov.« (prav tam, str.10). Spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (TBO) Reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih je sestavni del zmožnosti »najti, izbrati, ovrednotiti in uporabiti informacije s pomočjo računalnika« za reševanje praktičnih problemov. Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) je imela cilj razumeti, koliko so odrasli opremljeni za uporabo informacij iz digitalnega okolja oziroma v digitalnem okolju. »Ta raziskava je merila sposobnost odraslih, da rešujejo take probleme, s katerimi se kot IKT uporabniki soočajo v moderni družbi« (OECD, 2015, str. 15). Zakaj bi bile te spretnosti reševanja problemov v TBO tako pomembne? Ker vključujejo sposobnost reševanja problemov, ko odrasli uporabljajo IKT tehnologijo; ker so to tiste spretnosti, ki omogočajo življenje z IKT, delo z IKT, uporabo IKT pri komunikaciji z uradnimi inštitucijami ter soočanje z mnogoterimi izzivi novosti v razvoju IKT. Raven spretnosti pove, kako uspešen je posameznik pri procesiranju informacij v digitalnem okolju. Pove, kako uspešno lahko dostopa do njih, razume, se odzove, analizira in uporablja informacije, ki se pojavljajo na zaslonu. Raziskava PIAAC se je osredotočala na spretnosti, ki so merljivi del kompetenc za obdelavo informacij. Pri tem so bile upoštevane tri glavne razsežnosti: vsebina, kontekst, kognitivne strategije, ki jih je moral posameznik uporabiti za dosego cilja oziroma rešitev problema. V raziskavi so udeleženci reševali naloge, ki so vključevale uporabo računalniških aplikacij, kot na primer e-pošta, preglednice, aplikacije za obdelavo besedil in spletne strani, s katerimi se odrasli pogosto srečujejo v vsakdanjem življenju, zbirali pa so tudi podatke o pogostosti, s katero odrasli uporabljajo različne vrste aplikacij IKT, tako pri delu kot v vsakdanjem življenju. 10 Merjenje te spretnosti je vključevalo dvoje: strategijo reševanja dane naloge (različno kompleksnost in eksplicitnost postavljenega problema); ter uporabo tehnologije in aplikacij (prenosni računalnik, miška, simulacija znanih aplikacij, npr. urejevalnik pošte). Ključni preiskovani elementi spretnosti pa so bili: digitalna tehnologija, komunikacijska orodja, omrežja, iskanje podatkov, komunikacija, različna opravila, postavljanje ciljev, spremljanje napredka, načrtovanje, samoorganizacija, ovrednotenje in uporaba informacij. Iz raziskave PIAAC je razvidnih nekaj sledečih splošnih ugotovitev v zvezi s spretnostjo reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (OECD (2015): V povprečju eden od treh odraslih vešč uporabe IKT, vendar se rezultati se med državami precej razlikujejo. Povprečno 8 % odraslih pred sodelovanjem v raziskavi PIAAC ni imelo nobenih računalniških izkušenj (3% v Nordijskih državah, pa vse do 15% v Italiji in Španiji, na Poljskem). V državah OECD, ki so sodelovale v raziskavi, je ena tretjina odraslih dosegla najvišje ravni spretnosti (raven 2 ali 3). Dva od treh odraslih uporabljata elektronsko pošto in internet v vsakdanjem življenju, izven dela pa vsaj enkrat mesečno. Skoraj polovica delovne sile dnevno uporablja e-pošto v službi in skoraj polovica uporablja programe za obdelavo besedil vsaj enkrat mesečno. Ti redni uporabniki IKT imajo s tem možnost nadaljevati razvoj spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Ti odrasli lahko rešijo težave, ki zahtevajo usklajeno uporabo več različnih aplikacij, znajo oceniti rezultate spletnih iskanj in se znajo ustrezno odzvati na občasne nepričakovane rezultate. Najboljše so Nordijske države in Nizozemska, ki imajo največji delež odraslih (približno 40 %), ki dosegajo najvišje ravni. Nasprotno pa Irska, Poljska in Slovaška izstopajo po najmanjših deležih odraslih (približno 20 %), ki dosegajo te ravni. Razlike v možnosti dostopa do interneta in uporabe IKT pojasnjujejo velik del variacij v usposobljenosti za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih po državah. Če imajo odrasli dobre rezultate pri besedilnih in matematičnih spretnostih, in so mlajši, bodo bolj verjetno dosegali višje ravni pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Terciarna izobrazba in redno uporabljanje IKT sta tudi dejavnika, ki sta močno in pozitivno povezana odličnim reševanjem problemov z uporabo IKT. Pomembna je zadostna usposobljenost za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih za delo. Če odrasli delajo, bodo bolj verjetno dosegali boljše ravni te spretnosti kot tisti brez dela. Delavci v kvalificiranih poklicih bodo bolj verjetno visoko usposobljeni kot tisti iz osnovnih poklicev. Vendar je le malo delavcev zaskrbljenih zaradi pomanjkanja računalniških znanj, potrebnih za dobro opravljanje dela, malo jih tudi meni, da bi pomanjkanje te spretnosti vplivalo na njihove možnosti za zaposlitev, napredovanje ali povišanje plače. 11 Usposobljenost za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih in uporaba IKT (e-pošta) sta povezana z višjo stopnje angažiranosti na delovnem mestu in višjo plačo, tudi če upoštevamo druge dejavnike. Za odrasle brez računalniških izkušenj je manj verjetno, da bodo sodelovali v delovni sili in so bistveno manj plačani. 12 Metodološka izhodišča Predmet analize je bila populacija odraslih v posamezni regiji v starosti od 16 do 65 let. Posebej smo opazovali skupine odraslih, ki so dosegle višjo raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC, imenovali smo jo skupina »odrasli z višjimi spretnostmi« (dosežene 280,5 točke ali več za spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, tj. tretja raven spretnosti). OPOMBA: Za namene analize smo določili tudi »skupino z nižjimi spretnostmi« v TBO (doseženih manj kot 241,0 točke za spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih) ter vmesno skupino, ki je dosegla srednjo raven spretnosti. Izhajali smo iz predpostavke, ki smo jo izpeljali iz rezultatov posebne študije Skupine odraslih z različno razvitimi spretnostmi (Javrh, 2022) in sicer, da obstajajo razlike v predpogojih za razvoj in pospeševanje vseživljenjskega učenja v regiji. Analize so v navedeni študiji pokazale, da obstajajo precejšnje razlike med obema kohezijskima regijama oziroma med statističnimi regijami, ko jih primerjamo na primer glede na delež prebivalcev, ki so dosegli najvišje ravni spretnosti. Ti deleži pa so pokazatelj oziroma predpogoj za razvoj vseživljenjskega učenja. Naše vodilno raziskovalno vprašanje je bilo: Katere regije se glede na dosežke v spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih najbolj odlikujejo in katere so v zaostanku? Spraševali smo se, katere sociodemografske spremenljivke so v določeni regiji specifične glede na druge regije, če jih opazujemo z vidika prebivalcev z najvišjimi dosežki v spretnosti reševanja problemov v TBO. Odgovor na ta vprašanja naj bi nas usmeril v priporočila o tem, na kakšen način bi lahko glede na rezultat lahko najbolje pospeševali neformalne oblike vseživljenjskega učenja v regijah. Analizirane spremenljivke iz baze PIAAC SLO 2016 V tej študiji smo v analizo vzeli podatke iz baze PIAAC SLO 2016. Te smo vzporejali tudi z drugimi javno dostopnimi podatki o regijah. Ugotavljali smo skupne značilnosti opredeljene skupine znotraj regije. Za statistične izračune smo uporabili statistični paket SPSS 25 in IEA IDB Analyzer, ki omogoča analizo velikih baz podatkov mednarodnih študij v izobraževanju. 13 Podatke smo analizirali z bivariantnimi statističnimi metodami. Analizirali smo naslednje spremenljivke iz baze PIAAC SLO 2016: ⎯ Starost ⎯ Spol ⎯ Najvišja dokončana izobrazba ⎯ Zaposlitveni status ⎯ Trenutni delovni položaj ⎯ Klasifikacija delovnega mesta /zadnje delovno mesto ali trenutno ⎯ Starostne skupine – razredi 5 let po LFS ⎯ Najvišja dosežena izobrazba ⎯ Država rojstva in razumevanje jezika ⎯ Ocena lastnega zdravja ⎯ Prva in druga generacija migrantov ⎯ Trajanje bivanja v državi ⎯ Število oseb v gospodinjstvu (tudi tisti, ki začasno živijo drugje) ⎯ Živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem ⎯ Trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja ⎯ Število otrok (tudi pastorki in otroci, ki ne živijo v gospodinjstvu) ⎯ Starost najmlajšega otroka ⎯ Starost najstarejšega otroka ⎯ Rojen v državi SLO ⎯ Leto imigracije (starost ali leto ob prvi priselili v Slovenijo) ⎯ Velikost naselja ⎯ Tip naselja ⎯ Število knjig doma Vzorec Obravnavali smo populacijski vzorec prebivalcev od 16 do 65 let iz slovenske baze PIAAC SLO 2016 po posameznih statističnih regijah. Celotni vzorec iz baze PIAAC SLO 2016 je obsegal 4906 sodelujočih oseb v letih 2014. Podatki so bili uteženi, s čimer je bila dosežena reprezentativnost vzorca. Za to študijo so bili izbrani vsi v študijo vključeni respondenti, ki predstavljajo vse prebivalce regije v tej starosti.1 V tabeli prikazujemo število oseb, zajetih v vzorcu, in preračunano število prebivalcev od 16 do 65 let, ki jih je vzorec v posamezni regiji predstavljal. 1 V neposredno testiranje v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC je bil v Sloveniji zajet vzorec 5.156 odraslih. Iz celotne populacije odraslih so bili izključeni dijaki, študenti in anketirani, ki so se še vedno šolali v sklopu rednega-formalnega izobraževanja in tisti, ki so bili med anketiranjem inštitucionalizirani (zaprte osebe, zavodi za mentalno zdravje…). 14 Preglednica 2: Število respondentov v analizi in preračunano število prebivalcev v starosti od 16 do 65 let v posamezni regiji, za katere so podatki reprezentativni Regija Vzorec Uteženi podatki Pomurska 304 74980 Podravska 701 200028 Koroška 251 47162 Savinjska 652 164108 Zasavska 118 28175 Posavska 191 44083 JV Slovenija 394 90897 Osrednjeslovenska 1085 336694 Gorenjska 499 125798 Primorsko-notranjska 108 30790 Goriška 335 75514 Obalno-kraška 268 70795 SKUPAJ 4906 1289024 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Rezultati te analize so v nadaljevanju prikazani po posameznih statističnih regijah, saj smo iz praktičnih razlogov želeli regijo predstaviti kot entiteto. Statistične regije so prikazane po abecednem vrstnem redu. 15 Rezultati analize Gorenjska regija Spolna in starostna struktura skupin glede na spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v gorenjski regiji Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju dosega zgolj desetina mladih (16–25 let), tako pri ženskah (10,48 %) kot pri moških (10,65 %). Enak odstotek ima tudi moška starostna skupina 25–36 let. Poskok deleža prebivalcev po 35.-em letu, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju je viden. Pri moških se spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju bolj drastično slabšajo in pri starost 56–65 let že 62,45 % moških ima zelo nizko raven spretnosti. Pri ženskah se delež ustavi na polovici (najstarejša starostna skupina ženska 50,05 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju ne dosega najmlajša starostna skupina, temveč pri obeh spolih ima najvišji delež skupina 26–35 let. Pri moških ta delež dosega vrednost 66,36 % in je najvišji od vseh deležev nasploh. Slika 1: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v gorenjski regiji % % % 70 % 45 52 36 64 62, 61, 66, 58, % 60 % 18 % 05 52, % 49 50, 50 64 45, % % % 22 % 43, 75 % 17 % 38, % 10 40 70 % 37, 37, % 45 % % 88 35, % 32, 55 % 47 33, 33 89 30, 00 % 29, 50 % 29, % 28, 28, 30 26, 95 26, 00 09 % 21, 23, 22, % % 53 46 20 … 85 16, % % 48 14, 65 65 15, 10, 10, 10, 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 16 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v gorenjski regiji2 Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev tretjina prebivalcev (35,02 %), v enako velikih nekmečkih naseljih pa četrtina prebivalcev (25,27 %). V gorenjski regiji imajo naselja z več kot 10.000 prebivalcev najmanjši delež prebivalcev z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (23,65 %). Slika 2: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v gorenjski regiji 60 % 61 % 48, 38 % 50 46, 17 % % 41, 02 03 40 % % % 35, % 35, 95 29 % % 55 97 % 29, 27 12 30, 28, 29, 30 65 25, 26, 23, 20 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % kmečka naselja < 2.000 prebivalcev nekmečka naselja < 2.000 prebivalcev naselja 2.000 - 10.000 prebivalcev naselja > 10.000 prebivalcev Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega skoraj polovica prebivalcev v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (48,61 %). Po visokem deležu sledijo naselja z več kot 10.000 prebivalci (46,38 %). V kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci je delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven (35,02 %) skoraj identičen deležu tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (35,03 %). 2 V nekaterih regijah je stopnja dnevnih migracij zelo visoka, v bistvu gre za "spalna naselja". Zanimivo bi bilo posebej analizirati, koliko relevanten je kraj/regija zaposlitve, to je kraj kjer delovno aktivni posameznik zares "izrabi" svoje kompetence. 17 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v gorenjski regiji Slika 3: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v gorenjski regiji % 70 % 87 64 59, 60 54, % % 50 01 52 Osnovni poklici za preprosta dela 43, 44, % % 69 40 % 23 34, Polkvalificirani poklici za industrijski 53 32, % % % način dela 27, 24 75 30 % 79 24, % 24, 82 Polkvalificirani poklici za 20, 89 17, neindustrijski način dela 20 15, Kvalificirani poklici 10 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (54,64 %) in v majhnem deležu višjo raven spretnosti (17,82 %). Nasprotno, tisti prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosegajo v večjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (59,87 %) in v majhnem deležu zelo nizko raven spretnosti (15,89 %). Podobno nasprotni sta si v razporeditvi deležev tudi skupini polkvalificiranih poklicev za industrijski in neindustrijski način dela. 43,01 % prebivalcev, ki opravljajo polkvalificirane poklice za industrijski način dela dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, medtem ko jih podoben delež (44,52 %) pri polkvalificiranih poklicih za neindustrijsko delo dosega višjo raven. 18 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v gorenjski regiji Skoraj polovica tistih, ki živijo v 2- članskem (45,84 %), 3-članskem (46,90 %), 4-članskem (48,58 %) in 7- ali več-članskem gospodinjstvu (46,20 %) dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tudi ostale skupine dosegajo višjo raven spretnosti v visokem deležu, ki je par odstotnih točk pod 40 % (1-člansko gospodinjstvo 39,86 %, 5-člansko 37,04 % in 6-člansko 38,61 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu tisti prebivalci, ki živijo v 6-članskem gospodinjstvu (37 %). Slika 4: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v gorenjski regiji 60 % % % 58 % 84 90 20 50 % 48, 45, 46, % 46, % % 86 61 04 00 % 39, % % % % 38, 40 % 37, 37, 13 02 75 28 % % % 68 01 % 31, 31, 31, 32, % 10 % 20 90 30, 29, 39 28, 70 30 13 26, 26, % 25, 23, 66 24, 19, 20 10 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 55,46 % prebivalcev, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem in 40,22 % tistih, ki z njim živijo. Delež tistih, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je med skupinama podoben (ne 28,03 %, da 28,60 %). Večje razlike so pri zelo nizki ravni spretnosti, saj je delež tistih, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem (16,52 %) pol manjši od tistih, ki z njim živijo (31,18 %). 19 Slika 5: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v gorenjski regiji 60 55,46 % 50 40,22 % 40 31,18 % 28,03 % 28,60 % 30 20 16,52 % 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ne Da Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v večjem deležu tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je zaposlen za polni delovni čas (45,49 %), sledijo tisti, katerih soprog oz. partner opravlja delo v gospodinjstvu (43,47 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v večjem deležu tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je brezposeln (44,88 %) ali upokojen (43,54 %). 20 Slika 6: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v gorenjski regiji % 90 00 80, 80 Vajenec, pripravnik 70 % 09 Opravlja delo v gospodinjstvu ali 60 % % % 54, % skrbi za otroke/družino % 88 49 54 47 % Zaposlen za polni delovni čas 50 07 % 44, 45, % 43, % 43, 53 (samozaposlen, zaposlen) 41, 90 39, 87 % Upokojen ali predčasno upokojen % 40 % 34,32 34, % 35, 74 77 % % 75 30, 27, % 38 22 Drugo, DK, RF 26, 30 00 25,56 24, % 22, 20, % 38 Zaposlen za krajši delovni čas 20 15, (samozaposlen, zaposlen) 10,04 % 10 Trajno invaliden 000, 0 Dijak, študent zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti % Brezposeln spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež tistih, ki nimajo otrok, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (58,04 %). Prebivalci z otroki dosegajo omenjeno raven v deležu, ki je skoraj pol manjši (36,59 %). Podoben delež (35,15 %) prebivalcev z otroki dosega tudi zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Prebivalci brez otrok dosegajo zelo nizko raven v 13,26 %. Skoraj polovica (45,39 %) prebivalcev z enim otrokom dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Z naraščanjem števila otrok pada delež tistih, ki dosegajo višjo raven. Tako višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega dobra tretjina tistih z dvema otrokoma (36,80 %), četrtina s tremi (26,45 %) in le 7,24 % tistih s štirimi otroki. Delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v skupini tistih z enim otrokom (30,62 %) podoben tistemu v skupini z dvema otrokoma (32,62 %). Prebivalci s tremi otroki dosegajo zelo nizko raven v 44,41 %, tisti s štirimi pa kar 67,52 %. 21 Slika 7: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v gorenjski regiji % 80 52 70 67, % % 60 39 41 % 50 % 45, % 44, % 80 % 62 62 % 59 36, % 40 14 % 30, 32, 99 30, 45 29, 24 30 23, 26, 25, % 20 247, 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica (56,64 %) prebivalcev z najmlajšim otrokom do 2 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, po velikosti deleža sledijo tisti, ki imajo najmlajšega otroka starega med 3 in 5 let (48,75 %). Najnižji delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v skupini tistih, katerih najmlajši otrok je star med 6 in 12 let (23,18 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegata v največjem deležu skupini prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka starega med 6 in 12 let (45,56 %) ter 13 let ali več (44,22 %). 22 Slika 8: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v gorenjski regiji % % 60 64 % 75 % 56, 56 48, 22 50 % 45, 44, 67 % 37, % 40 % 26 % 12 % 40 31, 66 29, 30 % 25, 26, % 23,18 17,96 58 20 13, 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež tistih prebivalcev, ki imajo najstarejšega otroka starega med 3 in 6 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (72,14 %). Isto raven dosega tudi polovica tistih z najstarejšim otrokom do 2 let starosti (52,70 %) in starim 6-12 let (47,62 %) ter četrtina (25,19 %) tistih, katerih najstarejši otrok ima že 13 let in več. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v največjem deležu skupina z najstarejšim otrokom starosti 13 in več let (45,63 %). Z nižanjem starosti najstarejšega otroka se niža tudi delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven. Tisti prebivalci, katerih najstarejši otrok ima 2 leti ali manj, ne dosegajo zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. 23 Slika 9: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v gorenjski regiji % 80 14 72, 70 % % 70 % % 60 30 52, 62 47, % 47, 50 45,63 79 % 40 35, 18 % % 19 % 29, 30 67 25, 59 % 18, 16, 20 19 % 9, 10 000, 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Migrantsko ozadje prebivalcev v gorenjski regiji Polovica prebivalcev, ki so migranti prve generacije, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,37 %). Obenem jih majhen delež te skupine dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (15,21 %). Obrnjena situacija je pri migrantih druge generacije in tistih, ki niso migranti prve ali druge generacije. Polovica le-teh namreč dosega višjo raven spretnosti (druga generacija migrantov 49,25 %, niso migranti prve ali druge generacije 48,81 %) in najmanjši delež zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (druga generacija migrantov 21,97 %, niso migranti prve ali druge generacije 23,18 %). 24 Slika 10: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v gorenjski regiji 60 50,37 % 49,25 % 48,81 % 50 40 34,42 % 28,78 % 28,01 % 30 21,97 % 23,18 % 20 15,21 % 10 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,02 %), nasprotno pa polovica tistih, ki niso rojeni v Sloveniji, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (49,46 %). Zelo nizko raven dosega tudi četrtina tistih, ki so rojeni v Sloveniji (24,06 %). Tisti prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji, pa v manjšem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (16,74 %). Slika 11: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v gorenjski regiji 60 49,46 % 48,02 % 50 40 33,80 % 27,91 % 30 24,06 % 16,74 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 25 Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so v največjem deležu dosegali tisti prebivalci, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo stari 0-5 let (41,50 %), sledijo tisti stari 6-10 let (30,14 %) in 16-20 let (27,90 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu tisti, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo stari 11-15 let (74,18 %), sledijo tisti stari 21-25 let (65,77 %) in 26-30 let (55,04 %). 70 % tistih, ki so se v Slovenijo priselili v starosti med 31 in 35 letom, dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Slika 12: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v gorenjski regiji % % 80 % 18 00 77 74, 70, 70 65, % % 04 60 12 55, % % % 48, 65 50 50 44, % 42,05 41, % 99 % % % % % 40 00 % 34, 14 45 82 90 30, 53 30, 27, 27, 27,16 27, 30 24, % % 20 38 % 97 10, % 07 9, 7, % 10 291, 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let 31-35 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega polovica priseljenih tako med leti 1961 in 1990 (49,25 %) kot po letu 1990 (49,65 %). Četrtina tistih, ki so se priselili med leti 1961 in 1990, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (25,32 %), medtem ko tisti, ki so se priselili po letu 1990 dosegajo v večjem deležu srednjo raven (41,08 %), višjo raven jih dosega le desetina (9,27 %). 26 Slika 13: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v gorenjski regiji 60 49,25 % 50 49,65 % 41,08 % 40 30 25,42 % 25,32 % 20 10 9,27 % 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skoraj polovica (46,80 %) prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Višjo raven spretnosti dosega še 16,05 % tistih, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik, podobno 16 % tistih, ki doma govorijo makedonski jezik in desetina (10 %) tistih, ki doma najpogosteje govorijo madžarski jezik. Največji delež zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo tisti, ki doma najpogosteje govorijo makedonski jezik (38 %), sledijo tisti, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik (32,88 %). 27 Slika 14: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v gorenjski regiji 46,80 % Slovenski 27,22 % 25,98 % 0,00 % Drug jezik 70,00 % 30,00 % 16,00 % Makedonski 46,00 % 38,00 % 0,00 % Italijanski 0,00 % 0,00 % 10,00 % Madžarski 70,00 % 20,00 % 16,05 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski 51,07 % 32,88 % 0,00 % Albanski 0,00 % 0,00 % % 0 10 20 30 40 50 60 70 80 višja raven spretnosti srednja raven spretnosti zelo nizka raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skoraj polovica (48,83 %) tistih, ki so se prvega jezika v otroštvu naučili slovenščine, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Po velikosti deleža sledijo tisti prebivalci, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine (22,08 %). Vsi (100 %) tisti, ki so se v otroštvu kot prvi jezik naučili italijanščine, dosegajo v gorenjski regiji zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko raven spretnosti dosega tudi skoraj polovica tistih, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine (46,61 %) in 38 % tistih, ki so se kot prvega jezika naučili makedonščine. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega tudi polovica tistih, ki so se kot prvega jezika naučili enega izmed jezikov, ki niso našteti (51,39 %). 28 Slika 15: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v gorenjski regiji 48,83 % Slovenski 27,81 % 23,37 % 0,00 % Drug jezik 48,61 % 51,39 % 0,00 % Romski 0,00 % 0,00 % 16,00 % Makedonski 46,00 % 38,00 % 10,00 % Madžarski 70,00 % 20,00 % 0,00 % Italijanski 0,00 % 100,00 % 22,08 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski 31,31 % 46,61 % 0,00 % Albanski 0,00 % 0,00 % % 0 20 40 60 80 100 120 višja raven spretnosti srednja raven spretnosti zelo nizka raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skoraj polovica (47,82 %) prebivalcev, katerih mati oziroma skrbnica je rojena v Sloveniji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, medtem ko jih isto raven dosega tretjina tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji (33,06 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega četrtina tistih, katerih mati oziroma skrbnica je rojena v Sloveniji (24,41 %) in 35,73 % tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji. 29 Slika 16: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v gorenjski regiji 60 47,82 % 50 40 35,73 % 31,20 % 33,06 % 27,78 % 30 24,41 % 20 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica je zaključila vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (73,53 %). Tudi tisti z materami oz. skrbnicami s srednješolsko izobrazbo so v deležu večjem od polovice (57,85 %) dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je imela zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (40,75 %). Slika 17: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v gorenjski regiji 80 73,53 % 70 57,85 % 60 50 40,75 % 40 32,53 % 30 26,07 % 26,72 % 19,53 % 20 16,07 % 6,93 % 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 30 Polovica prebivalcev z očetom oz. skrbnikom rojenim v Sloveniji je doseglo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,91 %). Tisti, katerih oče oz. skrbnik ni rojen v Sloveniji, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (38,26 %), srednjo (30,46 %) in višjo (31,28 %) pa v med seboj podobnih deležih. Večji delež prebivalcev, katerih oče oz. skrbnik je zaključil vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (73,34 %). Tudi polovica (49,11 %) tistih z očeti oz. skrbniki s srednješolsko izobrazbo so dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih oče oz. skrbnik je imel zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (38,34 %). Slika 18: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v gorenjski regiji 60 48,83 % 50 46,99 % 40 32,85 % 27,81 % 30 23,37 % 20,15 % 20 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica (48,83 %) prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko raven jih dosega slaba četrtina (23,37 %). Nasprotno pa tisti, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,99 %) in jih zgolj petina (20,15 %) dosega višjo raven. 31 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v gorenjski regiji Tisti prebivalci, ki so v največjem deležu svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (55,48 %) in odlično (52,74 %), so dosegali višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tisti, ki pa so v največjem deležu svoje zdravje ocenili z oceno slabo (48,45 %) in zadovoljivo (45,73 %), so dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Slika 19: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v gorenjski regiji % % 60 % % 52,74 55,48 48,45 50 % 45,73 % % % 40 35,69 % % 35,58 35,46 % % % 27,60 29,04 28,85 28,21 30 26,06 % % 19,66 20 15,48 15,98 10 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v gorenjski regiji Polovica prebivalcev, ki ima doma manj kot 10 knjig dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (47,90 %). V skupini tistih, ki imajo doma 11 do 25 knjig, so deleži po ravneh enakomerno razporejeni (32,68 % zelo nizka raven, 33,39 % srednja raven, 33,93 % višja raven). Večji delež prebivalcev dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupinah z 25 in več knjigami na domu (25-100 knjig 46,23 %, 101-200 knjig 53,08 %, 201-500 knjig 68,50 % in več kot 500 knjig 66,15 %). 32 Slika 20: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v gorenjski regiji % % 80 70 % 68,50 66,15 % % 60 ,23 53,08 47,90 % 50 % % % 46 % % 40 35,93 % % 32,68 33,39 33,93 28,69 % % 28,88 % 30 25,07 % 24,54 18,04 19,19 % 20 16,17 12,31 9,32 10 0 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 od 101 do 200 od 201 do 500 več kot 500 knjig % knjig knjig knjig zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 33 Goriška regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v goriški regiji Več kot polovica mladih (16-25 let), tako ženske (54,74 %) kot moški (50,46 %), dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Sledi delež žensk starih 26-35 let (42,62 %) in moških starih prav tako 26-35 (31,64 %) let ter tudi 36-45 let (31,48 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v najmanjšem deležu dosega skupina žensk starih 56-65 let (5,48 %), medtem ko moški enake starosti (20,23 %) dosegajo celo boljše rezultate od skupine 46-55 let tako moških (12,17 %) kot žensk (11,33 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu ženske stare 56-65 let (67,31 %) in moški stari 46-55 let (64,06 %). Slika 21: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v goriški regiji % 80 % % 67,31 70 % 64,06 % % 57,51 60 54,74 % % 52,16 50,46 % % 50 % % % % ,84 % % 42,62 % % 39 % 38,12 % % 40 35,92 35,02 36,19 35,51 36,16 ,64 % % % 32,20 31,16 ,21 31 30,40 31,48 % 27 27,52 30 % 22,36 23,78 23,98 % % 20,32 % 20 14,03 % 12,17 9,34 11,33 10 5,48 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 34 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v goriški regiji Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev 43,72 %, v enako velikih kmečkih naseljih pa 40,35 % prebivalcev. Najmanjši delež tistih z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v goriški regiji v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalcev (30,82 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 42,10 % prebivalcev, ki živijo v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalci. Po visokem deležu sledijo kmečka naselja z manj kot 2.000 prebivalci (30,55 %). V nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci je delež prebivalcev, ki dosegajo zelo višjo raven (23,58 %) podoben deležu v naseljih z več kot 10.000 prebivalci (23,67 %). Slika 22: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v goriški regiji % % % % 50 ,10 45 40,35 43,72 % % 42 41,98 % % 40 % ,70 % 34,35 35 32 30,55 % 30,82 % 29,10 30 27,08 23,58 23,67 25 20 15 10 5 0 kmečka naselja < nekmečka naselja < naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 % 2.000 prebivalcev 2.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 35 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v goriški regiji Prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (68,92 %) in v majhnem deležu višjo raven spretnosti (5,09 %). Z višjimi kvalifikacijami oz. zahtevnostjo dela pada delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven in se veča delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tisti prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosegajo v večjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (36,42 %), čeprav razlike med deleži posamezne ravni niso tako velike. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih tako dosega 32,62 % prebivalcev s kvalificiranimi poklici. Slika 23: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v goriški regiji % 80 68,92 70 % Osnovni poklici za preprosta dela 60 55,78 % 50 45,18 % Polkvalificirani % % % poklici za industrijski 40 % % 36,42 način dela 32,62 32,69 % 30,95 30 25,99 27,08 % Polkvalificirani 22,13 poklici za 17,14 20 neindustrijski način % dela 10 5,09 Kvalificirani poklici 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 36 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v goriški regiji Polovica tistih, ki živijo v 1- članskem gospodinjstvu (51,28 %) dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tudi v skupinah prebivalcev, ki živijo v 2-članskem (45,76 %) in 4-članskem gospodinjstvu (40,96 %) je največji delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih živi v 6-članskem (40,95 %) in 7-članskem gospodinjstvu (39,37 %). V 6-članskem gospodinjstvu podoben delež dosega tudi srednjo raven spretnosti (40,94 %). Deleži med ravnmi so bolj enakomerno porazdeljeni pri prebivalcih, ki živijo v 3- (zelo nizka raven 33,81 %, srednja 32,05 %, višja 34,15 %) in 5- članskem gospodinjstvu (zelo nizka raven 33,71 %, srednja 35,44 %, višja 30,85 %). Slika 24: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v goriški regiji % 60 % 51,28 % % % % 50 45,76 % % % % % % 40,96 % % 40,94 % % 40,95 38,19 39,37 % 40 34,32 33,81 34,15 33,71 35,44 % 30,59 32,05 30,85 % 28,78 30,26 30 % % 23,65 22,44 18,11 20 14,40 10 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 46,23 % prebivalcev, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem in 23,79 % tistih, ki z njim živijo. Delež tistih, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je med skupinama podoben (ne 32,39 %, da 30,21 %). Pri zelo nizki ravni spretnosti je delež tistih, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem (21,38 %) več kot pol manjši od tistih, ki z njim živijo (46 %). 37 Slika 25: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v goriški regiji 50 46,23 % 46,00 % 45 40 32,39 % 35 30,21 % 30 23,79 % 25 21,38 % 20 15 10 5 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v največjem deležu tisti, katerih soprog oz. partner je dijak oz. študent (71,02 %), sledijo tisti, katerih soprog oz. partner opravlja delo v gospodinjstvu (58,35 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v največjem deležu tisti, katerih soprog oz. partner je brezposeln (73,93 %) ali upokojen (59,53 %). Velik delež tistih, ki niso navedli zaposlitveni položaj soproga / partnerja tudi dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (72,02 %). 38 Slika 26: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v goriški regiji % % % 80 % % 70 72,02 71,02 73,93 59,53 58,35 60 % % % % 50 % % 39,64 39,62 41,47 % 40 35,35 % 29,15 30,33 % % % 30 % 25,01 % 26,20 % % 18,91 16,64 20 15,97 % % % 12,49 11,34 % 10,14 % % % 10,10 10 2,79 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 ki ib F t ) n R as ) n n e n l % kr čas e i n je e e či n d d s ravn s l ko el o p vn s o DK, , vn s vali tu pz ri ali ol op p o ol op š p e u g e in , a a o Bre c tvu o di z, o u di z jak, e js ni n n n , n ni ž l Dr n Di o el as e rajn je d ru s č ls T a o o d o V p /d a p s re a krajš o ke zn apz p zn apz g o e i l e v tr s al ls ol o amo n o amo e a o s z ( je s( Zap ko Zap ja d o Up ravlpO zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež tistih, ki nimajo otrok, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (44,68 %). Prebivalci z otroki dosegajo omenjeno raven v deležu, ki je pol manjši (22,29 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega polovica prebivalcev z otroki (48,33 %). Prebivalci brez otrok dosegajo zelo nizko raven v 21,05 %. 39 Slika 27: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v goriški regiji % 80 70 68,54 % % 60 % 51,57 % 50 % 45,79 40,04 % % 38,56 40 33,36 % % ,25 26,60 30 26 % 23,20 22,18 ,65 20 15 % 8,26 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Četrtina (26,60 %) prebivalcev z enim otrokom dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Z naraščanjem števila otrok pada delež tistih, ki dosegajo višjo raven. Tako višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega dobra petina tistih z dvema otrokoma (22,18 %), slaba šestina s tremi (15,65 %) in le 8,26 % tistih s štirimi otroki. Delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v skupini tistih z enim otrokom najmanjši (40,04 %). Polovica prebivalcev z dvema otrokoma dosega zelo nizko raven (51,57 %), v skupini s tremi 45,79 %. Prebivalci s štirimi otroki dosegajo zelo nizko raven v največjem deležu (68,54 %). 40 Slika 28: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v goriški regiji % 80 70 68,31 % % 60 % 48,74 47,26 % 50 % 40,85 % % 36,72 % 40 % 31,46 29,34 27,70 ,93 % 30 25,11 21 ,02 20 16 % 6,58 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 40,85 % prebivalcev z najmlajšim otrokom do 2 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Večji delež dosegajo samo še v skupini tistih, ki imajo najmlajšega otroka starega med 3 in 5 let, kjer jih polovica dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,74 %). V nižjih deležih dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih skupini tistih, katerih najmlajši otrok je star med 6 in 12 let (16,02 %) in star 13 let ali več (6,58 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegata v največjem deležu skupini prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka starega med 6 in 12 let (47,26 %) ter 13 let ali več (68,31 %). 41 Slika 29: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v goriški regiji % % 70 64,08 62,59 60 % 50 41,70 % % 40 % % 31,47 28,82 30 26,83 % 22,70 20 % 13,22 8,59 10 0 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Opomba: Noben prebivalec goriške regije z višjimi ravnmi besedilnih spretnosti, katerih najstarejši otrok je mlajši od treh let, ni izbral te kategorije. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež tistih prebivalcev, ki imajo najstarejšega otroka starega med 3 in 5 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (64,08 %). Isto raven dosega tudi tretjina tistih z najstarejšim otrokom 6 do 12 let starosti (31,47 %) in manj kot desetina tistih z otrokom 13 let ali več (8,59 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v največjem deležu skupina z najstarejšim otrokom starosti 13 in več let (62,59 %). Z nižanjem starosti najstarejšega otroka se niža tudi delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven. Tisti prebivalci, katerih najstarejši otrok ima 6-12 let, dosegajo zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v deležu 41,70 %, z najstarejšim otrokom starim 3-5 let pa 13,22 %. 42 Migrantsko ozadje prebivalcev v goriški regiji Več kot polovica prebivalcev, ki so migranti prve generacije (64,79 %) in druge generacije (56,82 %), dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Obenem jih majhen delež teh dveh skupin dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (prva generacija migrantov 11,52 %, druga generacija migrantov 6,67 %). V skupini prebivalcev, ki niso migranti prve ali druge generacije, so deleži bolj enakomerno porazdeljeni po ravneh, s tem da jih malenkost večji delež še vedno dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,24 %), skoraj podobna deleža pa srednjo (30,91 %) in višjo raven (31,85 %). Slika 30: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v goriški regiji 70 64,79 % 56,82 % 60 50 36,51 % 37,24 % 40 30,91 % 31,85 % 30 23,69 % 20 11,52 % 6,67 % 10 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tretjina prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (31,63 %), nasprotno pa še enkrat tolikšen delež tistih, ki niso rojeni v Sloveniji, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (63,54 %). Zelo nizko raven dosega tudi 36,94 % tistih, ki so rojeni v Sloveniji. Desetina tistih prebivalcev, ki niso rojeni v Sloveniji, pa dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (9,97 %). 43 Slika 31: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v goriški regiji 70 63,54 % 60 50 36,94 % 40 31,43 % 31,63 % 26,49 % 30 20 9,97 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je dosegala četrtina tistih prebivalcev, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo bili stari 16-20 let (20,85 %) in 31-35 let (21,49 %). Po velikosti deleža sledita še skupini 26-30 let s 12,77 % in 0-5 let s 4,60 %. Ostale skupine ne dosegajo višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega večji del vseh prebivalcev, ki so priseljeni v Slovenijo. Po velikosti deleža še posebej izstopa skupina tistih, ki so se v Slovenijo priselili stari 21-25 let (100 %), 11-15 let (80 %) in 0-5 (62,41 %). Tudi ostale skupine presegajo 50 %, z izjemo tistih, ki so se priselili stari 31-35 let (46,28 %). 44 Slika 32: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v goriški regiji % 100 % 90 80,00 100,00 % 80 % % % 70 62,41 % % 59,66 61,56 % 60,00 60 ,00 % 50,00 50 46,28 % % 50 % 40,00 40 32,99 % % % % 32,23 30 25,68 % 20,00 19,49 20,85 21,49 % 20 % % % % 12,77 % 10 4,60 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let 31-35 let 36-40 let 41 let in več Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega velik delež priseljenih tako med leti 1961 in 1990 (91,61 %), sledijo priseljeni po letu 1990 (59,52 %) in med leti 1931-1960 (41,27 %). Srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega polovica priseljenih med leti 1931-1960 (54,36 %), četrtina priseljenih po letu 1991 (26,76 %) in slaba desetina priseljenih med leti 1961-1990 (8,39 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 13,72 % priseljenih po letu 1991 in 4,36 % tistih, ki so se v Slovenijo priselili med leti 1931-1960. Tisti, ki so se v Slovenijo priselili v letih 1961-1990 ne dosegajo višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. 45 Slika 33: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v goriški regiji 100 91,61 % 90 80 70 60 54,36 % 59,52 % 50 41,27 % 40 30 26,76 % 20 8,39 % 13,72 % 10 4,36 % 0,00 % 0 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,58 %). Preostali dve ravni imata približno enak delež: srednja raven (31,41 %) in višja raven (31 %). Višjo raven spretnosti dosega še 17,08 % tistih, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik. Največji delež zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo tisti, ki doma najpogosteje govorijo makedonski jezik (100 %), sledijo tisti, ki doma najpogosteje govorijo albanski (70 %) in bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik (56,19 %). 46 Slika 34: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v goriški regiji 31,00 % Slovenski 31,41 % 37,58 % 0,00 % Drug jezik 0,00 % 0,00 % 0,00 % Makedonski 0,00 % 100,00 % 0,00 % Italijanski 0,00 % 0,00 % 0,00 % Madžarski 0,00 % 0,00 % 17,08 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski 26,73 % 56,19 % 0,00 % Albanski 30,00 % 70,00 % % 0 20 40 60 80 100 120 višja raven spretnosti srednja raven spretnosti zelo nizka raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tisti, ki so se prvega jezika v otroštvu naučili slovenščine, dosegajo v večjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (36,88 %). Srednjo (31,60 %) in višjo raven (31,52 %) dosegajo v med seboj podobnih si deležih. Tisti prebivalci, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine, dosegajo višjo raven v 13,13 %. Vsi (100 %) tisti, ki so se v otroštvu kot prvi jezik naučili makedonščine, dosegajo v goriški regiji zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko raven spretnosti dosega tudi velik delež tistih, ki so se kot prvega jezika naučili albanskega jezika (70 %) in tisti, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine (63,91 %). 47 Slika 35: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v goriški regiji 31,52 % Slovenski 31,60 % 36,88 % 0,00 % Drug jezik 40,00 % 60,00 % 0,00 % Romski 0,00 % 0,00 % 0,00 % Makedonski 0,00 % 100,00 % 0,00 % Madžarski 0,00 % 0,00 % 0,00 % Italijanski 0,00 % 0,00 % 13,13 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski 22,96 % 63,91 % 0,00 % Albanski 30,00 % 70,00 % % 0 20 40 60 80 100 120 višja raven spretnosti srednja raven spretnosti zelo nizka raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tretjina (31,75 %) prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, medtem ko jih isto raven dosega 14,34 % tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 37,05 % tistih, katerih mati oziroma skrbnica je rojena v Sloveniji in 56,66 % tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji. V skupini prebivalcev z materjo/skrbnico rojeno v Sloveniji so deleži med ravnmi bolj enakomerno porazdeljeni kot v kontrastni skupini, čeprav delež zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih prevladuje pri obeh skupinah. Polovica prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica je zaključila vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (52,94 48 %). Tudi tisti z materami oziroma skrbnicami s srednješolsko izobrazbo so v večjem deležu (38,83 %) dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je imela zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (56,15 %). Slika 36: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v goriški regiji % % 60 56,15 52,94 % 50 % % 38,83 40 % % 33,86 32,76 30 27,31 27,85 % % 20 15,99 14,30 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tretjina prebivalcev z očetom oz. skrbnikom rojenim v Sloveniji je doseglo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (31,67 %). Čeprav so deleži v tej skupini bolj enakomerno porazdeljeni, jih je večji delež dosegal zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju (37,46 %). Polovica tistih z očetom oz. skrbnikom, ki ni rojen v Sloveniji, je dosegala zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,50 %), višjo pa v najmanjšem deležu (17,50 %). Večji delež prebivalcev, katerih oče oz. skrbnik je zaključil vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,88 %). Tudi tretjina (35,69 %) tistih z očeti oz. skrbniki s srednješolsko izobrazbo so dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih oče oz. skrbnik je imel zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (55,09 %). 49 Slika 37: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v goriški regiji % 60 % 55,09 50 46,88 % % % % % 40 ,80 ,55 35,69 32 33 31,51 29,02 % 30 % 19,57 20 15,89 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tretjina (31,52 %) prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko raven jih dosega nekoliko večji delež (36,88 %), čeprav so deleži med ravnmi v tej skupini dokaj enakomerno porazdeljeni. Nasprotno pa tisti, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, v precej večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (66,44 %) in jih zgolj desetina (10,14 %) dosega višjo raven. Slika 38: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v goriški regiji 70 66,44 % 60 50 36,88 % 40 31,60 % 31,52 % 30 23,42 % 20 10,14 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 50 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v goriški regiji Tisti, ki so dosegali višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili kot odlično (38,77 %) in zelo dobro (36,13 %). Tisti, ki pa so dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili z oceno slabo (66,38 %) in zadovoljivo (60,28 %). Slika 39: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v goriški regiji % % 70 60,28 66,38 60 % % 50 % % 42,57 % % % % % 38,77 40 % 36,13 % 32,44 33,25 31,42 31,14 30,56 27,98 30 26,29 25,41 % 20 14,32 % 10 3,06 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 51 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v goriški regiji Polovica prebivalcev, ki ima doma manj kot 10 knjig, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,92 %). Delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven prevladujejo tudi v skupini prebivalcev, ki imajo doma 11 do 25 knjig (44,79 %) in 26 do 100 (40,38 %). Večji delež prebivalcev dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupinah z 201 do 500 knjigami (54,93 %) in več kot 500 knjigami (46,19 %). Slika 40: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v goriški regiji % 60 % % ,93 % 54 48,92 % 50 44,79 46,19 % % 40,38 % % 40 % ,51 % % 36,24 % % % 35,52 32 % % 30,91 29,07 28,25 30 27,14 27,85 26,14 27,12 % ,90 23,94 22 20 17,21 10 0 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 od 201 do 500 več kot 500 knjig % knjig knjig zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 52 Regija jugovzhodna Slovenija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v regiji jugovzhodna Slovenija Več kot polovica mladih (16-25 let), tako ženske (60,92 %) kot moški (68,20 %), dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Sledi delež moških starih 26-35 let (52,75 %) in žensk starih prav tako 26-35 let (40,55 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v najmanjšem deležu dosega skupina moških starih 56-65 let (5,50 %), sledijo jim ženske iste starosti (10,99 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu moški stari 56-65 let (67,65 %) in ženske stare 56-65 let (66,58 %). Slika 41: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v regiji jugovzhodna Slovenija 80 % % % % 70 66,58 67,65 68,20 % 60,92 % 60 55,55 52,75 % % 50 % % % % % 41,36 40,80 % 38,92 40,02 40,55 % 37,91 % % 40 % % 32,44 ,66 % 31,39 % % 31,28 % % 30,41 29 30 26,85 % 28,79 23,50 22,43 23,75 20,53 21,14 % % 18,63 % 20 % 13,18 10,66 10,99 % 7,69 10 5,50 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 53 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v regiji jugovzhodna Slovenija Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev 36,81 % in v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalcev 35,47 % prebivalcev. Najmanjši delež tistih z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev (27,73 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 40,16 % prebivalcev, ki živijo v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalci. Po visokem deležu sledijo nekmečka naselja z manj kot 2.000 prebivalci (39,37 %). V kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci je delež prebivalcev, ki dosegajo zelo višjo raven (30,33 %) najmanjši v primerjavi z drugimi tipi naselja. Slika 42: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v regiji jugovzhodna Slovenija % % 45 % % % % % % % 40 36,81 % 39,37 40,16 % 35,47 35,96 35 32,86 32,89 % 31,63 32,41 30,33 30 27,73 24,37 25 20 15 10 5 0 kmečka naselja < nekmečka naselja < naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 % 2.000 prebivalcev 2.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 54 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v regiji jugovzhodna Slovenija Polovica prebivalcev, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (53,02 %) in polkvalificirane poklice za industrijski način dela (51,93 %) dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tisti prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosegajo v večjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,89 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v najmanjšem deležu skupina prebivalcev s polkvalificiranimi poklici za industrijski način dela (17,66 %). Slika 43: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v regiji jugovzhodna Slovenija % % 60 % 53,02 % 51,93 ,00 Osnovni poklici za 50 46 46,89 % preprosta dela % % 40 % 35,39 % Polkvalificirani poklici 30,41 29,95 za industrijski način 30 27,12 % % % 23,16 dela 19,86 17,66 18,62 20 Polkvalificirani poklici za neindustrijski način dela 10 Kvalificirani poklici 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 55 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v regiji jugovzhodna Slovenija Polovica tistih, ki živijo v 7- članskem gospodinjstvu (53,03 %) dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tudi v skupinah prebivalcev, ki živijo v 1-članskem (45,13 %), 2-članskem (41,29 %) in 5-članskem gospodinjstvu (40,64 %) je največji delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih živi v 4- članskem (43,01 %) in 3-članskem gospodinjstvu (38,62 %). V 6-članskem gospodinjstvu polovica dosega srednjo raven spretnosti (50,09 %). Deleži med ravnmi so bolj enakomerno porazdeljeni pri prebivalcih, ki živijo v 3- članskem gospodinjstvu (zelo nizka raven 30,85 %, srednja 30,53 %, višja 38,62 %). Slika 44: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v regiji jugovzhodna Slovenija % % 60 % % % % 53,03 50,09 50 % 45,13 ,01 43 % 41,29 40,64 % % % % % 40 % 38,62 % % ,31 % % % 35,30 32 32,88 30,85 % 30,53 31,04 ,41 28,87 ,40 30 25,95 26,00 26,48 26 27 22,49 % 20 11,66 10 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % 1-člansko gospodinjstvo 2-člansko gospodinjstvo 3-člansko gospodinjstvo 4-člansko gospodinjstvo 5-člansko gospodinjstvo 6-člansko gospodinjstvo 7-člansko gospodinjstvo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 58,49 % prebivalcev, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem in 25,59 % tistih, ki z njim živijo. Delež tistih, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je med skupinama podoben (ne 26,89 %, da 32,62 %). Pri zelo nizki ravni spretnosti je delež tistih, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem (14,62 %) trikrat manjši od tistih, ki z njim živijo (41,79 %). 56 Slika 45: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v regiji jugovzhodna Slovenija 70 58,49 % 60 50 41,79 % 40 32,62 % 26,89 % 30 25,59 % 20 14,62 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v največjem deležu tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je brezposeln (59,25 %), sledijo tisti, katerih soprog oziroma partner je dijak oziroma študent (47,02 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so v celotnem deležu dosegali tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je trajno invaliden (100 %). Po deležu sledijo tisti, katerih soprog/partner je upokojen (62,31 %) in dijak oziroma študent (52,98 %). 57 Slika 46: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v regiji jugovzhodna Slovenija % 100 % 90 % % 80 100,00 % 70 % 62,31 % % % 59,25 60 % 52,98 % % % ,28 47,02 50 39,38 ,93 40 33 34,85 40 30,77 26,69 % 31,03 % 24,87 30 % % % % % % % % % % % % 20 9,72 6,93 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 ki a o F i n t n % z l i asč ) R n n vn e i n e e e as ol , d d s ravn rb o l č e n o p v k e n vn s d DK, , l vali tu pz ri ol s i o s ž ol p d re n o i o ) š p e e g n in , ali a p je o Bre c u ru di z, i u ap el jak, e ja d v /d n n ko z s n t l al o Dr o Di o el n p a krajš rajn je js ke s u z ap T a ravl ni o o je n amos z V p tr a p O do o z ap ko el ( p z o s s ne o asč o l Up g so amos Zap ( Zap zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež tistih, ki nimajo otrok, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (58,74 %). Prebivalci z otroki dosegajo omenjeno raven v deležu, ki znaša 22,84 %. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 44,90 % prebivalcev z otroki. Prebivalci brez otrok dosegajo zelo nizko raven v 13,55 %. 58 Slika 47: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v regiji jugovzhodna Slovenija 70 58,74 % 60 50 44,90 % 40 32,26 % 27,71 % 30 22,84 % 20 13,55 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tretjina (30,25 %) prebivalcev z enim otrokom dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Z naraščanjem števila otrok pada delež tistih, ki dosegajo višjo raven. Tako višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega dobra petina tistih z dvema otrokoma (21,49 %) in s tremi (20,28 %) ter le 2,18 % tistih s štirimi otroki. Delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v skupini tistih z enim otrokom najmanjši (28,75 %). Polovica prebivalcev z dvema otrokoma (49,15 %) in s tremi (52,84 %) dosega zelo nizko raven. Prebivalci s štirimi otroki dosegajo zelo nizko raven v nekoliko manjšem deležu (44,37 %), kot omenjeni z dvema in tremi otroki. Več kot poloviva (53,45 %) prebivalcev s štirimi otroki dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. 59 Slika 48: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v regiji jugovzhodna Slovenija % % % 60 % % 49,15 52,84 53,45 50 44,37 41,01 40 % % % % 28,75 30,25 29,36 % % 30 26,87 21,49 20,28 20 % 10 2,18 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica (49,68 %) prebivalcev z najmlajšim otrokom do 2 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Po velikosti deleža jim sledijo tisti, katerih najmlajši otrok je star 6–12 let (28,39 %). Pri tistih, ki imajo najmlajšega otroka starega 3–5 let, se delež prepolovi (15,04 %), pri tistih z najmlajšim otrokom starim 13 ali več let pa je najnižji (11,47 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegata v največjem deležu skupini prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka starega med 6 in 12 let (54,29 %) ter 13 let ali več (58,51 %). 60 Slika 49: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija % 70 % % 58,51 60 % 54,29 49,68 % 50 44,61 % ,35 40 % % 40 32,39 ,39 % 30,02 % 28 30 % % 17,94 17,32 20 15,04 11,47 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež tistih prebivalcev, ki imajo najstarejšega otroka starega med 3 in 5 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (53,51 %). Isto raven dosega tudi četrtina tistih z najstarejšim otrokom do 2 let starosti (25,64 %), petina z najstarejšim otrokom starim 6-12 let (18,96 %) in šestina tistih z najstarejšim otrokom starim 13 let ali več (15,98 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v največjem deležu skupina z najstarejšim otrokom starosti 13 in več let (57,88 %). Z nižanjem starosti najstarejšega otroka se niža tudi delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven. Tisti prebivalci, katerih najstarejši otrok ima 6–12 let, dosegajo zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v deležu 39,55 %, z najstarejšim otrokom starim 3–5 let 20,31 %, do 2 let pa 4,36 %. Pri skupini prebivalcev z najstarejšim otrokom starim do 2 leti izstopa velik delež tistih, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (70 %). 61 Slika 50: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija % 80 % 70 70,00 % 57,88 60 53,51 % % 50 39,55 41,49 % % % 40 % % 30 25,64 26,19 26,24 % 20,31 18,96 20 15,89 % 10 4,36 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Migrantsko ozadje prebivalcev v regiji jugovzhodna Slovenija Več kot polovica prebivalcev, ki so migranti prve generacije (64,32 %) dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Obenem jih majhen delež te skupine dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (13,12 %). V skupini prebivalcev, ki niso migranti prve ali druge generacije, so deleži bolj enakomerno porazdeljeni po ravneh, s tem da jih malenkost večji delež še vedno dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,21 %), skoraj podobna deleža pa srednjo (32,69 %) in zelo nizko raven (30,10 %). Prebivalci, ki so migranti druge generacije, imajo bolj najbolj ugodno razporeditev deležev. V največjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (44,31 %) in najmanjšem zelo nizko raven (24,01 %). 62 Slika 51: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v regiji jugovzhodna Slovenija 70 64,32 % 60 50 44,31 % 37,21 % 40 31,68 % 32,69 % 30,10 % 30 24,01 % 22,56 % 20 13,12 % 10 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v največjem deležu (38,33 %), čeprav razlike med ravnmi niso velike (srednja raven 31,40 %, zelo nizka raven 30,27 %). Zelo nizko raven dosega tudi 61,90 % tistih, ki niso rojeni v Sloveniji. Le-ti dosegajo višjo raven v majhnem deležu (16,39 %). Slika 52: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v regiji jugovzhodna Slovenija 70 61,90 % 60 50 38,33 % 40 30,27 % 31,40 % 30 21,71 % 20 16,39 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 63 Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je dosegala tretjina tistih prebivalcev, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo bili stari 0-5 let (33,40 %) in četrtina tistih, ki so bili stari 21-25 let (26,63 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih sta v manjših deležih dosegali še skupini tistih, ki so bili ob priselitvi stari 31-35 let (5,24 %) in 16-20 let (3,05 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega večji del vseh prebivalcev, ki so priseljeni v Slovenijo. Po velikosti deleža še posebej izstopa skupina tistih, ki so se v Slovenijo priselili stari 36-40 let (100 %) ter 41 let in več (100 %). Pod polovico dosega zelo nizko raven samo skupina, ki je bila ob priselitvi stara 0-5 let (32,60 %). V tej skupini so deleži najbolj enakomerno porazdeljeni med ravnmi (srednja raven 34 % in višja raven 33,40 %) in so edina skupina, v kateri ne prevladuje delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Slika 53: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v regiji jugovzhodna Slovenija % % 120 % 0,00 10 100,00 100 90,00 % % ,84 80 71 73,80 % 60 % 51,55 % % % % % % 40 32,60 34,00 33,40 % 25,11 26,63 21,83 20,96 % 20 % % % % % % 10,00 5,24 0,00 0,00 0,00 3,05 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let 31-35 let 36-40 let 41 let in več Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 64 Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega velik delež priseljenih tako med leti 1961 in 1990 (60,17 %) kot priseljeni po letu 1990 (60,74 %). Srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 27,85 % priseljenih med leti 1931-1960 in 12,55 % priseljenih po letu 1991. Pri višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je situacija obrnjena, saj jo v večjem deležu dosegajo priseljeni po letu 1991 (26,71 %) kot tisti med leti 1961-1990 (11,98 %). Slika 54: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v regiji jugovzhodna Slovenija 70 60,17 % 60 60,74 % 50 40 30 27,85 % 26,71 % 20 11,98 % 12,55 % 10 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,43 %). Preostali dve ravni imata približno enak delež: srednja raven (30,50 %) in zelo nizko raven (32,08 %). Višjo raven spretnosti dosega še 24,14 % tistih, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik. Največji delež zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo tisti, ki doma najpogosteje govorijo makedonski jezik (100 %). 65 Slika 55: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v regiji jugovzhodna Slovenija 37,43 % Slovenski 30,50 % 32,08 % 8,53 % Drug jezik 50,87 % 40,60 % 0,00 % Makedonski 0,00 % 100,00 % 0,00 % Italijanski 0,00 % 0,00 % 0,00 % Madžarski 0,00 % 0,00 % 24,14 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski 29,62 % 46,25 % 0,00 % Albanski 0,00 % 0,00 % % 0 20 40 60 80 100 120 višja raven spretnosti srednja raven spretnosti zelo nizka raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tisti, ki so se prvega jezika v otroštvu naučili slovenščine, dosegajo v večjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (38,56 %). Srednjo (30,83 %) in zelo nizko raven (30,61 %) dosegajo v med seboj podobnih si deležih. Tisti prebivalci, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine, dosegajo višjo raven v 17,17 %. Vsi (100 %) tisti, ki so se v otroštvu kot prvi jezik naučili madžarščine, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko raven spretnosti dosega tudi več kot polovica tistih, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine (56,54 %). 66 Slika 56: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v regiji jugovzhodna Slovenija 38,56 % Slovenski 30,83 % 30,61 % 14,78 % Drug jezik 49,95 % 35,27 % 0,00 % Romski 0,00 % 0,00 % 0,00 % Makedonski 0,00 % 0,00 % 0,00 % Madžarski 0,00 % 100,00 % 0,00 % Italijanski 0,00 % 0,00 % 17,17 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski 26,29 % 56,54 % 0,00 % Albanski 0,00 % 0,00 % % 0 20 40 60 80 100 120 višja raven spretnosti srednja raven spretnosti zelo nizka raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 38,13 % prebivalcev, katerih mati oziroma skrbnica je rojena v Sloveniji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, medtem ko jih isto raven dosega 26,91 % tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 30,19 % tistih, katerih mati oziroma skrbnica je rojena v Sloveniji in 48,76 % tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji. V skupini prebivalcev z materjo/ skrbnico rojeno v Sloveniji so deleži med ravnmi bolj enakomerno porazdeljeni kot v kontrastni skupini in v nasprotju s skupino prebivalcev, katerih mati / skrbnica ni rojena v Sloveniji, prevladuje delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. 67 Slika 57: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v regiji jugovzhodna Slovenija 60 48,76 % 50 38,13 % 40 30,19 % 31,68 % 30 26,91 % 24,33 % 20 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Dve tretjini prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica je zaključila vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (67,28 %). Tudi tisti z materami oz. skrbnicami s srednješolsko izobrazbo so v večjem deležu (44,52 %) dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je imela zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,96 %). 68 Slika 58: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v regiji jugovzhodna Slovenija % 80 70 67,28 % 60 % 46,96 50 % 44,52 % 40 % % 34,39 30,67 % % 30 22,37 21,09 20 16,08 16,64 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 37,28 % prebivalcev z očetom oz. skrbnikom rojenim v Sloveniji je doseglo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Čeprav so deleži v tej skupini bolj enakomerno porazdeljeni, jih je večji delež dosegal višjo raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju (zelo nizko 30,64 %, srednjo raven 32,09 %). 45,01 % tistih z očetom oz. skrbnikom, ki ni rojen v Sloveniji, je dosegala zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, višjo pa tretjina (32,05 %). Slika 59: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v regiji jugovzhodna Slovenija 50 45,01 % 45 40 37,28 % 35 32,09 % 30,64 % 32,05 % 30 22,94 % 25 20 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 69 Večji delež prebivalcev, katerih oče oz. skrbnik je zaključil vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (60,19 %). Tudi 41,99 % tistih z očeti oz. skrbniki s srednješolsko izobrazbo so dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih oče oz. skrbnik je imel zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,72 %). Slika 60: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v regiji jugovzhodna Slovenija % 70 60 % 60,19 % 50 46,72 % % 41,99 40 % % 31,14 31,80 % 30 26,21 % 22,34 22,14 17,47 20 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 38,56 % prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V med seboj podobnih si deležih dosegajo zelo nizko raven (30,61 %) in srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (30,83 %). Nasprotno pa tisti, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, v precej večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (56,21 %) in jih zgolj šestina (15,96 %) dosega višjo raven. 70 Slika 61: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v regiji jugovzhodna Slovenija 60 56,21 % 50 38,56 % 40 30,61 % 30,83 % 27,83 % 30 20 15,96 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 71 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v regiji jugovzhodna Slovenija Tisti prebivalci, ki so dosegali višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (53,50 %) in odlično (38,62 %). Tisti, ki pa so dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili z oceno slabo (70,65 %) in zadovoljivo (52,57 %). Slika 62: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja, v regiji jugovzhodna Slovenija % 80 70 70,65 % % % 60 53,50 ,45 52,57 % % 50 % 46 % % % 38,99 38,62 40 34,74 31,94 % 31,37 30 % 26,64 % % 22,18 ,30 % 20 14,56 16 13,05 8,45 10 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 72 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v regiji jugovzhodna Slovenija Polovica prebivalcev, ki ima doma manj kot 10 knjig, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (55,51 %). Največji delež prebivalcev dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupini z več kot 500 knjig (94,95 %), sledi skupina z 101 do 200 knjigami (55,70 %). Slika 63: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v regiji jugovzhodna Slovenija % 100 90 94,95 80 % % 70 60 55,51 % 55,70 % % % % 50 % % % % 43,38 % % 39,75 40 35,59 35,61 % 33,74 28,25 % 28,80 27,83 28,79 30 25,90 26,51 18,41 16,24 20 % % 10 5,05 0,00 0 10 knjig ali od 11 do 25 od 26 do 100 od 101 do 200 od 201 do 500 več kot 500 % manj knjig knjig knjig knjig knjig zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 73 Koroška regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v koroški regiji V največjem deležu, ki pa je malenkost pod polovico, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ženske, stare 16-25 let (45,70 %). Četrtina moških, starih 16-25 let (26,80 %), dosegajo višjo raven, podobno tudi moški stari 26-35 let (25,96 %). Petina žensk starih 26-35 let (21,28 %) in 36-45 let (20,16 %) dosega prav tako višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Ne glede na spol, vse skupine, kjer so starejši od 45 let, ne dosegajo 10 % deleža pri višji ravni (ženske 46-55 let 4,84 % in 56-65 let 5,01 %, moški 46-55 let 5,75 % in 56-65 let 9,46 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu ženske stare 56-65 let (80,26 %), takoj jim po velikosti deleža sledijo moški iste starosti (75,96 %). Slika 64: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v koroški regiji % % 90 % % 80 80,26 75,96 % 71,61 70 % 67,48 % % 58,29 60 % % % 53,32 % 51,19 47,94 50 43,34 45,70 40,18 38,53 % % % % % 40 % % % % % % 26,52 27,68 % 30 26,11 ,63 % 26,80 25,96 % 22,01 24,43 22 21,28 20,16 17,28 % 20 14,72 14,58 % % % 10,96 9,46 10 4,84 5,01 5,75 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 74 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v koroški regiji Polovica prebivalcev v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,61 %), še nekoliko večji delež le-teh pa je v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalcev (56,40 %). Najmanjši delež tistih z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev (43,76 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 23,79 % prebivalcev, ki živijo v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci. Delež tistih, ki dosegajo višjo raven je v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (17,86 %) podoben tistemu v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalci (16,42 %). Slika 65: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v koroški regiji % % 60 % 50,61 56,40 50 43,67 % % 40 % 31,54 32,54 % 30 % 27,18 23,79 % 17,86 20 16,42 % % % 10 0,00 0,00 0,00 0 kmečka naselja < 2.000 nekmečka naselja < 2.000 naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 % prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 75 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v koroški regiji Prebivalci, ki so opravljajo polkvalificirane poklice za industrijski način dela dosegajo v največjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (76,14 %), sledijo jim po velikosti deleža tisti, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (70,26 %). Tisti prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosegajo ravni v najbolj enakomerno porazdeljenih deležih (zelo nizko 35,45 %, srednjo 32,18 % in višjo raven 31,37 %). Tretjina tistih s kvalificiranimi poklici dosega višjo raven (31,37 %), petina polkvalificiranih za neindustrijski način dela (18,42 %), ostale dve skupini imata deleže pod 10 % (osnovni poklici 7,55 % in polkvalificirani za industrijski način dela 4,61 %). Slika 66: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v koroški regiji % % ,14 80 76 70,26 70 % 60 Osnovni poklici za 49,52 % 50 preprosta dela % % % Polkvalificirani poklici za 40 36,45 % industrijski način dela % 32,06 32,18 % 31,37 30 Polkvalificirani poklici za 22,18 19,26 neindustrijski način dela 20 % 18,42 % Kvalificirani poklici 7,55 10 4,61 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 76 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v koroški regiji Ne glede na število članov v gospodinjstvu, so prebivalci dosegali v večjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Izjema so prebivalci, ki živijo v 7-članskem gospodinjstvu, saj jih 68,23 % dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V največjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih tisti, ki živijo v 2-članskem gospodinjstvu (66,43 %). Slika 67: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v koroški regiji % % 80 % % 70 66,43 68,23 58,62 % 59,13 60 % % 47,56 50 % % 43,34 45,34 ,72 % 40 % ,41 35 % % % 32 % % 30,94 % 30 25,95 % % 23,72 24,15 21,59 % % 20,03 20,94 20,12 20 16,72 15,43 11,98 11,65 10 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 32,98 % prebivalcev, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem in 14,14 % tistih, ki z njim živijo. Pri zelo nizki ravni spretnosti je delež tistih, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem (28,03 %) pol manjši od tistih, ki z njim živijo (59,09 %). 77 Slika 68: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v koroški regiji 70 59,09 % 60 50 38,99 % 40 32,98 % 28,03 % 26,78 % 30 20 14,14 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v največjem deležu tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je dijak oz. študent (65,24 %), sledijo tisti, katerih soprog oz. partner je zaposlen za krajši delovni čas (60 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so v celotnem deležu dosegali tisti, ki niso navedli trenutnega zaposlitvenega položaja soproga /partnerja (100 %). Po deležu sledijo tisti, katerih soprog / partner je upokojen (86,46 %). 78 Slika 69: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v koroški regiji % % 100 90 % 86,46 % 100,00 % % 80 % 67,45 70 % % 62,13 65,24 60,00 56,03 % 60 % 47,25 48,07 50 % 40,00 % 37,87 % 40 % 28,54 % 30 % 25,24 22,81 % % 20 % % % 15,43 12,88 % % % % % 9,52 9,74 10 4,68 0,00 0,00 0,00 0,66 0,00 0,00 0,00 0,00 0 ki n F n t n ali as l č ) as n % R ) e i n je e e e či n d d s ravn tvu o l ko el u o p n vn s o DK,, vn s vali pz ri jsn iž ol op p o ol op p i e u g e in , d ru a a o Bre c o di z, o di z e p /d n n n , n s l Dru n Dijak, št ke o el as e rajn je o s č ls T a g o o d o V v tr a p a krajš o re l z ap z ap e a o n z pi n z zi el e s al ls ja d b o amo n o kr s amo s ( je s( ravl Zap ko Zap p o O Up zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tretjina prebivalcev brez otrok dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (32,59 %). Prebivalci z otroki dosegajo omenjeno raven v deležu, ki znaša 12,17 %. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 61,30 % prebivalcev z otroki. Prebivalci brez otrok dosegajo zelo nizko raven v 31,15 %. 79 Slika 70: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v koroški regiji 70 61,30 % 60 50 40 36,26 % 31,15 % 32,59 % 26,53 % 30 20 12,17 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Šestina (15,32 %) prebivalcev z enim otrokom dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Z naraščanjem števila otrok pada delež tistih, ki dosegajo višjo raven. Tako višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 11,98 % tistih z dvema otrokoma in 1,68 % s tremi otroki. Vsi prebivalci s štirimi otroki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (100 %). V najmanjšem deležu dosegajo zelo nizko raven tisti, ki imajo enega otroka (57,23 %). Z naraščanjem števila otrok naraščajo razlike v deležih med ravnmi. 80 Slika 71: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v koroški regiji % 120 % 100 100,00 % % 80,82 80 57,23 60,30 60 % % % % 40 % 27,44 27,72 17,50 15,32 % % 20 11,98 % 1,68 0,00 0,00 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Četrtina prebivalcev z najmlajšim otrokom starim 6 do 12 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (24,40 %). Za to skupino je značilno, da ima najmanjšo razliko med deleži različnih ravni. Zelo nizko raven dosega 41,89 % prebivalcev z najmlajšim otrokom starim 6-12 let. Za vse ostale skupine je značilen delež, ki se giblje okrog 70 %, tistih z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (do 2 leti 67,98 %, 3-5 let 69,26 % in 13 let in več 70,27 %). Hkrati dosegajo višjo raven v zelo nizkem deležu (do 2 leti 11,23 %, 3-5 let 1,54 % in 13 let in več 5,72 %). Slika 72: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v koroški regiji 80 70,27 % 67,98 % 69,26 % 70 60 50 41,89 % 40 33,71 % 29,21 % 30 24,40 % 24,01 % 20,80 % 20 11,23 % 10 5,72 % 1,54 % 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 81 Največji delež tistih, ki imajo najstarejšega otroka starega med 3 in 5 let dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (72,02 %). Po višini deleža jim sledijo tisti, ki imajo najstarejšega otroka starega 6-12 let (69,22 %) in 13 let ter več (62,52 %). Za te skupine je tudi značilno, da dosegajo višjo raven v zelo nizkem deležu (3-5 let 11,94 %, 6-12 let 1,04 % in 13 let in več 11,26 %). Skupina prebivalcev z najstarejšim otrokom starim do 2 leti se od ostalih razlikuje v tem, da je edina, kjer večji delež prebivalcev dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50 %) in zelo nizko raven dosegajo v najmanjšem deležu (20,28 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih jih iz te skupine dosega 29,72 %. Slika 73: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v koroški regiji 80 72,02 % 69,22 % 70 62,52 % 60 50,00 % 50 40 29,72 % 29,74 % 30 26,22 % 20,28 % 20 16,04 % 11,94 % 11,26 % 10 1,04 % 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 82 Migrantsko ozadje prebivalcev v koroški regiji Večji del prebivalcev, ki so migranti prve generacije (95,21 %) dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Obenem jih majhen delež te skupine dosega srednjo raven (4,79 %), ne dosegajo pa višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V skupini prebivalcev, ki niso migranti prve ali druge generacije, je še vedno največji delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (49,24 %). Višjo raven jih dosega petina (19,87 %). Prebivalci, ki so migranti druge generacije, imajo nekoliko bolj ugodno razporeditev deležev, čeprav še vedno v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (42,29 %) in najmanjšem višjo raven (24,28 %). Slika 74: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v koroški regiji 95,21 % 100 90 80 70 60 49,24 % 50 42,29 % 40 33,44 % 30,88 % 30 24,28 % 19,87 % 20 4,79 % 10 0,00 % 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Petina prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (19,34 %), polovica pa jih dosega zelo nizko raven (50,49 %). Zelo nizko raven dosega tudi 65,55 % tistih, ki niso rojeni v Sloveniji. Le-ti dosegajo višjo raven v majhnem deležu (15,13 %). 83 Slika 75: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v koroški regiji 70 65,55 % 60 50,49 % 50 40 30,17 % 30 19,31 % 19,34 % 20 15,13 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali samo tisti prebivalcev, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo bili stari 6-10 let (44,99 %). Ostale skupine ne dosegajo višje ravni. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v celoti skupina prebivalcev, ki so priseljeni v Slovenijo v starosti 31-35 let (100 %), sledijo jim tisti, ki so se priselili v starosti 21-25 let (90 %) in 0-5 let (60 %). 84 Slika 76: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v koroški regiji % 120 % 100,00 100 90,00 % 80 60,00 % % 60 % % 44,99 40,00 40 26,26 28,75 % 20 % % % % % % % % % % % % % 10,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let 31-35 let % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega velik delež priseljenih tako med leti 1961 in 1990 (38,17 %) kot priseljeni po letu 1990 (95,21 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo samo tisti, ki so se v Slovenijo priselili med leti 1961-1990 (29,11 %). Slika 77: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v koroški regiji 100 95,21 % 90 80 70 60 50 38,17 % 40 32,72 % 30 29,11 % 20 10 4,79 % 0 0,00 % 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 85 Polovica prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,65 %). Višjo raven spretnosti jih dosega petina (19,34 %). Tisti, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik, v zelo velikem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (90 %). Desetina jih dosega srednjo raven (10 %), višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne dosegajo. Slika 78: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v koroški regiji 100 90,00 % 90 80 70 60 50,65 % 50 40 30,01 % 30 19,34 % 20 10,00 % 10 0,00 % 0 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Slovenski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tisti, ki so se prvega jezika v otroštvu naučili slovenščine, jih polovica dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,49 %). Petina jih dosega višjo raven (19,21 %), tretjina srednjo raven (30,30 %). Tudi petina tistih prebivalcev, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine, dosegajo višjo raven (20,71 %). Zelo nizko raven spretnosti jih dosega zelo velik delež (75,49 %). 86 Slika 79: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v koroški regiji 80 75,49 % 70 60 50,49 % 50 40 30,30 % 30 20,71 % 19,21 % 20 10 3,80 % 0 Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Slovenski % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Petina prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (19,49 %), medtem ko jih isto raven dosega desetina tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji (10,71 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega polovica tistih, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji (50,15 %) in 74,53 % tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji. 87 Slika 80: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v koroški regiji 80 74,53 % 70 60 50,15 % 50 40 30,36 % 30 19,49 % 20 14,76 % 10,71 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je zaključila vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu (42,67 %). Tudi tisti z materami oz. skrbnicami s srednješolsko izobrazbo so v večjem deležu (40,19 %) dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je imela zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (69,66 %). Slika 81: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v koroški regiji % 80 70 69,66 60 % % % % 50 ,19 ,62 42,67 39,39 40 40 36 % % % 30 23,99 20,17 % 17,14 20 10,17 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 88 Petina prebivalcev z očetom oz. skrbnikom rojenim v Sloveniji je doseglo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (19,66 %), polovica jih dosega zelo nizko raven (49,79 %). Velik delež tistih z očetom oz. skrbnikom, ki ni rojen v Sloveniji, je dosegala zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (67,96 %), višjo pa 12,47 %. Slika 82: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v koroški regiji 80 67,96 % 70 60 49,79 % 50 40 30,55 % 30 19,66 % 19,57 % 20 12,47 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, katerih oče oz. skrbnik je zaključil vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (45,95 %). Tudi 20,98 % tistih z očeti oz. skrbniki s srednješolsko izobrazbo so dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih oče oz. skrbnik je imel zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (67,37 %). 89 Slika 83: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v koroški regiji 80 67,37 % 70 60 47,19 % 50 45,95 % 38,07 % 40 31,82 % 30 24,59 % 20,98 % 20 15,98 % 8,04 % 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,49 %). Petina jih dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (19,21 %). Tisti, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, v precej večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (75,49 %), ravno tako petina jih dosega višjo raven (20,71 %). Slika 84: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v koroški regiji 75,49 % 80 70 60 50,49 % 50 40 30,30 % 30 19,21 % 20,71 % 20 10 3,80 % 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 90 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v koroški regiji Tisti prebivalci, ki so dosegali višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (24,99 %) in odlično (23,27 %). Tisti, ki pa so dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili z oceno slabo (61,34 %) in dobro (66,34 %). Slika 85: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v koroški regiji % % % 70 ,34 60 66 48,91 61,34 % % % % 50 % 40,00 43,11 36,73 40 % 35,70 % % % 31,90 % % 30 22,81 22,71 23,27 24,99 % 20 15,39 15,95 10,85 10 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 91 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v koroški regiji Dve tretjini prebivalcev, ki ima doma manj kot 10 knjig, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (66,62 %). Največji delež prebivalcev dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupini z 201 do 500 knjigami (35,15 %) in več kot 500 knjigami (29,24 %). Slika 86: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v koroški regiji % % 70 % 66,62 57,53 60 55,55 % % % 50 46,66 % % % 41,63 39,46 % 40 % % 35,21 % % % 35,15 31,93 % 29,24 30 24,60 26,77 25,38 24,10 % 23,17 % 17,68 20 8,78 10,54 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 92 Obalno-kraška regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v obalno-kraški regiji Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju dosega manj kot 5 % mladih (16-25 let), tako pri ženskah (3,07 %) kot pri moških (3,66 %). Nizek delež ima tudi ženska starostna skupina 25-36 let (5,84 %). V največjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju ženske stare 46-55 let (44,27 %), ženske stare 56-65 let (42,30 %) in moški stari 56-65 let (38,89 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju dosega najmlajša starostna skupina 16-25 let (ženske 67,49 %, moški 69,14 %). V najmanjšem deležu dosegata višjo raven skupini moških starih 56-65 let (12,32 %) in 46-55 let (12,38 %). Slika 87: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v obalno-kraški regiji % % 80 % % 67,49 69,14 % 70 62,17 % 59,19 % 57,98 60 % % % % % 49,93 % % 48,79 50 44,27 42,30 % 43,85 % 41,83 % 38,89 40 36,78 37,74 % % % % % 31,99 29,44 28,42 % 30 ,40 % 27,20 26,53 26,00 % 21 23,54 % % 17,99 20 % 16,03 % 13,85 % 12,38 12,32 10 5,84 3,07 3,66 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 93 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v obalno-kraški regiji Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega največji delež prebivalcev v naseljih 2.000-10.000 prebivalcev (30,89 %), sledijo nekmečka naselja z manj kot 2.000 prebivalci (20,86 %). Prebivalci v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (16,25 %) in tisti v naseljih z več kot 10.000 prebivalci (16,08 %) dosegajo zelo nizko raven v podobnem deležu. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega več kot polovica prebivalcev v naseljih z več kot 10.000 prebivalci (55,78 %). Po visokem deležu sledijo nekmečka naselja z manj kot 2.000 prebivalci (45,46 %). V kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci je delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven 40,76 %, v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalci pa 27,41 %. Slika 88: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v obalno-kraški regiji 60 % % % % % % 50 42,99 45,46 % 55,78 40,76 41,70 ,68 % % 40 % 33 % 30,89 % 27,41 28,14 30 20,86 16,25 20 16,08 10 0 kmečka naselja < 2.000 nekmečka naselja < naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 prebivalcev 2.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 94 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v obalno-kraški regiji Prebivalci, ki so opravljajo osnovne poklice za preprost dela dosegajo v največjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (73,28 %). Tisti prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosegajo v največjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,44 %). Tisti prebivalci, ki so polkvalificirani za neindustrijski (41,18 %) in industrijski (38,64 %) način dela dosegajo v največjem deležu srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Slika 89: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v obalno-kraški regiji % 80 73,28 70 Osnovni poklici za preprosta dela % 60 % % 50 Polkvalificirani poklici za % 46,44 % % 41,18 % industrijski način dela 38,64 40 % 34,64 30,77 % 32,78 % 30,59 30 Polkvalificirani poklici za 24,18 20,78 neindustrijski način dela 19,64 20 % 7,08 Kvalificirani poklici 10 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 95 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v obalno-kraški regiji Ne glede na število članov v gospodinjstvu, so prebivalci dosegali v večjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V največjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih tisti prebivalci, ki živijo v 7-članskem gospodinjstvu (50 %), v najnižjem pa tisti, ki živijo v 6-članskem gospodinjstvu (40,16 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo vsi z deležem, ki je pod 20 %, z izjemo tistih, ki živijo v 3-članskem (23,75 %) in 6-članskem gospodinjstvu (30,70 %). Slika 90: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v obalno-kraški regiji % 60 % % % % % 50,00 50 47,52 % % 45,32 % 45,20 % 43,72 % % 42,76 % % 40,16 40,00 37,64 40 % 34,38 35,49 35,68 % 32,53 30,70 % 30 % 29,14 % 23,75 % 20,30 19,60 19,31 ,80 20 16 % 10,00 10 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 58,53 % prebivalcev, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem in 35,13 % tistih, ki z njim živijo. Pri zelo nizki ravni spretnosti je delež tistih, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem (12,46 %) pol manjši od tistih, ki z njim živijo (26,14 %). 96 Slika 91: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v obalno-kraški regiji 70 58,53 % 60 50 38,73 % 40 35,13 % 29,00 % 30 26,14 % 20 12,46 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v največjem deležu tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je zaposlen za krajši delovni čas (54,72 %), sledijo tisti, katerih soprog oz. partner je zaposlen za polni delovni čas (40,54 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so v največjem deležu dosegali tisti prebivalci, katerih soprog / partner je upokojen (45,26 %). Srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so v visokem deležu dosegali prebivalci s soprogom/partnerjem, ki je dijak oz. študent (67,58 %). 97 Slika 92: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v obalno-kraški regiji % 80 67,58 70 % 60 % 54,72 % % % % % % 50 ,54 45,26 41,95 40 39,25 39,29 37,43 36,93 % 40 % % 30 ,03 % 26,91 22 20 % 18,76 15,49 % 8,36 10 5,52 0 Zaposlen za polni Upokojen ali Zaposlen za krajši Dijak, študent Brezposeln % delovni čas predčasno delovni čas (samozaposlen, upokojen (samozaposlen, zaposlen) zaposlen) zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica prebivalcev brez otrok dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (57,23 %). Prebivalci brez otrok dosegajo zelo nizko raven v 12,20 %. Deleži so po ravneh pri prebivalcih z otroki bolj enakomerno porazdeljeni. Prebivalci z otroki dosegajo višjo raven v deležu, ki znaša 34,57 %. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 27,27 % prebivalcev z otroki. V največjem deležu dosegajo srednjo raven (38,16 %). 98 Slika 93: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v obalno-kraški regiji 70 57,23 % 60 50 38,16 % 40 34,57 % 30,57 % 27,27 % 30 20 12,20 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slaba polovica (47,58 %) prebivalcev z enim otrokom dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Z naraščanjem števila otrok pada delež tistih, ki dosegajo višjo raven. Tako višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 32,86 % tistih z dvema otrokoma, 16,29 % s tremi otroki in 10,17 % s štirimi otroki. Prebivalci s štirimi otroki dosegajo v največjem deležu srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (67,36 %). V najmanjšem deležu dosegajo zelo nizko raven tisti, ki imajo enega otroka (18,38 %), v največjem pa tisti s tremi (41,36 %). Slika 94: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v obalno-kraški regiji % 80 70 % 67,36 % % 60 % % 47,58 50 % % 41,36 42,35 37,66 % 40 % 34,05 29,66 32,68 % % 30 22,47 18,38 16,29 20 10,17 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 99 Več kot polovica prebivalcev z najmlajšim otrokom starim do 2 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (57,45 %). Za to skupino je značilno, da ima največjo razliko med deleži različnih ravni. Zelo nizko raven tako dosega desetina prebivalcev z najmlajšim otrokom starim do 2 let (9,92 %). V skupinah prebivalcev z najmlajšim otrokom starim 3-5 let in 6-12 let so deleži med ravnmi bolj enakomerno porazdeljeni. Tisti, ki imajo najmlajšega otroka starega 3-5 let še vedno v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (36,06 %), medtem ko je pri tistih, z najmlajšim otrokom med 6 in 12 leti že največji delež tistih, ki dosegajo srednjo raven (35,37 %), višja raven sledi s 33,28 %. V skupini prebivalcev z najmlajšim otrokom 13 ali več let še bolj prevladuje srednja raven (44,96 %), višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih pa dosega najmanjši delež (19,05 %). Slika 95: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v obalno-kraški regiji % 70 57,45 60 % 50 % % % 44,96 % % % % % 40 36,06 35,37 35,99 32,63 32,80 33,28 31,14 31,34 % 30 % 19,05 20 9,92 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Vsi prebivalci, ki imajo najstarejšega otroka starega do 2 let dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (100 %). Po višini deleža jim sledijo tisti, ki imajo najstarejšega otroka starega 3-5 let (73,87 %). Z naraščanjem starosti najstarejšega otroka, se manjša delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih. Tako jo dosega tretjina prebivalcev z najstarejšim otrokom starim 6-12 let (33,95 %) in petina tistih, z najstarejšim otrokom starim 13 ali več let (21,25 %). 100 V skupinah prebivalcev z najstarejšim otrokom starim 6-12 let (40,46 %) in 13 in več let (42,42 %) jih največji delež dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Slika 96: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v obalno-kraški regiji % 100 90 % 100,00 80 73,87 70 60 % % % % 50 42,42 % 40,46 40 36,33 % 33,95 % 30 25,59 22,73 21,25 20 % % % 10 3,40 0,00 0,00 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Migrantsko ozadje prebivalcev v obalno-kraški regiji Prebivalci, ki so migranti prve generacije, dosegajo v največjem deležu srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,62 %). Tretjina te skupine dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (34,09 %). Deleži po ravneh pri prebivalcih druge generacije migrantov so zelo podobni deležem v skupini prebivalcev, ki niso migranti prve ali druge generacije. Največji delež jih dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (druga generacija migrantov 45,17 %, niso migranti prve ali druge generacije 44,08 %), najmanjši delež pa zelo nizko raven (druga generacija migrantov 18,87 %, niso migranti prve ali druge generacije 21,33 %). 101 Slika 97: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v obalno-kraški regiji 50 45,17 % 44,08 % 45 37,62 % 40 35,95 % 34,09 % 34,59 % 35 28,30 % 30 25 21,33 % 18,87 % 20 15 10 5 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v celoti tisti, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo bili stari 0-5 let (100 %). Delež tistih, ki dosegajo višjo raven je bil največji še v skupini tistih, ki so se v Slovenijo priselili stari 11-15 let (52,77 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v največjem deležu skupina prebivalcev, ki so priseljeni v Slovenijo v starosti 26-30 let (62,24 %) in tisti, ki so se priselili v starosti 16-20 let (45,94 %). Srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega v največjem deležu skupina prebivalcev, ki so priseljeni v Slovenijo v starosti 21-25 let (50,71 %) in 6-10 let (50 %). 102 Slika 98: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v obalno-kraški regiji % 100 90 0,00 % 10 80 % % % 70 % % 62,24 60 50,00 52,77 50,71 % 45,03 45,94 % % 50 % % % % 40 % ,00 30,00 29,95 29,52 30 24,11 20 19,77 21,52 20 % % % 16,24 10 0,00 2,20 0,00 0 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Slaba polovica prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (45,66 %), tretjina jih dosega srednjo raven (34,53 %), petina pa zelo nizko raven (19,80 %). Pri prebivalcih, ki niso rojeni v Sloveniji je razporejenost deležev bolj enakomerna. V največjem deležu dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,62 %), sledi po velikosti delež vije ravni (34,09 %). Zelo nizko raven dosega 28,30 % tistih, ki niso rojeni v Sloveniji. Slika 99: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v obalno-kraški regiji 50 45,66 % 45 37,62 % 40 34,09 % 34,53 % 35 28,30 % 30 25 19,80 % 20 15 10 5 0 % Ne Da zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 103 Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v večjem deležu tisti, ki so se v Slovenijo priselili leta 1991 ali kasneje (43,20 %). Tisti, ki so se priselili prvič v Slovenijo med leti 1961 in 1990 dosegajo v največjem deležu srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (58,95 %), višjo raven jih dosega iz te skupine 14,93 %. Slika 100: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v obalno-kraški regiji 120 100 100,00 % 80 60 58,95 % 43,20 % 40 26,12 % 31,11 % 25,69 % 20 14,93 % 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 45,61 % prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko raven spretnosti jih dosega petina (19,93 %). Tistih, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (39,44 %). Tretjina jih dosega srednjo raven (32,23 %), zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih pa 28,34 %. Tisti prebivalci, ki doma najpogosteje govorijo albanski jezik, jih polovica dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,66 %), visok delež tudi zelo nizko (44,18 %). 104 Tudi polovica tistih, ki doma najpogosteje govorijo italijanski jezik, dosegajo srednjo raven (50,03 %), preostala polovica pa višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (49,97 %). Slika 101: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v obalno-kraški regiji % 90 80,00 80 70 % % % 60 % % ,18 50,66 50,03 % 49,97 50 44 % 45,61 % % 39,44 40 ,34 34,46 32,23 % % 28 30 20,00 19,93 20 % % % 10 5,16 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Albanski Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Italijanski Drug jezik Slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tisti, ki so se prvega jezika v otroštvu naučili slovenščine, jih polovica dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,23 %). Petina jih dosega zelo nizko raven (19,13 %), tretjina srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (34,64 %). Tretjina tistih, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine, dosegajo višjo raven (32,96 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih jih dosega najmanjši delež (28,04 %). Polovica tistih, ki so se kot prvega jezika v otroštvu naučili albanščine, dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,66 %), velik delež jih dosega tudi zelo nizko raven (44,18 %). Polovica tistih, ki so se kot prvega jezika v otroštvu naučili italijanščine, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (51,96 %), velik delež jih dosega tudi zelo nizko raven (39,94 %). 105 Tisti prebivalci, ki so se kot prvega jezika v otroštvu naučili makednoščine, dosegajo v največjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (90 %) in ne dosegajo zelo nizke ravni. Slika 102: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v obalno-kraški regiji % 100 90 90,00 80 % 70 % % 60,00 60 % % % 50,66 % % 51,96 % 50 44,18 % 46,23 % 39,94 39,00 40,00 40 34,64 32,96 % 28,04 30 % 19,13 % 20 % % % 8,10 10,00 10 5,16 0,00 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Albanski Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Italijanski Makedonski Drug jezik Slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Dejstvo ali je mati/skrbnica rojena v Slovenji ni vplivalo veliko na dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v obalno-kraški regiji. Slaba polovica prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (45,47 %), medtem ko jih isto raven dosega le slabe štiri odstotne točk manj tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji (41,85%). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega petina tistih, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji (20,70 %) in tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji (20,76 %). 106 Slika 103: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v obalno-kraški regiji 50 45,47 % 45 41,85 % 37,39 % 40 33,83 % 35 30 25 20,70 % 20,76 % 20 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je zaključila vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu (54,98 %). Tisti z materami oz. skrbnicami s srednješolsko izobrazbo so dosegli višjo raven še v nekoliko večjem deležu (58,26 %). Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je imela zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (43,01 %). Slika 104: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v obalno-kraški regiji % 70 % 58,26 60 54,98 % 50 % 43,01 % % 40 34,71 % 29,84 30,73 30 ,29 % 22 % 20 14,29 11,90 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 107 Dejstvo ali je oče/skrbnik rojen v Slovenji ni vplivalo veliko na dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v obalno-kraški regiji. Razporejenost deležev med ravnmi v skupini prebivalcev z očetom/ skrbnikom rojenim v Sloveniji in v skupini prebivalcev z očetom/ skrbnikom, ki ni rojen v Sloveniji se bistveno ne razlikuje. V obeh skupinah jih slaba polovica prebivalcev dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (oče/skrbnik rojen v Sloveniji 44,46 %, oče/skrbnik ni rojen v Sloveniji 44,33 %), tretjina jih dosega srednjo raven (oče/skrbnik rojen v Sloveniji 34,99 %, oče/skrbnik ni rojen v Sloveniji 34,59 %) in petina zelo nizko raven (oče/skrbnik rojen v Sloveniji 20,54 %, oče/skrbnik ni rojen v Sloveniji 21,08 %). Slika 105: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v obalno-kraški regiji 50 44,46 % 44,33 % 45 40 34,99 % 34,59 % 35 30 25 20,54 % 21,08 % 20 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, katerih oče oziroma skrbnik je zaključil vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (59,27 %). Tudi 48,58 % tistih z očeti oz. skrbniki s srednješolsko izobrazbo so dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih oče oz. skrbnik je imel zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (39,18 %). 108 Slika 106: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v obalno-kraški regiji % 70 % 59,27 60 % 48,58 50 % % % 39,18 40 35,83 34,54 % 33,21 ,98 30 % 24 18,21 20 % 10 6,19 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,23 %). Petina jih dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (19,13 %). Tisti, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, imajo deleže med ravnmi bolj enakomerno porazdeljene. V največjem deležu dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (35,97 %), čeprav se delež le malo razlikuje od višje ravni (35,51 %). Zelo nizko raven jih dosega 28,52 %. 109 Slika 107: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v obalno-kraški regiji 50 46,23 % 45 40 34,64 % 35,97 % 35,51 % 35 28,52 % 30 25 19,13 % 20 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v obalno-kraški regiji Tisti prebivalci, ki so dosegali višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (56,61 %) in odlično (57,05 %). Tisti, ki pa so dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili z oceno zadovoljivo (29,70 %) in dobro (29,15 %). Tisti, ki so svoje zdravje ocenili z oceno slabo, so v največjem deležu dosegli srednjo raven spretnosti (72,53 %). Slika 108: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v obalno-kraški regiji % 80 % % 70 % 72,53 57,05 56,61 60 % 52,66 50 % % % % % 39,31 % 40 ,30 31,54 29,70 % % 29,15 29,07 % 28 27,47 30 17,65 20 13,88 15,09 % 10 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 110 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v obalno-kraški regiji Tretjina prebivalcev, ki ima doma manj kot 10 knjig dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (31,61 %). Največji delež prebivalcev dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupini z več kot 500 knjigami (85,03 %). Skupine v katerih še prevladuje delež tistih, ki dosegajo višjo raven so tisti, ki doma imajo od 101 do 200 knjig (58,84 %), od 26 do 100 knjig (45,47 %) in od 11 do 25 knjig (41,60 %). Pri slednjih je delež srednje ravni približno enak (41,31 %). V skupini tistih, ki imajo 201 do 500 knjig, jih največji delež dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,96 %). Slika 109: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v obalno-kraški regiji % 90 80 85,03 % 70 % % 58,84 60 % % % 48,96 50 % ,31 45,47 % % 44,85 41 % 41,60 % 40 % 34,56 31,61 33,83 31,48 % 28,12 30 % 23,05 % 17,09 20 % 13,04 14,97 % 10 6,19 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 111 Osrednjeslovenska regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v osrednjeslovenski regiji Precej večji delež prebivalcev pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega višjo raven. Najmlajši prebivalci obeh spolov dosegajo omenjeno raven v največjem deležu (ženske 16-25 let 71,60 % in moški 16-25 let 73 %). S starostjo se velikost deležev pri obeh spolih znižuje in tako dosegajo omenjeno raven v najnižjem deležu najstarejši prebivalci (ženske 56-65 let 26,48 % in moški 56-65 let 20,51 %). Krivulja je na zelo nizki ravni obrnjena v nasprotno smer, saj se deleži s starostjo zvišujejo. Največji delež na tej ravni predstavljajo najstarejši prebivalci (ženske 56-65 let 36,60 % in moški 58,62 %). Na srednji ravni pri reševanju problemov so deleži nekoliko bolj poravnani, pri ženskah je s starostjo še vedno opazno naraščanje deležev, medtem ko je pri moških graf nekoliko bolj razgiban. Slika 110: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v osrednjeslovenski regiji % % % 80 71,60 69,15 73,00 % % 70 % % 58,62 58,44 60 57,23 54,34 % % 50 % % 46,76 44,10 % 40 % 36,60 % 36,92 % % % % % % % % % % % 29,00 30 26,90 27,08 % 25,78 27,46 26,48 % 25,39 ,58 23,44 20,75 % 20,16 20,87 20,51 18 19,33 19,44 20 % % 16,16 10,69 7,65 7,55 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 112 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v osrednjeslovenski regiji Med prebivalci, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, jih nekoliko večji delež prihaja iz nekmečkih naselij z manj kot 2.000 prebivalci (59,78 %) in naselij z 2.000 do 10.000 prebivalci (59,61 %). Najmanj jih živi v mestu Ljubljana (51,75 %). Na zelo nizki ravni je največ tistih prebivalcev, ki prihajajo iz Ljubljane (22,82 %), najmanj prebivalcev iz naselij med 2.000 in 10.000 prebivalci je doseglo to raven (13,88 %). Srednjo raven je doseglo največ tistih, ki prihajajo iz naselij z 2.000 in 10.000 prebivalci (28,92 %). Slika 111: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v osrednjeslovenski regiji % % % 70 % % 59,78 59,61 57,20 60 54,63 51,75 50 % 40 % % % % % % % 28,92 30 % 26,48 25,43 ,89 % 23,86 22,82 18 19,99 20,39 20 16,36 13,88 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % kmečka naselja < 2.000 prebivalcev nekmečka naselja < 2.000 prebivalcev naselja 2.000 - 10.000 prebivalcev naselja > 10.000 prebivalcev Mesto Ljubljana Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 113 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v osrednjeslovenski regiji Daleč največji delež prebivalcev, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (64,29 %). Delež posameznikov se z nižanjem zahtevnosti dela kar prepolovi, najnižji delež pa predstavljajo osnovni poklici za preprosta delovna mesta (17,30 %). Na zelo nizki ravni je krivulja obrnjena in pada z naraščajočo zahtevnostjo kvalifikacijo. To raven v največjem deležu dosegajo prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (50,77 %). Najmanj je tistih, ki opravljajo najbolj zahtevne poklice (12,14 %). Na srednji ravni pri reševanju problemov je največ prebivalcev, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (31,93 %). Slika 112: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v osrednjeslovenski regiji % 70 64,29 % 60 Osnovni poklici za % % preprosta dela 50,77 50 44,45 44,14 % Polkvalificirani poklici % % 40 za industrijski način % % 31,93 ,01 dela 31,04 % 29 30 % 26,54 24,82 23,56 Polkvalificirani poklici % za neindustrijski način 20 17,30 dela 12,14 10 Kvalificirani poklici 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 114 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v osrednjeslovenski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, živijo v nekoliko večjem deležu v 3-članskem (57,73 %) in 6-članskem gospodinjstvu (58,23 %). Na zelo nizki ravni je nekoliko višji delež tistih, ki živijo v 7-članskem gospodinjstvu (31,65 %), ostali deleži se gibljejo nekoliko pod in nad 20 %. Prav tako so dokaj podobni deleži tudi na srednji ravni pri reševanju problemov, nekoliko večji delež prebivalcev živi v 7- članskem gospodinjstvu (29,22 %) ali pa živijo sami (28,88 %). Slika 113: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v osrednjeslovenski regiji % % 70 % % % % 57,73 58,23 60 54,53 54,56 56,36 48,09 % 50 % % % 39,13 40 % % % % % % % % % 31,65 28,88 % % 29,22 30 23,03 24,18 24,78 24,70 24,53 21,29 23,23 20,74 20,41 17,49 17,24 20 10 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven (64,36 %) pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. Medtem ko je pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko ali srednjo raven, slika ravno obrnjena, saj je večji delež prebivalcev, ki živijo s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem (23,28 % zelo nizka in 25,75 % srednja raven). 115 Slika 114: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v osrednjeslovenski regiji 70 64,36 % 60 50,97 % 50 40 30 25,75 % 23,28 % 22,16 % 20 13,48 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, katerih soprog ali partner je zaposlen za krajši delovni čas (71,10 %), dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Omenjeno raven dosega tudi večji delež tistih, katerih soprog ali partner je dijak ali študent (58,49 %) oziroma je zaposlen za polni delovni čas (55,10 %). Najmanjši delež predstavljajo prebivalci, katerih soprog ali partner je upokojen (22,45 %), medtem ko omenjeni posamezniki v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (51,70 %). 116 Slika 115: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v osrednjeslovenski regiji % % % 80 % % % 70 % 55,10 % 71,10 58,49 60 51,70 % % 46,47 47,03 % 50 % % % ,74 % 43,24 % % % 36 40 % % 30,45 33,58 30,62 30 23,07 25,82 25,85 ,22 22,45 % 26,14 19,08 16 20 12,72 16,17 7,93 10 0 a i o F i t n % z , l i vn n n n o , e e l n as K, R e s as l ) d o v rbk o e el č s n p o d D a krajš č o tu l s ni d s n , i el š z e ž i o ) re o z n ap s ali n n n v ru l je g z o o ap el pi u el ol jak, Bre ja d uv z s ko r s ap t /d o al o D o ed z Di js ke a p n p amos ravl n o z amo ap je u ( p i z tr ne s Zap O do o l ( ko p s as o s o č o Up g Zap zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, nima otrok (67,84 %, 46,56 % jih otroke ima). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih je slika ravno obratna, večji delež ima otroke (26,10 %, 11,29 % jih otrok nima), prav tako je tudi pri tistih, ki dosegajo srednjo raven (27,34 %, 20,87 % jih otrok nima). 117 Slika 116: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v osrednjeslovenski regiji 80 67,84 % 70 60 46,56 % 50 40 26,10 % 27,34 % 30 20,87 % 20 11,29 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, ki imajo po enega otroka (54,24 %) dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Ostali deleži na tej ravni so precej podobni. Na zelo nizki ravni je nekoliko višji delež prebivalcev, ki imajo štiri otroke (34,27 %), na srednji ravni se malenkost dvigujejo tisti, ki imajo po dva otroka (29,09 %). Slika 117: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v osrednjeslovenski regiji % 60 % % % 54,24 ,56 50 45 43,29 % 44,60 40 % % % % % 34,27 ,09 % % 27,63 29 29,24 30 25,87 25,20 19,88 21,13 20 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 118 Največji delež prebivalcev, ki ima najmlajšega otroka starega do 2 leti (58,91 %), dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Na omenjeni ravni je najnižji delež tistih, ki imajo najmlajšega otroka starega nad 13 let (34,55 %). Delež teh prebivalcev je na zelo nizki ravni nekoliko višji od ostalih (36,03 %). Na srednji ravni so deleži precej podobni. Slika 118: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v osrednjeslovenski regiji % 70 % % 58,91 60 52,29 53,46 50 % % % 40 % % 36,03 % 34,55 % % 29,42 27,35 30 % 25,98 24,89 22,82 19,19 20 15,11 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, katerih najstarejši otrok je star 3 do 5 let, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (68,13 %). Omenjeno raven dosegajo v višjem deležu tudi tisti, katerih otrok je star 6 do 12 let (56,46 %). Prebivalci, ki imajo najstarejšega otroka starega do 2 leti (70,00 %), v največjem deležu dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Medtem pa zelo nizko raven dosega največji delež tistih, ki imajo najstarejšega otroka starega nad 13 let (33,42 %). 119 Slika 119: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v osrednjeslovenski regiji % % 80 % 70 70,00 68,13 56,46 60 % % 50 % % % % 37,35 40 % 33,42 30,00 29,23 30 24,70 23,54 % 20,00 20 % 7,17 10 0,00 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Migrantsko ozadje prebivalcev v osrednjeslovenski regiji Prebivalci, ki niso migranti prve ali druge generacije, dosegajo v najvišjem deležu višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (60,60 %). Najmanjši delež migrantov prve generacije je dosegel višjo raven (21,64 %), medtem ko le-ti na zelo nizki ravni odstotkovno prevladujejo (48,70 %). Na srednji ravni je prav tako najvišji delež tistih, ki niso migranti prve ali druge generacije (29,66 %). Slika 120: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v osrednjeslovenski regiji 70 60,60 % 60 48,70 % 50 44,94 % 40 29,66 % 30,18 % 30 24,88 % 23,90 % 21,64 % 20 15,50 % 10 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali % druge generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 120 Prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti (59,80 %). Na zelo nizki in srednji ravni je slika ravno obratna, saj ti ravni v večjem deležu dosegajo prebivalci, ki se niso rodili v Sloveniji (47,38 % zelo nizka in 29,90 % srednja raven). Slika 121: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji 70 59,80 % 60 47,38 % 50 40 29,90 % 30 24,01 % 22,72 % 20 16,19 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med prebivalci, ki dosegajo višjo stopnjo pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, se jih je največji delež v Slovenijo priselil v starosti 36-40 let (100,00 %) in v starosti 0-5 let (55,18 %). Med prebivalci, ki dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov, so deleži precej podobni in nihče med njimi ne izstopa. Med tistimi, ki dosegajo zelo nizko raven, z velikimi deleži izstopajo tisti, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 11-15 let (60,78 %), 21-25 let (65,94 %) in 41 let ali več (65,53 %). 121 Slika 122: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v osrednjeslovenski regiji % 100 90 % 100,00 % 80 % % 65,94 % % 70 65,53 ,18 60,78 % 60 55 % 53,32 51,99 % 46,95 % 50 % % % % % % 36,98 % 40 35,02 % % 34,47 31,61 32,87 % % 28,00 27,29 27,87 29,65 % 30 25,39 20,18 22,62 % 17,03 20 13,21 11,93 % % % 6,19 10 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let 31-35 let 36-40 let 41 let ali % več zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Nihče od prebivalcev se v Slovenijo ni priselil pred letom 1960. Med posamezniki, ki dosegajo višjo raven reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, se jih je večji del v Slovenijo priselil po letu 1991 (25,31 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov sta deleža skoraj popolnoma izenačena (29,28 % se jih je priselilo 1961-1990 in 30,09 % po letu 1991). Na zelo nizki ravni je nekoliko večji delež tistih, ki so se v Slovenijo priselili med leti 1961 in 1990 (50,35 %). Slika 123: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v osrednjeslovenski regiji 60 50,35 % 50 44,60 % 40 29,28 % 30 30,09 % 20,37 % 25,31 % 20 10 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 122 Prebivalci, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik, v največjem deležu dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (58,21 %). Omenjeno raven dosega tudi najvišji delež tistih, ki govorijo drug, neopredeljen jezik (44,59 %). Prebivalci, ki doma najpogosteje govorijo albansko, v večjem deležu dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (51,38 %). Tisti, ki doma najpogosteje govorijo bosansko, hrvaško, črnogorsko ali srbsko, v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov (61,11 %), najmanjši delež jih dosega višjo raven (13,07 %). Slika 124: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v osrednjeslovenski regiji % 70 % 61,11 % 58,21 60 % 51,38 % 50 47,10 44,59 % 40 % % % % 31,89 % 28,42 ,82 % % 28,42 30 % 25 26,99 24,49 ,20 20 % 21,01 20 17,30 13,07 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Albanski Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Makedonski Drug jezik Slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki so se v otroštvu najprej naučili slovenskega jezika, dosegajo v največjem deležu višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (59,78 %). Prav tako dosegajo v največjem deležu višjo raven tudi tisti, ki so se v otroštvu najprej naučili italijanskega (50,20 %) ali drugega, neopredeljenega jezika (45,26 %). Prebivalci, ki so se v otroštvu najprej naučili albansko, v največjem deležu dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (52,01 %), najmanj jih dosega zelo nizko raven (18,70 %). Na zelo nizki ravni prevladuje delež tistih, ki so se v otroštvu najprej naučili bosanskega, hrvaškega, črnogorskega ali srbskega jezika (50,38 %). 123 Slika 125: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v osrednjeslovenski regiji % 70 % % % 59,78 60 % 52,01 50,38 % 50,20 50 45,26 40,71 % % % 40 % % % 33,41 % % % 30,78 % 29,29 % 30 26,85 28,51 24,90 % 24,90 24,35 22,77 21,32 18,70 20 15,87 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Albanski Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Italijanski Makedonski Drug jezik Slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skupina prebivalcev z materjo oziroma skrbnico, ki je bila rojena v Sloveniji, predstavlja večji delež na višji ravni reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (60,43 %). Na zelo nizki ravni pri reševanju problemov je slika drugačna, saj prevladuje delež tistih, katerih mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji (36,09 %), prav tako pa je tudi pri prebivalcih, ki so dosegli srednjo raven (28,35 %). Slika 126: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji 70 60,43 % 60 50 40 36,09 % 35,56 % 28,35 % 30 23,79 % 20 15,78 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 124 Tri četrtine prebivalcev, katerih mati ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (76,86 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najnižji delež tako predstavljajo tisti, kateri mati je dosegla največ nižjo poklicno izobrazbo (33,97 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižje poklicno izobraževanje (36,39 %), najmanjšega pa tisti, katerih mati je dosegla višje ali visokošolsko izobraževanje (6,25 %). Na srednji ravni predstavljajo največji delež tisti, katerih mati ali skrbnica dosega največ nižje poklicno izobraževanje (29,64 %). Slika 127: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v osrednjeslovenski regiji 90 76,86 % 80 70 60,89 % 60 50 40 36,39 % 33,97 % 29,64 % 30 24,97 % 16,89 % 20 14,14 % 10 6,25 % 0% zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem delu dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik je rojen v Sloveniji (60,79 %). Na zelo nizki in srednji ravni je slika ravno obratna, saj večji del očetov ali skrbnikov prebivalcev posameznikov ni bil rojen v Sloveniji (zelo nizka raven 34,64 % in srednja raven 28,44 %). 125 Slika 128: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji 70 60,79 % 60 50 36,92 % 40 34,64 % 28,44 % 30 23,66 % 20 15,55 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tri četrtine prebivalcev, katerih oče ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (73,65 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najmanjši delež tako predstavljajo tisti, kateri oče je dosegel največ nižjo poklicno izobrazbo (30,12 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih oče je dosegel največ nižje poklicno izobraževanje (40,44 %), najmanjšega pa tisti, katerih oče je dosegel višje ali visokošolsko izobraževanje (7,42 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo srednjo raven je največji delež tistih, kateri oče ali skrbnik je dosegel največ nižjo poklicno izobrazbo (29,44 %). 126 Slika 129: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v osrednjeslovenski regiji 80 73,65 % 70 56,15 % 60 50 40,44 % 40 29,44 % 30,12 % 30 25,63 % 18,22 % 18,92 % 20 7,42 % 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju, je naravnih govorcev slovenščine (59,78 %). Na zelo nizki ravni in srednji ravni prevladuje delež prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine (zelo nizka 47,60 % in srednja 27,38 % raven). Slika 130: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v osrednjeslovenski regiji 70 59,78 % 60 47,60 % 50 40 27,38 % 30 24,35 % 25,01 % 20 15,87 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 127 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v osrednjeslovenski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih svoje zdravje ocenjujejo boljše kot tisti, ki dosegajo zelo nizko raven. Najvišji delež prebivalcev na višji ravni spretnosti je svoje zdravje ocenil kot zelo dobro (63,40 %), le nekoliko nižji pa je delež tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično (60,57 %). Najnižji delež predstavlja slaba ocena (29,67 %). Ocena slabo predstavlja najvišji delež pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven (44,80 %). Na srednji ravni pri reševanju problemov je graf manj razgiban. Največji delež prebivalcev je svoje zdravje ocenil kot zadovoljivo (29,14 %). Slika 131: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja, v osrednjeslovenski regiji % % % 70 60,57 63,40 47,15 60 % % 50 44,80 % % 39,47 % 40 % % % % 31,39 % 29,67 % 29,14 30 25,92 26,93 24,00 25,54 % 21,52 17,91 20 12,61 10 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 128 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v osrednjeslovenski regiji Največji delež prebivalcev, ki imajo doma več kot 500 knjig, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (77,81 %). Načeloma se vidi z naraščanjem števila knjig tudi naraščanje deležev na grafu. Na zelo nizki ravni deleži s številom knjig upadajo, največji delež prebivalcev ima doma manj kot 10 knjig (46,11 %), najmanjši delež pa je tistih, ki imajo doma več kot 500 knjig (9,35 %). Na srednji ravni je prav tako vidno manjše upadanje deleža z naraščanjem števila knjig. Slika 132: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v osrednjeslovenski regiji % 90 % % 80 77,81 % 69,44 70 63,97 % 57,01 60 50 46,11 % % % % % % 40 % 33,97 34,74 31,29 % 30,91 % 30 % 25,08 % 23,98 ,01 % 22,98 17,91 % 19 20 12,05 11,55 12,84 9,35 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 129 Podravska regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v podravski regiji Mlajši prebivalci dosegajo pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem delu višjo raven. Največji delež predstavljajo moški v starosti 26-35 let (57,23 %), moški v starosti 16-25 let (52,51 %) in ženske v starosti 16-25 let (52,42 %). Krivulja s starostjo prebivalcev upada. Najnižji delež predstavljajo ženske v starosti 56-65 let (7,53 %) in moški (18,22 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven je krivulja obrnjena v drugo smer in s starostjo narašča pri obeh spolih. Najvišje deleže tako predstavljajo tisti, ki so na višji ravni odstotkovno najmanj zastopani. Ženske v starostni skupini 56-65 let (60,64 %) predstavljajo najvišji delež, sledijo jim moški v enaki starostni skupini (53,03 %) ter ženske in moški v starostni skupini 46-55 let (ženske 54,51 % in moški 52,78 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo srednjo raven, so deleži bolj enakomerno porazdeljeni in se gibljejo okoli 30 %. Slika 133: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v podravski regiji % 70 % % % % % % 60,64 60 57,23 54,51 ,51 52,78 53,03 52,42 % 52 50 % % % % 43,42 % % % % % 40 % % % 38,01 38,32 % 34,03 ,98 33,18 33,72 % 30,86 % 31,84 31,70 % 29 % 27,96 28,85 28,74 30 25,72 % % % % 23,14 24,05 22,35 18,71 18,36 18,22 20 14,40 % 13,77 7,53 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 130 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v podravski regiji Najvišji delež prebivalcev, ki živi v mestu Maribor, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (43,96 %). Omenjeno raven dosegajo v še nekoliko večjem deležu tudi tisti, ki živijo v naseljih z več kot 10.000 prebivalci (44,41 %). Višjo raven pa je doseglo tudi precej prebivalcev, ki prihajajo iz nekmečkih naselij z manj kot 2.000 prebivalci (38,11 %). Skupina prebivalcev, ki prihaja iz kmečkih naselij z manj kot 2.000 prebivalci je v večjem deležu dosegla zelo nizko raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (43,29 %). Prebivalci iz naselij, ki imajo med 2.000 in 10.000 prebivalci, pa v nekoliko večjem deležu dosega srednjo raven (34,47 %). Slika 134: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v podravski regiji % % % 50 % ,96 45 43,29 44,41 43 % % % 40 38,11 % % % % 34,47 % 34,45 35 32,72 % % % 31,08 30,14 28,75 29,17 29,46 30 26,13 27,29 26,57 25 20 15 10 5 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti kmečka naselja < 2.000 prebivalcev nekmečka naselja < 2.000 prebivalcev naselja 2.000 - 10.000 prebivalcev naselja > 10.000 prebivalcev Mesto Maribor Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 131 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v podravski regiji Daleč največji delež prebivalcev, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,39 %). Delež posameznikov se z nižanjem zahtevnosti dela kar prepolovi, najnižji delež pa predstavljajo osnovni poklici za preprosta delovna mesta (16,27 %). Na zelo nizki ravni je krivulja obrnjena in pada z naraščajočo zahtevnostjo kvalifikacije. To raven v največjem deležu dosegajo prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (62,63%). Najmanjši delež je tistih, ki opravljajo najbolj zahtevne poklice (20,43 %). Na srednji ravni pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je največ prebivalcev, ki opravljajo kvalificirane poklice (33,17 %). Slika 135: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v podravski regiji % 70 62,63 % 60 Osnovni poklici za % % preprosta dela 50,36 ,24 50 45 46,39 % Polkvalificirani % 40 % poklici za % 33,17 industrijski način 31,10 % % 28,69 dela 30 % 26,07 Polkvalificirani % poklici za 21,10 20,43 18,54 neindustrijski način 20 16,27 dela Kvalificirani poklici 10 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 132 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v podravski regiji Prebivalci, ki živijo v 4-članskem gospodinjstvu v največjem deležu dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (45,87 %). Na tej ravni je najnižji delež tistih, ki živijo v 6-članskem gospodinjstvu (16,33 %), le-ti predstavljajo na srednji ravni pri reševanju problemov najvišji delež (41,21 %). Prebivalci, ki živijo sami (44,97 %) ali še z eno osebo (42,74 %), v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven. Omenjeni skupini prebivalcev v najmanjšem deležu dosegata srednjo raven (1-člansko gospodinjstvo 24,27 % in 2-člansko 22,95 %). Slika 136: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v podravski regiji % % % % 50 % % % 45 44,97 42,74 % 45,87 % 42,46 % 41,21 % 40,44 % 40 % % 36,93 % 37,84 35,88 % 34,31 33,87 35 32,44 % 30,76 30,86 % 30,63 % 30,25 % 30 24,27 25 22,95 23,27 % 21,71 20 16,33 15 10 5 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven (49,57 %) pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. Podobno je nekoliko večji delež tistih, ki ne živijo s soprogom ali partnerjem, tudi na srednji ravni (30,31 %), vendar sta deleža vseeno precej izenačena (srednjo raven dosega 29,55 % prebivalcev, ki živijo s soprogom oz. partnerjem). Večji delež tisti, ki dosegajo zgolj zelo nizko raven (38,09 %) pri reševanju problemov po drugi strani živi skupaj s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. 133 Slika 137: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v podravski regiji 60 49,57 % 50 38,09 % 40 32,36 % 30,31 % 29,55 % 30 20,12 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega največji delež tistih, katerih soprog ali partner je dijak ali študent (64,64 %), je zaposlen za krajši delovni čas (52,52 %) ali pa je zaposlen za polni delovni čas (37,57 %), le da pri zadnjem razlike, med prebivalci na preostalih dveh ravneh, niso tako velike. Vsi tisti, katerih soprog ali parter je trajno invaliden, dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov (100,00 %). V večjem deležu dosegajo to raven tudi tisti, katerih soprog/ partner opravlja delo v gospodinjstvu (62,02 %), je upokojen (60,16 %) ali pa brezposeln (53,82 %). Na srednji ravni so deleži precej izenačeni. 134 Slika 138: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v podravski regiji % 100 90 % % % 80 % % ,16 100,00 70 62,02 64,64 60 % % % 60 % 52,52 53,82 % % % % 50 34,61 37,57 37,20 % 40 32,94 29,50 31,60 % % 30 % 24,46 28,01 % % % 18,17 20 10,28 10,90 8,24 10 3,37 0,00 0,00 0 a i o i n t n z l % i vn n vn e n o , e e l n as ol ,n d d so v rbk o e el č e e p o d l tu l s ni d s n d s vali š z e ž i o ) re i o ) in ali n n ru l je n o ap el pi ap el o jak, Bre ja d uv z s ko z s t /d o al o o Di js ke a p n p a krajš rajn ravl n o z amo ap je u z amo ap T p i z tr ne s n s z O do o l ( ko el ( p s as o s s o č o asč o Up g Zap Zap zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, nima otrok (51,62 %, 28,89 % jih otroke ima). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih je slika ravno obratna, večji delež ima otroke (41,32 %, 19,68 % jih otrok nima), prav tako je tudi pri tistih, ki dosegajo srednjo raven (29,80 %, 28,70 % jih otrok nima). 135 Slika 139: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v podravski regiji 60 51,62 % 50 41,32 % 40 28,70 % 29,80 % 28,89 % 30 19,68 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri prebivalcih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je najvišji delež tistih, ki imajo po enega otroka (32,04 %). Z naraščanjem števila otrok upada krivulja z deleži. Najmanjši delež tako predstavljajo tisti, ki imajo štiri otroke (9,95 %). Prebivalci, ki imajo štiri otroke v nekoliko večjem deležu dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov (41,71 %). Na tej ravni je najnižji delež tistih, ki imajo po tri otroke (22,67 %), le ti po drugi strani predstavljajo večinski delež med tistimi, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti (57,36 %). Slika 140: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v podravski regiji % 70 57,36 % 60 % % % 48,34 50 % % 40,16 % 41,71 37,81 % 40 ,92 32,04 % 30,15 30 28,92 % 30 22,67 ,98 19 % 20 9,95 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 136 Največji delež prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka starega do 2 leti, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (42,00 %). Na tej ravni je z višanjem starosti najmlajšega otroka opazen upad deležev. Najmanj prebivalcev ima najmlajšega otroka starega nad 13 let (17,30 %). Na zelo nizki ravni je takšnih prebivalcev največ (52,01 %). Le-tu je krivulja obrnjena in narašča s starostjo najmlajšega otroka. Pri prebivalcih, ki dosegajo srednjo raven omenjene spretnosti so deleži bolj enakomerno porazdeljeni med ravnmi, najmanjši je delež tistih, katerih najmlajši otrok je star 6 do 12 let (24,95 %). Slika 141: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v podravski regiji % 60 % % 52,01 50 % % 42,00 % 42,20 % % % 40 36,80 ,85 % ,06 32,61 32,15 % 32 31 30,69 30 25,39 24,95 % 20 17,30 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večina prebivalcev, katerih najstarejši otrok je star do 2 leti, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (65,48 %). Na to raven se uvršča tudi največji delež tistih, ki imajo najstarejšega otroka starega 6 do 12 let (46,13 %). Najmanj je posameznikov, ki imajo najstarejšega otroka starejšega od 13 let (19,04 %), le-ti so odstotkovno bolj zastopani na zelo nizki ravni (52,51 %). Na srednji ravni so deleži bolj podobni in se gibljejo okoli 30 %. 137 Slika 142: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v podravski regiji % 70 % 60 65,48 % ,51 52 % 50 % % 46,13 % 39,63 % 40 % 34,52 36,25 % 30,08 28,46 % 30 24,12 23,79 19,04 20 % 10 0,00 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Migrantsko ozadje prebivalcev v podravski regiji Prebivalci, ki so migranti druge generacije, dosegajo v nekoliko večjem deležu višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (39,01 %), prav tako pa tudi tisti, ki niso migranti prve ali druge generacije (37,04 %). Ostotkovno razmerje med slednjima dvema skupinama je podobno tudi na srednji ravni, medtem ko zelo nizko raven dosega največji delež tistih, ki so migranti prve generacije (49,25 %). Najmanjši delež zelo nizke ravni dosegajo migranti druge generacije (26,06 %). Slika 143: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v podravski regiji 60 49,25 % 50 39,01 % 40 34,93 % 37,04 % 32,63 % 29,49 % 30,33 % 26,06 % 30 21,27 % 20 10 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 138 Prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu dosegajo višjo raven (37,95 %). Podobna je slika tudi pri doseganju srednje ravni, saj je večji delež prebivalcev, ki so se rodili v Sloveniji (29,91 %). Prebivalci, ki se niso rodili v Sloveniji, so v večjem deležu dosegali zgolj zelo nizko raven pri reševanju problemov (46,84 %). Slika 144: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v podravski regiji 50 46,84 % 45 37,95 % 40 35 32,14 % 29,49 % 29,91 % 30 23,66 % 25 20 15 10 5 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največ prebivalcev, ki pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo višjo raven spretnosti, se je v Slovenijo priselilo že zelo zgodaj, v starosti 0-5 let (48,91 %). Omenjeno raven dosega tudi visok delež tistih, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 36-40 let (41,76 %). Prebivalci, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 6-10 let, v največjem deležu dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (70,00 %). Zelo nizko raven pa dosega največji delež tistih, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 16-20 let (81,09 %) in 11-15 let (68,36 %). 139 Slika 145: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v podravski regiji % 90 % % % 80 81,09 % 70,00 68,36 % 70 % 62,27 58,24 % % 60 % 52,41 48,91 50 % % % % % 42,07 % % 41,76 38,20 40 30,00 31,64 32,65 30,85 30 24,94 26,15 % 29,14 % % % 20 % % 12,84 % 6,06 6,88 10 5,52 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let 31-35 let 36-40 let % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so se v nekoliko večjem deležu v Slovenijo priselili med leti 1961 in 1990 (32,26 %, 29,16 % se jih je v Slovenijo priselilo po letu 1991). Prav tako je s tistimi, ki dosegajo srednjo raven (priselili med 1961-1990 26,56 %, leta 1991 ali kasneje 22,77 %). Vsi prebivalci, ki so se v Slovenijo priselili med leti 1931 in 1960, dosegajo zelo nizko raven. Na omenjeni ravni je tudi večji delež tistih, ki so se v Slovenijo priselili po letu 1991 (48,07 %). Slika 146: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v podravski regiji 100 100,00 % 90 80 70 60 50 41,17 % 48,07 % 40 32,26 % 30 29,16 % 20 26,56 % 22,77 % 10 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 140 Večji delež prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo slovensko, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju (37,76 %). Nekoliko manjši delež prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo bosansko, hrvaško, črnogorsko ali srbsko (24,82 %), prav tako dosega višjo raven. Le-ti v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (57,43 %). Vsi, ki doma najpogosteje govorijo drug, neopredeljen jezik, prav tako dosegajo zelo nizko raven (100,00 %). Prebivalci, ki doma najpogosteje govorijo albanski jezik v največjem deležu dosegajo srednjo raven (60,00 %), višje ravni pa ne dosegajo. Slika 147: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v podravski regiji % 100 90 100,00 80 % % 70 60,00 57,43 60 % % 50 % % 40,00 % 37,76 40 32,51 % 29,73 30 24,82 17,75 20 % % % 10 0,00 0,00 0,00 0 Albanski Bosanski, hrvaški, Drug jezik Slovenski % črnogorski, srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki so se v otroštvu najprej naučili slovenskega jezika, v nekoliko večjem deležu dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,52 %). Tisti, ki so se najprej naučili albanskega jezika prav tako dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (41,97 %). V veliko večjem deležu so omenjeno raven dosegli še tisti, ki so se v otroštvu najprej naučili makedonskega jezika (86,85 %), kar predstavlja tudi najvišji delež nasploh. Prebivalci, ki so se v otroštvu najprej naučili madžarskega jezika po drugi strani v večinskem deležu dosegajo srednjo raven (70,00 %). Zelo nizko raven v večjem deležu dosegajo prebivalci, ki so se najprej naučili bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik (53,28 %). 141 Slika 148: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v podravski regiji % 100 % 90 86,85 80 % 70,00 % 70 % % 60 53,28 % % % % 50,00 48,40 % % % 50 % 41,97 40,10 40,00 ,51 40 34,82 37,52 % % ,97 32 28,90 % % 29 30 23,21 % % 17,83 20,00 20 10,00 % 13,15 11,50 10,00 10 0,00 0 Albanski Bosanski, Madžarski Makedonski Drug jezik Romski Slovenski % hrvaški, črnogorski, srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skupina prebivalcev z materjo oziroma skrbnico, ki je bila rojena v Sloveniji, predstavlja večji delež na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,48 %). Srednjo raven je doseglo več tistih prebivalcev, katerih mati ali skrbnica je bila prav tako rojena v Sloveniji (29,81 %). Na zelo nizki ravni pri reševanju problemov je slika drugačna, saj prevladuje delež tistih, katerih mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji (38,01 %). Slika 149: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v podravski regiji 38,01 % 40 37,48 % 35,36 % 35 32,70 % 29,81 % 30 26,63 % 25 20 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 142 Skoraj tri četrtine prebivalcev, katerih mati ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (74,03 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najnižji delež tako predstavljajo tisti, kateri mati je dosegla največ nižjo poklicno izobrazbo (19,58 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov, je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižje poklicno izobraževanje (53,07 %), najmanjšega pa tisti, katerih mati je dosegla višje ali visokošolsko izobraževanje (3,56 %). Na srednji ravni predstavljajo največji delež tisti, katerih mati ali skrbnica dosega srednješolsko stopnjo (33,45 %). Slika 150: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v podravski regiji 80 74,03 % 70 60 53,07 % 50 45,07 % 40 33,45 % 27,35 % 30 21,48 % 22,42 % 19,58 % 20 10 3,56 % 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem delu dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik je rojen v Sloveniji (37,62 %). Prav tako je tudi pri prebivalcih, ki dosegajo srednjo raven (30,27 %). Na zelo nizki ravni je slika ravno obratna, saj večji del očetov ali skrbnikov prebivalcev posameznikov ni bil rojen v Sloveniji (38,82 %). 143 Slika 151: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v podravski regiji 45 38,82 % 40 37,62 % 35,82 % 35 32,11 % 30,27 % 30 25,35 % 25 20 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica prebivalcev, katerih oče ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (69,08 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najnižji delež tako predstavljajo tisti, kateri oče je dosegel največ nižjo poklicno izobrazbo (19,25 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov, je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih oče je dosegel največ nižje poklicno izobraževanje (56,83 %), najmanjšega pa tisti, katerih oče je dosegel višje ali visokošolsko izobraževanje (7,66 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo srednjo raven je največji delež tistih, kateri oče ali skrbnik je dosegel srednješolsko izobrazbo (33,50 %). 144 Slika 152: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v podravski regiji 80 69,08 % 70 56,83 % 60 50 37,80 % 40 33,50 % 28,70 % 30 23,91 % 23,26 % 19,25 % 20 7,66 % 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je naravnih govorcev slovenščine (37,52 %), čeprav je delež tistih, ki niso naravni govorci precej podoben (35,90 %). Prav tako je tudi na srednji ravni večji delež tistih, ki so naravni govorci slovenščine (29,97 %). Na zelo nizki ravni prevladuje delež prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine (42,44 %). Tretjina naravnih govorcev slovenščine dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (31,51 %). Slika 153: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v podravski regiji 42,44 % 45 37,52 % 40 35,90 % 32,51 % 35 29,97 % 30 25 21,65 % 20 15 10 5 0 % Da Ne zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 145 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v podravski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih svoje zdravje ocenjujejo boljše kot tisti, ki dosegajo zelo nizko raven. Največji delež prebivalcev na višji ravni spretnosti je svoje zdravje ocenil kot zelo dobro (53,39 %), le nekoliko nižji pa je delež tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično (43,54 %). Najmanjši delež predstavlja slaba ocena (1,87 %). Ocena slabo predstavlja največji delež pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven (78,06 %). Na srednji ravni pri reševanju problemov je graf manj razgiban. Največji delež prebivalcev je svoje zdravje ocenil kot odlično (34,57 %). Slika 154: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v podravski regiji % 90 80 % 78,06 % 70 60,82 % 60 % 53,39 % 50 % 43,54 41,70 % % 40 % 34,57 % % % 30,75 27,59 27,55 % 30 21,89 23,52 19,02 20,07 20 15,66 % 10 1,87 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 146 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v podravski regiji Največji delež prebivalcev, ki imajo doma več kot 500 knjig, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (70,05 %). Načeloma se vidi z naraščanjem števila knjig tudi naraščanje deležev na grafu. Na zelo nizki ravni deleži s številom knjig upadajo, največji delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven, ima doma manj kot 10 knjig (62,01 %), najnižji delež pa je tistih, ki imajo doma več kot 500 knjig (6,82 %). Na srednji ravni so si deleži precej podobni in se gibljejo nekoliko nad in pod 30 %. Slika 155: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v podravski regiji 80 % % % % 70 62,01 63,25 70,05 % 60 % 53,17 50 44,80 % % % % % % % % 37,74 40 32,26 30,58 31,68 % 30,51 % 30 % 23,99 24,70 23,12 22,95 ,32 ,00 16 % 20 14 12,05 6,82 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 147 Pomurska regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v pomurski regiji Mlajši obeh spolov v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Najvišji delež predstavljajo ženske 26-35 let (66,54 %) in ženske 16-25 let (60,33 %). Pri moških so deleži za več kot desetino manjši, vendar kljub temu večji, kot pri drugih dveh ravneh. Največji delež pri moških, ki so dosegali višjo raven, je v starostni skupini 16-25 let (48,31 %). Starejši so omenjeno raven dosegali v precej manjšem deležu, najmanjši delež predstavljajo moški 46-55 let (14,01 %) in 56-65 let (14,36 %). Med prebivalci, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je slika precej obrnjena, saj to raven spretnosti v večjem deležu dosegajo nekoliko starejše skupine posameznikov oziroma v največjem deležu celo najstarejša starostna skupina – ženske 56-65 let (57,52 %) in moški 56-65 let (52,90 %). Najmanjši delež s srednjo ravnjo spretnosti je delež žensk, ki v največjem deležu dosegajo višjo raven – 26-35 let (22,43 %). Na zelo nizki ravni je slika podobna, saj v večjih deležih dosegajo to raven v starejših starostnih skupinah. Največji delež prebivalcev, ki so dosegli zelo nizko raven, predstavljajo moški 46-55 let (50,24 %), najmanjšega pa ženske 16-25 let (7,14 %). Slika 156: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v pomurski regiji % % % 70 % % 57,52 60,33 66,54 % 60 % 52,90 % % 50,24 % 48,31 50 % % % % % 43,25 % % 43,14 43,25 % 40,12 % 40 35,65 % 35,74 ,26 % % 33,17 32,75 32,54 % 32,25 % 31 % % 28,62 27,49 30 24,20 24,61 23,58 % % % 21,76 22,43 21,10 20,72 20 % 14,01 14,36 11,02 7,14 10 % 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 148 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v pomurski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, živijo v nekoliko večjem deležu v naseljih z več kot 10.000 prebivalci (48,16 %). Deleži se med tipi naselji ne razlikujejo prav dosti, kljub temu jih najmanj živi v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (37,95 %). Srednjo raven je doseglo največ tistih, ki prihajajo iz naselij med 2.000 in 10.000 prebivalci (39,31 %), zelo nizko pa največ prebivalcev, ki prihajajo iz nekmečkih naselij z manj kot 2.000 prebivalci (30,88 %). Slika 157: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v pomurski regiji 60 % % 50 % 48,16 % % 41,91 % 40,05 40 % % 39,31 37,95 % % 33,36 30,88 31,17 % 29,79 30 26,59 % 22,05 18,78 20 10 0 % kmečka naselja < 2.000 nekmečka naselja < 2.000 naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 149 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v pomurski regiji Skoraj polovica prebivalcev, ki opravljajo polkvalificirane poklice za neindustrijski način dela, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,85 %). Presenetljivo visok je tudi delež prebivalcev, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (48,12 %), le nekoliko manjši je delež tistih, ki dosegajo omenjeno raven in opravljajo kvalificirane poklice (45,47 %). Prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela, predstavljajo na srednji ravni spretnosti najvišji delež med kvalifikacijami (42,84 %). Prebivalci, ki opravljajo polkvalificirane poklice za industrijski način dela, v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov (53,34 %). Slika 158: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v pomurski regiji % 60 % % 53,34 % % 48,12 48,85 50 45,47 42,84 % % 40 Osnovni poklici za preprosta dela 34,85 % 33,93 Polkvalificirani poklici za % 29,45 30 % industrijski način dela ,70 21 20,60 Polkvalificirani poklici za % 20 neindustrijski način dela % Kvalificirani poklici 11,82 9,03 10 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven % spretnosti spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 150 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v pomurski regiji Prebivalci, ki živijo v 3-članskem gospodinjstvu, v največjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,65 %). Omenjeno raven dosega tudi največji delež tistih, ki živijo v 4-članskem (42,36 %), 5-članskem (44,15 %) ali 6- članskem gospodinjstvu (38,79 %). Prebivalci iz 7-članskih gospodinjstev v večjem deležu dosegajo srednjo raven (41,55 %). Medtem ko tisti, ki živijo sami (39,18 %) ali še z eno osebo (36,76 %) v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov. Slika 159: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v pomurski regiji % % % 50 % % % % 45 46,65 42,36 44,15 % 41,55 39,18 % % % % % 38,79 40 36,76 % % % % ,32 34,22 % 35 32,36 31,92 % 32,06 32,48 32,03 31 % 30,63 29,17 28,46 30 27,82 % 25,58 23,37 25 19,14 20 15 10 5 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti (52,57 %) pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. Večji delež tisti, ki dosegajo zgolj zelo nizko raven (28,41 %) in srednjo raven spretnosti (37,45 %) pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih po drugi strani živi skupaj s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. 151 Slika 160: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v pomurski regiji % 60 52,57 50 % % 40 % 37,45 % 34,14 % ,36 28,41 30 26 21,07 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo vsi tisti, katerih soprog ali partner opravlja gospodinjska dela (100,00 %). Omenjeno raven dosega tudi več kot 80 % tistih, katerih soprog ali partner je vajenec, pripravnik (90,00 %) ali pa je zaposlen za krajši delovni čas (83,98 %). Tisti prebivalci, ki imajo soproga ali partnerja z brezposelnim staležem, dosegajo v nekoliko večjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (44,84 %). Precej podoben delež tistih, katerih soprog ali partner je upokojen, dosega zelo nizko (40,63 %) in srednjo raven (40,06 %). 152 Slika 161: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v pomurski regiji % % 100,00 100 % Vajenec, pripravnik 90,00 90 83,98 Opravlja delo v 80 gospodinjstvu ali skrbi za 70 otroke/družino Zaposlen za polni delovni % 60 čas (samozaposlen, % % % % % zaposlen) 50 % 44,84 ,31 % ,69 Upokojen ali predčasno % 40,63 39 40,06 40 % 38,38 upokojen 40 34,26 33,81 % 26,88 % % 30 25,05 Zaposlen za krajši delovni % 19,31 čas (samozaposlen, 20 16,02 16,78 zaposlen) % % % 10,00 % Dijak, študent 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0 Brezposeln zelo nizka raven srednja raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, nima otrok (54,16 %, 33,71 % jih otroke ima). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih je slika ravno obratna, večji delež ima otroke (29,40 %, 19,43 % jih otrok nima), prav tako je tudi pri tistih, ki dosegajo srednjo raven (36,89 %, 26,41 % jih otrok nima). 153 Slika 162: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v pomurski regiji 60 54,16 % 50 40 36,89 % 33,71 % 29,40 % 30 26,41 % 19,43 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Nihče od prebivalcev, ki imajo štiri otroke, ne dosega višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Največji delež na tej ravni predstavljajo tisti, ki imajo po enega otroka (40,07 %), krivulja pa upada z naraščanjem števila otrok. Srednjo raven dosega najvišji delež tistih, ki imajo tri otroke (47,44 %), medtem ko zelo nizko raven dosega daleč največji delež tistih, ki imajo še enega otroka več (90,00 %). Slika 163: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v pomurski regiji % 100 90 90,00 80 70 % 60 % % % 47,44 50 % % % 40,07 % ,57 39,16 % 40 32 30,77 27,36 30,08 26,52 26,03 30 % 20 10,00 % 10 0,00 0 % 1 2 3 4 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 154 Prebivalci z najmlajšim otrokom starim do 2 leti, dosegajo v največjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (62,39 %). Nihče s tako starim otrokom ne dosega zelo nizke ravni. Več kot polovica tistih, ki imajo najmlajšega otroka starega 3 do 5 let, prav tako dosega višjo raven (51,17 %). Na zelo nizki ravni je odstotkovno nekoliko večji delež tistih, ki imajo najmlajšega otroka v starostnem obdobju 6 do 12 let (38,23 %). Medtem ko je na srednji ravni največji delež tistih, ki imajo najmlajšega otroka nad 13 let (44,65 %), ta starost predstavlja najmanjši delež med prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (19,02 %). Slika 164: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v pomurski regiji % 70 ,39 % 62 60 % 51,17 % % 50 % 44,65 % 37,61 % 38,23 % 40 36,34 ,52 32,53 ,24 % 28 29 % 30 20,31 19,02 20 % 10 0,00 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Vsi prebivalci, katerih najstarejši otrok je star do 2 leti, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (100,00 %). Na to raven se uvršča tudi največji delež tistih, ki imajo najstarejšega otroka starega 3 do 5 let (59,71 %). V najmanjšem deležu dosegajo višjo raven tisti, ki imajo najstarejšega otroka starejšega od 13 let (22,04 %), le-ti pa so odstotkovno bolj zastopani na srednji (43,40 %) in zelo nizki ravni (34,56 %). 155 Slika 165: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v pomurski regiji % 100 90 100,00 % 80 70 59,71 % % 60 % % % 50 42,72 43,40 % 36,50 % 40 34,56 28,73 % 30 20,79 22,04 20 % % 11,56 10 0,00 0,00 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Migrantsko ozadje prebivalcev v pomurski regiji Največji delež tistih prebivalcev, ki niso migranti prve ali druge generacije, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (41,24 %). Sledijo jim prebivalci, ki so migranti druge generacije (36,68 %), ki sicer odstotkovno v največjem deležu dosegajo srednjo raven spretnosti (63,32 %). Nihče iz skupine migrantov druge generacije ni dosegel zelo nizke ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. To raven so v precej podobnem si deležu dosegali migranti prve generacije (24,64 %) in tisti, ki niso migranti prve ali druge generacije (25,56 %). Slika 166: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v pomurski regiji 70 63,32 % 60 50 39,98 % 41,24 % 40 35,38 % 36,68 % 33,20 % 30 24,64 % 25,56 % 20 10 0,00 % 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali % druge generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 156 Prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji, pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti (42,45 %). Na zelo nizki in srednji ravni je večji delež tistih, ki se niso rodili v Sloveniji (zelo nizka 36,60 % in srednja raven 38,78 %). Slika 167: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v pomurski regiji 45 42,45 % 38,78 % 40 36,60 % 35 32,60 % 30 24,62 % 24,95 % 25 20 15 10 5 0 % Ne Da zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Vsi prebivalci, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 6-10 let, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (100,00 %). Po drugi strani dosegajo vsi tisti, ki so se priselili v starosti 21-25 let, zgolj zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov (100,00 %). Omenjeno raven dosega tudi velik delež prebivalcev, ki so se priselili nekoliko prej, v starosti 16-20 let (70,00 %). Tisti, ki so se v Slovenijo v pomurski regiji priselili najstarejši – stari 26-30 let, dosegajo v največjem deležu srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (64,82 %). 157 Slika 168: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v pomurski regiji % % 100 90 % 100,00 100,00 % 80 70,00 70 64,82 % % 60 50 42,06 % 41,41 40 % % 30,00 % 30 20,00 16,53 20 15,18 % % % % % % % % 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Nihče od prebivalcev se v Slovenijo ni priselil pred letom 1960. Med posamezniki, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, se jih je večji del priselil po letu 1991 (30,43 %). Prav tako se je v Slovenijo v omenjenem časovnem obdobju priselil nekoliko večji delež tistih, ki dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (57,75 %). Prebivalci, ki so se priselili med leti 1961 in 1990 predstavljajo najvišji delež na zelo nizki ravni spretnosti (48,42 %). Slika 169: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v pomurski regiji 70 60 57,75 % 50 48,42 % 40 30 29,72 % 30,43 % 21,85 % 20 11,82 % 10 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 158 Prebivalci, ki doma najpogosteje uporabljajo slovenski jezik, v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (41,93 %). Tisti, ki doma najpogosteje uporabljajo madžarski jezik pa v večjem deležu dosegajo zelo nizko (47,38 %) in v nekoliko manjšem, srednjo raven pri reševanju problemov (37,41 %). Slika 170: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v pomurski regiji 50 47,38 % 45 41,93 % 40 37,41 % 32,89 % 35 30 25,18 % 25 20 15,20 % 15 10 5 0 Madžarski Slovenski % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo pri reševanju problemov višjo raven, so se v večjem deležu v otroštvu najprej naučili slovenskega jezika (42,47 %). Vsi tisti, ki so se najprej naučili neopredeljenega jezika, dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov (100,00 %). Največ prebivalcev, ki so najprej začeli govoriti madžarsko, dosega prav tako zelo nizko raven (49,14 %). Srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v največjem deležu dosegajo tisti, ki so se najprej naučili bosansko, hrvaško, črnogorsko ali srbsko (36,15 %), čeprav so deleži na drugih dveh ravneh precej podobni (zelo nizka raven 31,15 % in višja raven 32,70 %). 159 Slika 171: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v pomurski regiji % 100 90 100,00 80 70 % % 60 % % 49,14 % % 50 % % 42,47 36,15 ,70 % 40 31,15 33,24 32 27,73 30 24,29 23,13 20 % % 10 0,00 0,00 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Madžarski Drug jezik Slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skupina prebivalcev z materjo oziroma skrbnico, ki ni bila rojena v Sloveniji, predstavlja večji delež na višji ravni reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,41 %). Srednjo raven je doseglo večji delež tistih, katerih mati ali skrbnica prav tako ni bila rojena v Sloveniji (33,47 %), le da sta si deleža precej podobna (32,95 % z materjo/ skrbnico rojeno v Sloveniji). Na zelo nizki ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je slika drugačna, saj prevladuje delež tistih, katerih mati ali skrbnica je bila rojena v Sloveniji (26,41 %). Slika 172: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v pomurski regiji 60 48,41 % 50 40,64 % 40 32,95 % 33,47 % 30 26,41 % 18,12 % 20 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 160 Skoraj tri četrtine prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (74,07 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najnižji delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižjo poklicno izobrazbo (28,49 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižje poklicno izobraževanje (34,34 %), najmanjšega pa tisti, katerih mati je dosegla višje ali visokošolsko izobraževanje (9,21 %). Na srednji ravni je krivulja prav tako obrnjena navzdol, največji delež predstavljajo tisti, katerih mati ali skrbnica dosega največ nižje poklicno izobraževanje (37,18 %). Slika 173: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v pomurski regiji 80 74,07 % 70 60 49,07 % 50 37,18 % 40 34,34 % 31,54 % 28,49 % 30 19,40 % 16,72 % 20 9,21 % 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem delu dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik je rojen v Sloveniji (42,77 %). Na zelo nizki in srednji ravni je slika ravno obratna, saj ravni v večjem deležu dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik ni bil rojen v Sloveniji (39,82 % zelo nizka raven, 42,49 % srednja raven). 161 Slika 174: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v pomurski regiji 45 42,77 % 42,49 % 39,82 % 40 35 32,38 % 30 24,85 % 25 20 17,69 % 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica prebivalcev, katerih oče ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (57,03 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najmanjši delež tako predstavljajo tisti, kateri oče je dosegel največ nižjo poklicno izobrazbo (19,31 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež z zelo nizko ravnjo spretnosti tako predstavljajo tisti, katerih oče je dosegel največ nižje poklicno izobraževanje (39,58 %), najmanjšega pa tisti, katerih oče je dosegel višje ali visokošolsko izobraževanje (13,46 %). Takšna je slika tudi na doseženi srednji ravni pri reševanju problemov, največji delež predstavljajo prebivalci, katerih očetje dosegajo najnižjo izobrazbo (41,10 %). 162 Slika 175: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v pomurski regiji % % 60 % % 50,34 57,03 50 39,58 41,10 % % 40 ,51 % 29,19 29 % 30 ,48 20 % 19,31 20 13,46 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov, je naravnih govorcev slovenščine (42,47 %). Prav tako je tudi na srednji ravni večji delež tistih, ki so naravni govorci slovenščine, le da sta deleže bolj izenačena (33,24 % naravnih govorcev in 29,71 %, ki niso naravni govorci). Na zelo nizki ravni prevladuje delež prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine (44,34 %). Slika 176: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v pomurski regiji 50 44,34 % 45 42,47 % 40 33,24 % 35 29,71 % 30 25,95 % 24,29 % 25 20 15 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 163 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v pomurski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih svoje zdravje ocenjujejo boljše kot tisti, ki dosegajo zelo nizko raven. Najvišji delež prebivalcev na višji ravni spretnosti je svoje zdravje ocenil kot odlično (50,77 %), le nekoliko nižji pa je delež tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (50,10 %). Na tej ravni po drugi strani kljub temu preseneča precej visok delež tistih, ki so svojemu zdravju podali slabo oceno (45,20 %). Ocena slabo predstavlja najvišji delež pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven (54,80 %). Na srednji ravni pri reševanju problemov je graf manj razgiban. Največji delež prebivalcev je svoje zdravje ocenil kot dobro (39,01 %). Slika 177: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja, v pomurski regiji % % % % 60 % 54,80 50,77 49,74 50,10 50 % 45,20 % % % 40 % 39,01 % 31,17 31,47 31,51 29,49 30,16 % 30 % % 20,10 18,05 18,43 20 10 % 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti % Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 164 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v pomurski regiji Glede števila knjig, ki jih imajo prebivalci doma, so grafi precej razgibani. Na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je največji delež prebivalcev, ki imajo doma 101 do 200 knjig (58,52 %), sledijo jim tisti, ki imajo doma 201 do 500 knjig (49,09 %) in tisti, ki imajo 26 do 100 knjig (47,07 %). Na zelo nizki ravni je presenetljivo največji delež tistih, ki imajo doma več kot 500 knjig (52,26 %), kar predstavlja najvišji delež pri primerjanju ravni. Drugi najvišji delež na zelo nizki ravni dosegajo prebivalci, ki imajo doma najnižje število knjig – manj kot 10 knjig (37,83 %). Srednjo raven v največjem deležu dosegajo tisti, ki imajo doma 201 do 500 knjig (41,22 %). Slika 178: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v pomurski regiji % 70 % % 60 % 58,52 52,26 % % % 49,09 50 % 47,07 % % % 41,22 37,83 39,64 40 % 35,82 33,69 % % % 30,50 % 31,74 30 % 25,68 24,93 22,53 21,19 22,81 20 15,80 % 9,69 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 165 Posavska regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v posavski regiji Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v največjem deležu dosegajo moški v starostni skupini 16-25 let (58,46 %). Ostali deleži so za vsaj 25 % nižji. Višje ravni ne dosega nihče v starosti 56-65 let, po drugi strani pa le-ti prebivalci v daleč največjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (moški 90,00 % in ženske 82,79 %). Na zelo nizki ravni krivulja s starostjo narašča in tako predstavljajo nižje deleže mlajši prebivalci obeh spolov. Na srednji ravni je, sicer nepopolna, krivulja obrnjena v drugo smer, starejši posamezniki niso zastopani v tolikšnih deležih kot mlajši. Slika 179: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v posavski regiji % % 100 % 90 82,79 90,00 79,21 80 % % 70 % ,46 60,73 58 60 % 50,56 % % % % 50 % % % % % 41,20 % % % 37,90 36,35 % 40 35,64 % 33,75 32,60 33,39 34,01 % 32,86 % 31,76 % 28,22 % 27,67 ,44 % 28,09 30 23,55 % 22 20,79 21,22 17,21 20 15,72 13,87 10,00 % % % 10 0,00 0,00 0,00 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 166 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v posavski regiji Prebivalci, ki prihajajo iz nekmečkih naselij z manj kot 2.000 prebivalci, v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (38,80 %). Na srednji ravni je nekoliko večji delež tistih, ki prihajajo iz naselij med 2.000 in 10.000 prebivalci (33,12 %), zelo nizko raven pa v največjem deležu dosegajo prebivalci kmečkih naselij z manj kot 2.000 prebivalci (44,10 %). Slika 180: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v posavski regiji % % % 50 45 % % 44,10 % 40,78 40 % % 38,80 ,83 % 35 31 33,12 29,37 ,09 27,60 28,31 30 26 25 20 15 % % % 10 5 0,00 0,00 0,00 0 kmečka naselja < nekmečka naselja < naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 % 2.000 prebivalcev 2.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 167 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v posavski regiji Prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice so odstotkovno najbolj zastopani na višji ravni pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (40,61 %). Omenjene ravni ne dosega nihče od tistih, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela. Le-ta kvalifikacija predstavlja daleč največji delež na zelo nizki ravni (96,11 %). Najmanjši je delež posameznikov, ki opravljajo kvalificirane poklice (21,21 %). Je pa slika na srednji ravni podobna kot na višji, saj je prebivalcev s kvalificiranimi poklici kar precej (38,18 %) in sicer le 2 % manj kot na višji ravni. Visok je tudi delež prebivalcev, ki opravljajo polkvalificirane poklice za industrijski način dela in dosegajo srednjo raven (33,34 %). Slika 181: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v posavski regiji % 100 90 96,11 % 80 % 68,82 Osnovni poklici za preprosta dela 70 57,48 60 % % % ,61 Polkvalificirani poklici za 50 40 industrijski način dela % 38,18 40 33,34 % Polkvalificirani poklici za 30 % 21,21 neindustrijski način dela 20,92 % % 20 % Kvalificirani poklici 9,18 10,26 10 3,89 0,00 0 % zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 168 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v posavski regiji Prebivalci, ki živijo v 2-članskih gospodinjstvih (46,34 %) in tisti, ki živijo v 6-članskih gospodinjstvih (46,84 %) v največjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Ostali deleži na tej ravni so za okoli polovico nižji. Prebivalci, ki živijo v 7-članskem gospodinjstvu, dosegajo v največjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov (55,59 %). Precej velike deleže na omenjeni ravni predstavljajo tudi tisti, ki živijo v 3-članskem gospodinjstvu (51,04 %) ali pa živijo sami (43,91 %). Srednjo raven dosega okoli 35 % visok delež tistih, ki živijo sami (36,80 %), v 2-članskem (35,14 %), 4-članskem (34,88 %) ali 5-članskem gospodinjstvu (36,92 %). Ostali deleži so za 15 % nižji. Slika 182: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v posavski regiji % % 60 % % % 51,04 % 55,59 50 46,34 % 46,84 43,91 % % % % 42,38 % 38,16 40 36,80 36,92 35,14 % 34,88 % 35,26 % % % % % 30 % 26,96 % ,07 25,71 23,25 24 19,29 20,70 20,34 18,53 17,90 20 10 0 % 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven (41,02 %) in tudi srednjo raven (35,16 %) spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. Večji delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih po drugi strani živi skupaj s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem (50,65 %). 169 Slika 183: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v posavski regiji 60 50,65 % 50 41,02 % 40 35,16 % 27,10 % 30 23,82 % 22,24 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, ima soproga ali partnerja, ki je zaposlen za krajši delovni čas (37,57 %). Po velikosti sledi delež soprogov oziroma partnerjev, ki opravljajo gospodinjska dela ali skrbijo za otroke (27,99 %) in ki so zaposleni za polni delovni čas (25,65 %). Tisti, katerih soprog ali partner je dijak oziroma študent (90,00 %) ali pa je brezposeln (88,76 %), v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Na srednji ravni je največji delež tistih, kateri imajo soproga ali partnerja, ki je zaposlen za polni delovni čas (32,83 %). Slika 184: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v posavski regiji % % % 100 90 % % 80 % 71,31 90,00 88,76 70 % % 60 49,78 % ,52 % 50,50 % 50 41 % 32,83 % 37,57 % % 40 27,99 % 30 22,23 25,65 21,19 % % 20 11,93 10,00 11,24 7,50 10 0,00 0,00 0 i i , n i t n rb nl , n l % k o o ne je n e e v n s i as l ) i el ) d o s s ko as s o l ž a p č o n al o a krajš č o n tu p e ali z i el n p i el š z u ru n ap s z n s v ap /d n v z o je u n v z o ja d t el ol o el ol Bre js jak, ke s e ap ko n s e ap n o o d z o o d z Di ravl i amos as amo p d tr č s Zap ( Up d ( O o Zap p e s a o r o z p g zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 170 Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, nima otrok (43,43 %, 18,76 % jih otroke ima). Deleža pri tistih, ki dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, sta si podobna, še vedno pa je večji delež tistih, ki nimajo otroka (33,62 %, 28,06 % jih otroke ima). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je slika ravno obratna, večji delež jih ima otroke (53,18 %, 22,95 brez otrok). Slika 185: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v posavski regiji 60 53,18 % 50 43,43 % 40 33,62 % 28,06 % 30 22,95 % 18,76 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, imajo v največjem deležu zgolj enega otroka (32,07 %). Več kot tri otroke nima nihče na tej ravni, delež prebivalcev s tremi otroki je prav tako zelo nizek (1,94 %). Na srednji ravni se gibljejo deleži nekoliko pod oziroma nad 30 % pri vseh številih otrok. Zelo nizko raven spretnosti dosega največji delež tistih, ki imajo štiri otroke (68,13 %). Z naraščanjem števila otrok se višajo deleži. Najmanj je torej prebivalcev na tej ravni, ki imajo po enega otroka (40,64 %). 171 Slika 186: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v posavski regiji % % 80 % 70 66,44 68,13 60 55,75 % 50 % % % 40,64 % % 40 32,07 ,33 31,62 31,87 27,29 27 % 30 16,92 20 % % 10 1,94 0,00 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo pri reševanju problemov višjo raven spretnosti, imajo v največjem deležu najmlajšega otroka starega do 2 leti (32,58 %), najmanj je tistih, ki imajo najmlajšega otroka starega nad 13 let (5,65 %). Prebivalci, ki imajo najmlajšega otroka starejšega od 13 let, dosegajo v največjem deležu zelo nizko raven (70,59 %). Na srednji ravni pa je odstotkovno največ tistih, katerih najmlajši otrok je star 3 do 5 let (42,56 %). Slika 187: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v posavski regiji % 80 % 70 70,59 60 % 56,76 % % ,56 50 44,56 % 42 % 36,82 40 % % 32,58 % 29,36 30 % 22,86 23,76 20,62 ,89 20 13 % 10 5,65 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 172 Nihče od prebivalcev nima najstarejšega otroka, ki bi bil star do 2 leti. Na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih prevladujejo tisti, katerih najstarejši otrok je star 3 do 5 let (40,12 %). Na srednji ravni so si deleži precej podobni. Na zelo nizki ravni pa prevladujejo tisti, katerih najstarejši otrok je star nad 13 let (64,13 %). Slika 188: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v posavski regiji % % 70 60 54,49 64,13 % 50 % % % ,82 40,12 % 40 32 30,03 27,06 % 27,02 30 ,48 % 20 15 % % % 8,85 10 0,00 0,00 0,00 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 173 Migrantsko ozadje prebivalcev v posavski regiji Migranti druge generacije dosegajo v največjem deležu srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (47,90 %). Tisti, ki niso migranti prve ali druge generacije, na vseh treh ravneh spretnosti zastopajo okoli tretjinski delež, nekoliko višji je pri zelo nizki ravni (37,26 %). Zelo nizko raven v največjem deležu dosegajo tudi tisti prebivalci, ki so migranti prve generacije (44,60 %). Slika 189: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v posavski regiji 60 % % % 47,90 50 44,60 % 44,95 % % % 40 37,26 35,24 32,70 % 30,04 30 ,17 20 20 % 10 7,16 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge % generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Obe skupini prebivalcev, tako rojenih v Sloveniji (39,70 %) kot rojenih v drugi državi (45,58 %), dosegajo v največjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti (30,01 %) kot skupina prebivalcev, ki niso rojeni v Sloveniji (22,69 %). Na srednji ravni sta deleža obeh skupin prebivalcev skoraj izenačena, v nekoliko večjem deležu dosegajo srednjo raven prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji (31,72 %, rojeni v Sloveniji 30,30 %). 174 Slika 190: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v posavski regiji 50 45,58 % 45 39,70 % 40 35 31,72 % 30,30 % 30,01 % 30 22,69 % 25 20 15 10 5 0 % Ne Da zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so se v Slovenijo v največjem deležu priselili v starostnem obdobju 21-25 let (31,58 %), nekoliko manjši delež se jih je priselil že v zgodnjem otroštvu, v starosti 0-5 let (25,91 %). Prebivalci, ki dosegajo srednjo raven spretnosti so se odstotkovno najpogosteje v Slovenijo priseljevali v starosti 11-15 let (70,00 %). Na zelo nizki ravni pa prevladujejo tisti, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 0-5 let (57,62 %) ter 16-20 (50,50 %) in 21-25 let (46,75 %). Slika 191: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v posavski regiji % 80 % 70 % 70,00 % % 57,62 60 50,50 ,75 49,50 46 50 % % 40 % % % 31,58 25,91 30 % 20,00 21,66 16,47 20 % % % 10,00 % 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 175 Nihče od prebivalcev se v Slovenijo ni priselil pred letom 1960. Med posamezniki, ki dosegajo višjo raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, se jih je večji del priselil po leti 1991 (40,10 %). Prav tako se je v Slovenijo v omenjenem časovnem obdobju priselil nekoliko večji delež tistih, ki dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov (41,93 %, 25,03 % se jih je v Slovenijo priselilo med leti 1961 in 1990). Prebivalci, ki so se priselili med leti 1961 in 1990 predstavljajo najvišji delež na zelo nizki ravni spretnosti (63,70 %). Slika 192: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v posavski regiji 70 63,70 % 60 50 41,93 % 40 40,10 % 30 25,03 % 20 17,97 % 11,27 % 10 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih največji delež prebivalcev doma najpogosteje govori slovenski jezik (30,26 %). Tisti, ki doma najpogosteje govorijo albansko v največji meri dosegajo zelo nizko raven spretnosti (52,88 %). Bosanski, hrvaški, črnogorski in srbski jezik doma najpogosteje govorijo prebivalci, ki dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (59,54 %). 176 Slika 193: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v posavski regiji % % 70 60 52,88 59,54 % % 50 % % % 40,46 39,54 ,19 ,26 40 31,21 % 30 30 30 15,91 20 % 10 0,00 0 Albanski Bosanski, hrvaški, Slovenski % črnogorski, srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so se v največjem deležu v otroštvu najprej naučili slovenskega jezika (30,39 %). Na zelo nizki ravni prevladujejo prebivalci, ki so se v otroštvu najprej naučili albanskega jezika (52,88 %), po velikosti deleža jim sledijo tisti, ki so se najprej naučili bosanskega, hrvaškega, črnogorskega ali srbskega jezika (48,60 %). Na srednji ravni so deleži precej podobni in se gibljejo okrog vrednosti 30 % (albanski jezik 31,21 %, bosanski, hrvaški, črnogorski in srbski 32,18 %, slovenski 30,28 %). Slika 194: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v posavski regiji % % 60 % 50 52,88 48,60 % % % % 39,33 40 ,21 31 32,18 % 30,28 30,39 % 30 ,22 19 20 15,91 10 0 Albanski Bosanski, hrvaški, črnogorski, Slovenski % srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 177 Skupina prebivalcev z materjo oziroma skrbnico rojeno v Sloveniji predstavlja večji delež na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (31,77 %), če delež primerjamo s tistim, ki ga dosegajo prebivalci, katerih mati oziroma skrbnica ni rojena v Sloveniji (13,44 %). Srednjo raven je doseglo več tistih, katerih mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji (31,17 %), čeprav je delež tistih, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji podoben (30,32 %). Več kot polovica tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji, dosega zelo nizko raven (55,38 %), medtem ko prebivalci z materjo oz. skrbnico rojeno v Sloveniji dosegajo to raven v 37,92 %. Slika 195: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v posavski regiji 60 55,38 % 50 37,92 % 40 30,32 % 31,77 % 31,17 % 30 20 13,44 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skoraj tri četrtine prebivalcev, katerih mati oziroma skrbnica ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (71,05 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najmanjši delež tako predstavljajo tisti, kateri mati je dosegla največ nižjo poklicno izobrazbo (19,45 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižje poklicno izobraževanje (53,62 %), najmanjšega pa tisti, katerih mati je dosegla višje ali visokošolsko izobraževanje (5,81 %). 178 Slika 196: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v posavski regiji 80 71,05 % 70 60 53,62 % 50 40 35,06 % 33,46 % 31,47 % 26,93 % 30 23,14 % 19,45 % 20 5,81 % 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik je rojen v Sloveniji (31,83 %) v primerjavi s prebivalci, katerih oče ali skrbnik ni rojen v Sloveniji (12,29 %). Na zelo nizki in srednji ravni je slika ravno obratna, saj večji delež predstavljajo prebivalci z očetom ali skrbnikom, ki ni rojen v Sloveniji (46,01 % zelo nizka raven, 41,71 % srednja raven). Slika 197: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v posavski regiji 50 46,01 % 45 41,71 % 39,41 % 40 35 31,83 % 28,76 % 30 25 20 15 12,29 % 10 5 0 % Da Ne zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 179 Več kot polovica prebivalcev, katerih oče ali skrbnik ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (52,91 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najnižji delež tako predstavljajo tisti, kateri oče je dosegel največ nižjo poklicno izobrazbo (18,94 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih oče je dosegel največ nižje poklicno izobraževanje (58,20 %), najmanjšega pa tisti, katerih oče je dosegel višje ali visokošolsko izobraževanje (12,32 %). Slika 198: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v posavski regiji % 70 % 58,20 60 52,91 % 50 ,90 % % 38 ,77 % 40 % 34 32,52 % 28,58 30 % 22,86 18,94 20 12,32 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je naravnih govorcev slovenščine (30,39 %), če delež primerjamo s tistim, ki ga dosegajo prebivalci, ki niso naravni govorci slovenščine (18,40 %). Srednjo in zelo nizko raven je doseglo več tistih, ki niso naravni govorci slovenskega jezika (31,94 % srednja in 49,66 % zelo nizka raven). 180 Slika 199: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v posavski regiji 60 49,66 % 50 39,33 % 40 30,28 % 31,94 % 30,39 % 30 18,40 % 20 10 0 % Da Ne zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 181 Samoocena zdravja skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki v posavski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, svoje zdravje ocenjujejo boljše kot tisti, ki dosegajo zelo nizko raven. Najvišji delež prebivalcev na višji ravni spretnosti je svoje zdravje ocenil kot odlično (35,82 %), le nekoliko nižji pa je delež tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (34,57 %). Z najslabšo oceno ni svojega zdravja ocenil nihče, ki dosega višjo raven. Ocena slabo predstavlja po drugi strani daleč najvišji delež pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven (70,00 %). Na srednji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je graf nekoliko bolj razgiban. Največji delež prebivalcev je svoje zdravje ocenil kot zadovoljivo (41,79 %), nekoliko manj pa kot odlično (39,64 %). Slika 200: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v posavski regiji % 80 % 70,00 70 % 57,05 60 % % 49,71 % 50 % % 40,66 41,79 39,64 % 40 % % % 35,82 34,57 30,00 % 30 24,54 24,77 24,78 ,16 18 20 % 8,51 % 10 % 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 182 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v posavski regiji Največji delež prebivalcev, ki imajo doma več kot 500 knjig, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (62,27 %). Načeloma se vidi z naraščanjem števila knjig tudi naraščanje deležev na grafu. Na zelo nizki ravni deleži s številom knjig upadajo. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven, ima doma manj kot 10 knjig (63,37 %), najmanjši delež pa je tistih, ki imajo doma od 201 do 500 knjig (24,53 %) in od 101 do 200 knjig (24,46 %). Na srednji ravni je nekoliko večji delež tistih, ki imajo doma nad 500 knjig (37,73 %) in 26 do 100 knjig (39,30 %) in 101 do 200 knjig (36,47 %). Slika 201: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v posavski regiji % % 70 % 63,37 % 62,27 60 54,47 % % 49,45 50 % % % 39,30 39,06 37,73 40 % 34,62 36,47 % % % % % % ,02 ,51 30 26 % 24,46 24,53 24 26,07 20,22 21,02 20 16,41 % 10 0,00 % 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 183 Primorsko-notranjska regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v primorsko-notranjski regiji V največjem deležu, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ženske (63,35 %) in moški (60,93 %) stari 16-25 let. V velikem deležu dosegajo višjo raven tudi ženske (51,18 %) in moški (51, 96 %) stari 26-35 let. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu ženske stare 56-65 let (77,27 %), takoj jim po velikosti deleža sledijo ženske stare 46-55 let (56,88 %). Izstopa zelo majhen delež moških starih 56-65 let, ki dosegajo zelo nizko raven (13,42 %) in je primerljiv z deležem moških 16-25 let na tej ravni (12,63 %). Slika 202: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v primorsko-notranjski regiji % 90 % 80 77,27 % % 70,82 % ,35 70 % 63 % 60,93 % % 56,88 60 55,12 % 51,96 % 51,18 48,05 50 % 41,37 % % 38,09 % % % 40 % 32,98 % % % 30,68 % 30 % 27,44 26,44 28,27 25,65 % % % % % % 21,61 22,53 20,60 20,58 21,27 % 20 15,04 16,61 15,76 13,42 13,59 10,73 12,63 9,14 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 184 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v primorsko-notranjski regiji Tretjina prebivalcev v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (34,51 %), še nekoliko večji delež le-teh pa je v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (48,04 %). Najmanjši delež tistih z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalci (24,50 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega (45,41 % prebivalcev, ki živijo v naseljih z 2.000 do 10.000 prebivalci. Delež tistih, ki dosegajo višjo raven je v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (31,02 %) podoben tistemu v enako velikih nekmečkih naseljih (29,75 %). Slika 203: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v primorsko-notranjski regiji 60 % % 48,04 ,41 50 45 % % % % % 40 34,51 34,47 % 31,02 % 29,75 30,09 30 24,50 22,21 20 10 0 kmečka naselja < 2.000 nekmečka naselja < 2.000 naselja 2.000 - 10.000 % prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Opomba: V primorsko-notranjski regiji ni naselji z več kot 10.000 prebivalci. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 185 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v primorsko-notranjski regiji Prebivalci, ki so opravljajo osnovne poklice preprosta dela dosegajo v največjem v celoti zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (100 %). Zelo nizko raven dosega tudi polovica prebivalcev, ki opravljajo polkvalificirane poklice za industrijski način dela (52,25 %). Tisti, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v največjem deležu (40,25 %). Prebivalci, ki so polkvalificiranih za neindustrijski način dela, dosegajo v največjem deležu srednjo raven (42,33 %). Slika 204: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v primorsko-notranjski regiji % 120 100,00 100 Osnovni poklici za preprosta 80 dela % % % Polkvalificirani poklici za 60 52,25 % % industrijski način dela % % % 42,33 % 40,25 40 34,38 Polkvalificirani poklici za 32,96 26,79 25,59 neindustrijski način dela 23,29 22,16 20 % % Kvalificirani poklici 0,00 0,00 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 186 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v primorsko-notranjski regiji Prebivalci, ki živijo v 3-članskem gospodinjstvu, v največjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,06 %), po velikosti deleža sledijo tisti, ki živijo v 5-članskem gospodinjstvu 43,54 %). Delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih rahlo prevladuje še v skupini 4-članskega (34,79 %) in 1-članskega gospodinjstva (38,12 %). Prebivalci, ki živijo v 2-članskem (55,48 %) in 6-članskem gospodinjstvu (36,70 %) v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Slika 205: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v primorsko-notranjski regiji % % 60 % 55,48 50 % % 48,06 ,54 % % % % 43 % 40 37,03 38,12 % ,82 % % 36,70 % % % 34,79 35,36 % 33 31,39 % 28,16 28,71 27,75 27,94 30 24,85 24,39 23,78 20,13 20 10 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 56,98 % prebivalcev, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem in 30,23 % tistih, ki z njim živijo. Pri zelo nizki ravni spretnosti je delež tistih, ki ne živijo s soprogom oz. zunajzakonskim partnerjem (39,93 %) večji od tistih, ki z njim živijo (14,79 %). 187 Slika 206: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v primorsko-notranjski regiji 60 56,98 % 50 39,93 % 40 30,23 % 28,24 % 29,84 % 30 20 14,79 % 10 0 % Ne Da zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali v največjem deležu tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je vajenec/pripravnik (42,12 %), sledijo tisti, katerih soprog oz. partner je brezposeln (40,02 %) in tisti, katerih soprog /partner je zaposlen za polni delovni čas (33,20 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so v največjem deležu dosegali tisti prebivalci, katerih soprog/partner je upokojen (83,04 %). Po deležu sledijo tisti, katerih soprog/partner je vajenec/pripravnik (52,10 %) in tisti, katerih soprog/partner je zaposlen za krajši delovni čas (50 %). 188 Slika 207: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v primorsko-notranjski regiji % 90 80 83,04 70 % % % 60 % 52,10 % % 50,00 50,00 % % % 50 42,12 % 40,02 40 34,54 32,26 33,20 32,96 % 27,01 30 % 16,96 20 % % 10 5,79 0,00 0,00 0 Vajenec, pripravnik Zaposlen za polni Upokojen ali Zaposlen za krajši Brezposeln % delovni čas predčasno upokojen delovni čas (samozaposlen, (samozaposlen, zaposlen) zaposlen) zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica prebivalcev brez otrok dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (51,22 %). Isto raven dosega tretjina prebivalcev z otroki (31,59 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 37,99 % prebivalcev z otroki. Prebivalci brez otrok dosegajo zelo nizko raven v 22,17 %. Slika 208: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v primorsko-notranjski regiji 60 51,22 % 50 37,99 % 40 30,41 % 31,59 % 26,61 % 30 22,17 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 189 Polovica (53,14 %) prebivalcev z enim otrokom dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Višjo raven dosega četrtina tistih z dvema otrokoma, petina s tremi in tretjina s štirimi otroki. V najmanjšem deležu dosegajo zelo nizko raven tisti prebivalci, ki imajo štiri otroke (7,07 %), drugi z najmanjšim deležem pa so tisti prebivalci, ki imajo enega otroka (12,49 %). 60,94 % tistih, ki imajo tri otroke, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Skupina s štirimi otroki v največjem deležu dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (59,04 %). Slika 209: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v primorsko-notranjski regiji % % 70 % % 60 60,94 59,04 53,14 47,16 50 % % % 40 34,37 % % 33,89 28,63 % 30 % 24,21 21,13 17,93 20 % 12,49 7,07 10 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica prebivalcev z najmlajšim otrokom starim do 2 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (55,96 %), po velikosti deleža sledijo prebivalci, ki imajo najmlajšega otroka starega 6-12 let (40,06 %). Zelo nizko raven dosegata v največjem deležu skupina prebivalcev z najmlajšim otrokom starim 3-5 let (54,04 %) in tisti z najmlajšim otrokom starim 13 let in več (52,72 %). 190 Slika 210: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v primorsko-notranjski regiji % % % 60 55,96 54,04 % % 52,72 50 % ,79 % 38 40,06 40 ,74 % 33,75 % % 31 30 % 22,61 21,43 % 21,15 20 15,55 12,21 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež tistih prebivalcev, ki imajo najstarejšega otroka starega med 3 in 5 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (49,18 %), najmanjši delež pa zelo nizko (22,67 %). Skupini prebivalcev, ki imata najstarejšega otroka starega 6-12 let in 13 let in več imata podobno razporejene deleže med ravnmi. Petina jih namreč dosega višjo raven (6-12 let 22,10 %, 13 let in več 19,51 %) in tretjina srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (6-12 let 28,63 %, 13 let in več 29,41 %). Slika 211: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v primorsko-notranjski regiji 60 49,18 % 49,28 % 51,09 % 50 40 28,15 % 28,63 % 29,41 % 30 22,67 % 22,10 % 19,51 % 20 10 0 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Opomba: Za prebivalce primorsko-notranjske regije, katerih najstarejši otrok je mlajši od treh let, ni podatka. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 191 Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih so dosegali samo tisti prebivalcev, ki so bili ob priselitvi v Slovenijo bili stari 0-5 let (26,45 %) in 16-20 let (7,33 %). Ostale skupine ne dosegajo višje ravni. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v celoti skupini prebivalcev, ki so priseljeni v Slovenijo v starosti 6-10 let (100 %) in 11-15 let (100 %). V velikem deležu dosegajo zelo nizko raven tudi tisti, ki so se v Slovenijo priselili stari 21-25 let (90 %). Slika 212: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji % % % 100 90 90,00 100,00 100,00 % 80 66,99 70 60 % 50 41,75 % % % 40 31,79 30 25,67 26,45 % % 20 % % 10,00 % % 7,33 % 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 192 Migrantsko ozadnje prebivalcev v primorsko-notranjski regiji Večji del prebivalcev, ki so migranti prve generacije (71,16 %) dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, petina jih dosega srednjo (18,12 %), desetina pa višjo raven (10,72 %). Podobno razporeditev deležev imajo tudi prebivalci, ki so migranti druge generacije (zelo nizka raven 71,54 %, srednja 13,20 % in višja 15,26 %). V skupini prebivalcev, ki niso migranti prve ali druge generacije, je največji delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (45,94 %), tretjina jih dosega srednjo raven (31,73 %), petina zelo nizko (22,34 %). Slika 213: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v primorsko-notranjski regiji 80 71,16 % 71,54 % 70 60 50 45,94 % 40 31,73 % 30 22,34 % 18,12 % 20 13,20 % 15,26 % 10,72 % 10 0 % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge generacije Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 41,19 % prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, zelo nizko raven jih dosega 28,38 %. Zelo nizko raven dosega tudi 67,60 % tistih, ki niso rojeni v Sloveniji. Le-ti dosegajo višjo raven v majhnem deležu (12,43 %). 193 Slika 214: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v primorsko-notranjski regiji 80 67,60 % 70 60 50 41,19 % 40 28,38 % 30,43 % 30 19,98 % 20 12,43 % 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega velik delež priseljenih tako med leti 1961 in 1990 (62,29 %) kot priseljeni leta 1991 ali kasneje (94,04 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo samo tisti, ki so se v Slovenijo priselili med leti 1961-1990 (14,92 %). Slika 215: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji 100 94,04 % 90 80 70 62,29 % 60 50 40 30 22,79 % 20 14,92 % 10 5,96 % 0 0,00 % 0,00 % % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 194 39,25 % prebivalcev, ki doma najpogosteje govorijo slovenski jezik, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zelo nizko in srednjo raven spretnosti dosegajo v podobnem si deležu (zelo nizka 30,36 %, srednja raven 30,39 %). Tistih, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik v zelo velikem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (63,54 %). Petina jih dosega srednjo raven (19,87 %), višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 16,59 %. Tisti, ki doma najpogosteje govorijo makedonski jezik, v velikem deležu dosegajo zelo nizko raven (94,04 %), višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne dosegajo. Slika 216: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v primorsko-notranjski regiji % % 100 90 94,04 90,00 80 % 70 63,54 60 % 50 % % 39,25 40 % 30,36 30,39 % 30 19,87 % 20 % 16,59 ,00 % 10 % 10 5,96 0,00 0,00 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Makedonski Drug jezik Slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Tisti, ki so se prvega jezika v otroštvu naučili slovenščine, jih 40,97 % dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tretjina jih dosega srednjo raven (31,25 %), 27,87 % zelo nizko raven. 195 58,24 % tistih prebivalcev, ki so se kot prvega jezika naučili bosanščine, hrvaščine, črnogorščine ali srbščine, dosegajo zelo nizko raven. Srednjo (19,12 %) in višjo (22,64 %) raven dosega podoben si delež. Tisti, ki so se prvega jezika v otroštvu naučili makedonščine, dosegajo v velikem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (94,04 %), višje ravni ne dosegajo. Slika 217: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v primorsko-notranjski regiji 100 94,04 % 90 80 70 58,24 % 60 50 40,97 % 40 31,25 % 27,78 % 30 22,64 % 19,12 % 20 5,96 % 10 0,00 % 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Makedonski Slovenski Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Polovica prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (46,63 %), medtem ko jih isto raven dosega desetina tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji (12,22 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega 61,22 % tistih, katerih mati oz. skrbnica ni rojena v Sloveniji in 22,95 % tistih, katerih mati oz. skrbnica je rojena v Sloveniji. 196 Slika 218: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v primorsko-notranjski regiji 70 61,22 % 60 46,63 % 50 40 30,43 % 26,56 % 30 22,95 % 20 12,22 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je zaključila vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu (73,57 %). Tudi tisti z materami oz. skrbnicami s srednješolsko izobrazbo so v večjem deležu (47,91 %) dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih mati oz. skrbnica je imela zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (50,12 %). Slika 219: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v primorsko-notranjski regiji % 80 70 73,57 % % 60 50,12 47,91 50 % % 40 % 30,12 31,97 % % 30 ,12 ,84 20 20 19,76 20 % 10 5,59 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 197 42,21 % prebivalcev z očetom oz. skrbnikom rojenim v Sloveniji je doseglo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, četrtina jih dosega zelo nizko raven (24,76 %). Velik delež tistih z očetom oz. skrbnikom, ki ni rojen v Sloveniji, je dosegala zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (61,45 %), višjo pa 22,88 %. Slika 220: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v primorsko-notranjski regiji 70 61,45 % 60 50 42,21 % 40 33,12 % 30 24,67 % 22,88 % 20 15,66 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, katerih oče oz. skrbnik je zaključil vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je dosegalo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,68 %). Tudi 47,04 % tistih z očeti oz. skrbniki s srednješolsko izobrazbo so dosegali višjo raven. Prebivalci, katerih oče oz. skrbnik je imel zaključeno največ nižjo poklicno šolo, so v največjem deležu dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (57,27 %). 198 Slika 221: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v primorsko-notranjski regiji 70 57,27 % 60 47,04 %48,68 % 50 40 32,24 % 27,67 % 26,39 % 30 23,66 % 20,72 % 16,33 % 20 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 40,97 % prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tretjina jih dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (31,25 %), 27,78 % pa zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tisti, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, v precej večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (62,99 %), petina jih dosega višjo raven (19,64 %). Slika 222: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v primorsko-notranjski regiji 70 62,99 % 60 50 40,97 % 40 31,25 % 27,78 % 30 19,64 % 17,37 % 20 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 199 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v primorsko-notranjski regiji Tisti prebivalci, ki so dosegali višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili kot zelo dobro (40,91 %) in odlično (48,40 %). Tisti, ki pa so dosegali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so v največjem deležu svoje zdravje ocenili z oceno slabo (53,69%) in zadovoljivo (43,87 %). Slika 223: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v primorsko-notranjski regiji % 60 % % 53,69 50 % % 48,40 % 43,87 % % 40,18 40,63 40,91 40 37,58 % % 36,95 29,01 30,08 % % % 30 % 22,24 23,16 23,16 19,18 20 % 10,97 10 0 % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 200 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v primorsko-notranjski regiji Polovica prebivalcev, ki ima doma manj kot 10 knjig, dosega zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (49,43 %). Največji delež prebivalcev dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupini prebivalcev z več kot 500 knjigami (71,95 %). Delež tistih, ki dosegajo višjo raven je največji še v skupini s 26 do 100 knjigami (41,30 %), 101 do 200 knjigami (47,53 %) in 201 do 500 knjigami (43,44 %). Slika 224: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v primorsko-notranjski regiji % 80 70 71,95 % % 60 % % % 49,43 47,53 50 % % 42,61 % 43,44 % 41,30 % % 40 % 35,04 35,69 33,47 % % % 29,32 27,99 29,39 % 30 25,23 20,87 22,18 21,26 17,44 20 % 10 5,87 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 201 Savinjska regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v savinjski regiji Mlajši prebivalci obeh spolov v večji meri dosegajo višjo raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Najvišji delež predstavljajo ženske v starostni skupini 16-25 let (64,33 %), ženske 26-35 let (50,92 %) in moški 16-25 let (49,15 %). Krivulja deležev s starostjo upada. Najnižji delež predstavljajo moški v starostni skupini 56-65 let (12,66 %) in ženske (19,74 %). Omenjeni skupini prebivalcev predstavljata po drugi strani najvišji delež na zelo nizki ravni (moški 67,41 % in ženske 47,54 %). Opazno je sicer manj enakomerno naraščanje krivulje s starostjo pri obeh spolih. Krivulja je pri tistih, ki so dosegli srednjo raven pri reševanju problemov, precej bolj konstantna, največji delež je pri moških v starostni skupini 16-25 let (36,64 %). Preseneča tudi delež starejših žensk v starostni skupini 56-65 let (32,72 %), medtem ko je delež toliko starih moških za več kot tretjino nižji (19,93 %). Slika 225: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v savinjski regiji % 80 % 67,41 70 64,33 % % % 60 % % % % 50,92 % 47,54 49,15 % 50 44,51 44,60 % % % 45,74 % 44,21 39,75 % % 40 % % % % 36,64 % % 33,89 35,19 34,60 32,72 ,52 ,99 % % % 28,47 % 29 30 25 27,02 % 24,78 25,65 25,88 % 23,09 % 20,37 20,60 19,93 19,74 20 14,21 10,89 12,66 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 202 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v savinjski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, prihajajo v savinjski regiji v večjem deležu iz naselij z več kot 10.000 prebivalci (44,06 %) in nekmečkih naselij z manj kot 2.000 prebivalci (43,66 %). Posamezniki, ki živijo v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci pri reševanju problemov v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven (37,16 %). Najmanj je tistih, ki dosegajo omenjeno raven in prihajajo iz naselij z več kot 10.000 prebivalci (27,25 %). Med prebivalci, ki dosegajo srednjo raven so razlike o tipu naselja precej majhne. Slika 226: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v savinjski regiji % % % 50 % ,50 45 % 43,66 40 44,06 40 37,16 % % % % % % % 35 32,23 30,61 30,88 28,08 28,26 28,63 30 27,25 28,69 25 20 15 10 5 0 % kmečka naselja < nekmečka naselja < naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 2.000 prebivalcev 2.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 203 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v savinjski regiji Daleč najvišji delež prebivalcev, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (53,53 %). Delež posameznikov se z nižanjem zahtevnosti dela kar prepolovi, najmanjši delež pa predstavljajo osnovni poklici za preprosta delovna mesta (7,60 %). Na zelo nizki ravni je krivulja obrnjena in pada z naraščajočo zahtevnostjo kvalifikacijo. To raven v največjem deležu dosegajo prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (61,01 %). Najmanj je tistih, ki opravljajo najbolj zahtevne poklice (21,19 %). Na srednji ravni pri reševanju problemov so deleži bolj konstantni. Slika 227: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v savinjski regiji % 70 61,01 % 60 ,53 Osnovni poklici za % 53 % preprosta dela 50 43,73 42,66 % % % Polkvalificirani poklici 40 ,39 % % za industrijski način 31 32,78 % % 30,25 dela 30 27,09 25,27 23,49 Polkvalificirani poklici 21,19 za neindustrijski način 20 % dela 7,60 10 Kvalificirani poklici 0 zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti % spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 204 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v savinjski regiji Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, živijo sami (51,66 %). Na omenjeni ravni je nekoliko večji delež tudi tistih, ki živijo v 4-članskem (44,82 %) in 3-članskem gospodinjstvu (41,22 %). Najmanjši delež prebivalcev iz 7-članskih gospodinjstev je doseglo višjo raven pri reševanju problemov (26,78 %). 7-člansko gospodinjstvo po drugi strani odstotkovno izstopa pri prebivalcih, ki dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov (47,45 %). Na zelo nizki ravni pa je največji delež tistih, ki živijo v 2-članskem gospodinjstvu (40,71 %). Ostali deleži se gibljejo pod eno tretjino. Slika 228: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v savinjski regiji % 60 % 51,66 % 50 % % 47,45 44,82 % % 40,71 % 41,22 % % % 40 % % % % 36,33 36,52 % ,79 34,47 % ,19 ,61 33,31 % % 31 32,29 30,40 % 30,37 31 29 30 27,50 26,78 % 25,57 25,77 24,31 17,95 20 10 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven (50,29 %) in tudi srednjo raven (29,66 %) spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. Večji delež tistih, ki dosegajo zgolj zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov po drugi strani živi skupaj s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem (37,17 %). 205 Slika 229: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v savinjski regiji 60 50,29 % 50 37,17 % 40 34,25 % 29,66 % 28,58 % 30 20,05 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, katerih soprog ali partner opravlja delo v gospodinjstvu oziroma skrbi za otroke, v največjem deležu pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo višjo raven spretnosti (64,69 %). Večji delež tistih, katerih soprog ali partner je zaposlen za polni delovni čas, prav tako dosegajo prej omenjeno raven (37,80 %), najmanjši delež pa je tistih, katerih soprog ali partner je trajno invaliden (4,10 %). Omenjena skupina v največjem deležu dosega srednjo raven pri reševanju problemov (52,31 %). Prebivalci, katerih soprog ali partner je upokojen ali predčasno upokojen, v največjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov (62,91 %). 206 Slika 230: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v savinjski regiji % % % 70 % % 60 % % 64,69 % 62,91 % % % 52,31 % % 50 % % % 43,84 43,59 40,00 40,00 40,70 40,26 40,86 % 37,80 36,49 % 40 33,38 % % 29,93 32,70 28,82 ,55 % % 26,44 30 21 23,25 % 20,00 20 15,54 15,46 % 10 5,37 4,10 0 o F n t nl % tvu o asč ) n R as ) e ne e js n i n as či n d d s n i e e o i ž ls č ls u p d vn o d DK,, vn o vali z o ru ol p re n o ol p p /d e a je g e in s p a o Bre o ke di z, i ko di z, g o nl ne al o Dru n rajn Dijak, št v tr o l n p el T o s u s l o je o e a oz a p a krajš ko i zn apz o zn apz ja d b e e kr ls Up l o s ravl s amos o amo p ali ( s( O Zap Zap zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, nima otrok (55,65 %, 31,99 % jih otroke ima). Deleža pri tistih, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov, sta skoraj enaka. Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih je slika ravno obratna, večji delež ima otroke (39,80 %, 13,82 % jih otrok nima). 207 Slika 231: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v savinjski regiji 60 55,65 % 50 39,80 % 40 30,53 % 31,99 % 28,20 % 30 20 13,82% 10 0 % Ne Da zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki imajo dva otroka v nekoliko večjem deležu dosegajo, glede na druge skupine, višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (35,93 %). Več kot trikrat nižji je delež tistih, ki dosegajo to raven in imajo štiri otroke (7,48 %). Prebivalci, ki imajo štiri otroke v največjem deležu pri reševanju problemov dosegajo srednjo raven (41,55 %), glede na druge skupine. Najmanj na tej ravni je posameznikov, ki imajo tri otroke (22,06 %), le-teh pa je največ na zelo nizki ravni spretnosti pri reševanju problemov (53,54 %). Slika 232: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v savinjski regiji % % 60 % % 53,54 50,97 50 % % 41,55 39,77 % % 40 37,08 % 35,93 % 29,85 30,38 % 30 27,00 ,40 24 22,06 20 % 10 7,48 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 208 Prebivalci, ki pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju dosegajo višjo raven spretnosti, imajo v največjem deležu najmlajšega otroka starega 3 do 5 let (54,99 %). Najmanjši delež na tej ravni predstavljajo tisti, ki imajo najmlajšega otroka starejšega od 13 let (24,57 %). Najmlajšega otroka v starosti do 2 leti ima, v primerjavi z drugimi skupinami, največji delež prebivalcev, ki dosega srednjo raven spretnosti (33,19 %), medtem ko je na zelo nizki ravni največ tistih, katerih najmlajši otrok je star nad 13 let (50,13 %). Slika 233: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v savinjski regiji % % 60 % 54,99 50,13 50 % % 42,72 ,21 % % 38 40 % 33,19 % % % % 30,10 31,69 30 24,10 25,30 24,57 22,80 22,21 20 10 0 % do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih na višji ravni spretnosti prevladujejo prebivalci, ki imajo najstarejšega otroka starega 6 do 12 let (53,51 %). Na srednji ravni je največ prebivalcev, katerih najstarejši otrok je star do 2 leti (63,55 %). Na zelo nizki ravni pa izstopa delež najstarejših otrok, ki so stari nad 13 let (47,35 %). 209 Slika 234: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v savinjski regiji % 70 % % 63,55 60 53,51 % % 47,35 50 % 39,05 % % 40 % 36,94 % % 27,42 30 26,41 26,24 24,01 23,12 23,36 % 20 9,03 10 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Migrantsko ozadje prebivalcev v savinjski regiji Skoraj polovica prebivalcev, ki so migranti druge generacije, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,00 %). Najnižji delež migrantov druge generacije je dosegel zelo nizko raven (15,56 %), kjer odstotkovno prevladujejo migranti prve generacije (49,95 %). Le-teh je na višji ravni najmanj (22,30 %). Tisti prebivalci, ki niso migranti prve ali druge generacije, so v 20 % večjem deležu dosegali višjo raven pri reševanju problemov (41,36 %). Slika 235: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v savinjski regiji % % 60 ,00 % 49,95 50 % 48 % 41,36 % % 40 36,44 % 29,69 27,75 28,95 30 % 22,30 20 15,56 10 0 Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali % druge generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 210 Prebivalci, ki so rojeni v Sloveniji pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti (41,48 %). Največ tistih, ki so rojeni v drugi državi, dosega zelo nizko raven spretnosti (46,73 %). Na srednji ravni sta deleža precej podobna, nekoliko več je prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji (29,08 %, 28,29 % niso rojeni v Sloveniji). Slika 236: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v savinjski regiji 50 46,73 % 45 41,48 % 40 35 29,44 % 28,29 % 29,08 % 30 24,98 % 25 20 15 10 5 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Glede starosti prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih na višji ravni spretnosti izstopajo tisti prebivalci, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 6-10 let (77,36 %). Nihče, ki je dosegel višjo raven, se v Slovenijo ni priselil po 30. letu starosti. Po drugi strani je na srednji ravni prevladujoči delež tistih, ki so se v Slovenijo priselili v starosti 36-40 let (90,00 %). Na zelo nizki ravni pa izstopata deleža prebivalcev v starostni skupini 31 -35 let (80,00 %) in 41 let in več (80,00 %). 211 Slika 237: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v savinjski regiji % 100 % % % 90 90,00 80,00 80,00 77,36 % 80 70 % 63,42 % % 60 % % % 48,57 50,96 50 % 44,68 ,08 % 39,35 % 40 34,38 % % 38 % % % % 31,83 % 29,69 26,27 % 30 % 22,64 19,60 22,27 19,35 20,00 20,00 17,24 20 14,31 % % 10,00 % % 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let 21-25 let 26-30 let 31-35 let 36-40 let 41 let ali % več zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Nihče od prebivalcev se v Slovenijo ni priselil pred letom 1960. Med posamezniki, ki dosegajo višjo raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, se jih je večji delež priselil med leti 1961 in 1990 (27,68 %). Prav tako se je v Slovenijo v omenjenem časovnem obdobju priselil nekoliko večji delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (47,36 %, 45,22 % se jih je v Slovenijo priselilo po letu 1991). Prebivalci, ki so se priselili po letu 1991 predstavljajo najvišji delež na srednji ravni spretnosti (36,24 %). Slika 238: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v savinjski regiji 47,36 % 50 45,22 % 40 36,24 % 27,68 % 30 24,96 % 20 18,54 % 10 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 212 Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, doma najpogosteje govorijo slovenski jezik (41,65 %). Na preostalih dveh ravneh doseganja omenjene spretnosti je delež takšnih posameznikov nižji (zelo nizka raven 29,62 %, srednja raven 28,72 %). Zelo nizko raven v večini dosegajo posamezniki, ki doma najpogosteje govorijo jezik, ki ni bil definiran (85,33 %). Prebivalci, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven (46,27 %), v nekoliko nižjem pa srednjo raven, na kateri to predstavlja najvišji delež (35,81 %). Slika 239: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v savinjski regiji % 90 80 85,33 70 % 60 % % 46,27 50 % % 41,65 40 35,81 % 29,62 % 28,72 30 17,91 20 14,67 % 10 0,00 0 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, Drug jezik Slovenski srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Vsi prebivalci, ki so se v otroštvu najprej naučili romski (100,00 %) in makedonski (100,00 %) jezik, pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo višjo raven spretnosti. Omenjeno raven dosega odstotkovno tudi najvišji delež tistih, ki so se v otroštvu najprej naučili slovenskega jezika (41,41 %). Prebivalci, ki so se v otroštvu najprej naučili bosanskega, hrvaškega, črnogorskega ali srbskega jezika, v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven (40,50 %). 213 Slika 240: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v savinjski regiji % % 100 90 100,00 100,00 80 70 60 % % % % 50 % 40,50 % % % 41,41 ,33 % 38,32 40 33 29,97 31,71 29,92 28,67 30 26,17 20 % % % % 10 0,00 0,00 0,00 0,00 0 Bosanski, hrvaški, Makedonski Drug jezik Romski Slovenski % črnogorski, srbski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Skupina prebivalcev z materjo oziroma skrbnico rojeno v Sloveniji predstavlja večji delež na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (41,37 %). Srednjo raven je doseglo več tistih prebivalcev, katerih mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji (30,06 %). Prav tako je tudi zelo nizko raven v večjem deležu dosegajo tisti, katerih mati oz. skrbnica ni bila rojena v Sloveniji (35,41 %). Slika 241: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v savinjski regiji 45 41,37 % 40 35,41 % 34,53 % 35 29,80 % 28,83 % 30,06 % 30 25 20 15 10 5 0 % Da Ne zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 214 Več kot polovica prebivalcev, katerih mati oz. skrbnica ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (65,32 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najmanjši delež tako predstavljajo tisti, kateri mati je dosegla največ nižjo poklicno izobrazbo (24,85 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižje poklicno izobraževanje (46,69 %), najmanjšega pa tisti, katerih mati je dosegla višje ali visokošolsko izobraževanje (14,88 %). Slika 242: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v savinjski regiji % 70 % 60 % 65,32 50,39 50 46,69 % % 40 % 31,27 % 28,46 % 30 % 24,85 18,35 19,81 20 14,88 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem delu dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik je rojen v Sloveniji (41,39 %). Na zelo nizki in srednji ravni je slika ravno obratna, saj dosega omenjeni ravni v večjem deležu skupina prebivalcev z očetom ali skrbnikom, ki ni rojen v Sloveniji (34,83 % zelo nizka raven, 30,54 % srednja raven). 215 Slika 243: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v savinjski regiji 45 41,39 % 40 34,83 % 34,64 % 35 29,88 % 30,54 % 28,74 % 30 25 20 15 10 5 0 % Da Ne zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica prebivalcev, katerih oče ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (65,01 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najmanjši delež tako predstavljajo tisti, kateri oče je dosegel največ nižjo poklicno izobrazbo (25,64 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Najvišji delež tako predstavljajo tisti, katerih oče je dosegel največ nižje poklicno izobraževanje (44,67 %), najvišjega pa tisti, katerih oče je dosegel višje ali visokošolsko izobraževanje (8,63 %). Slika 244: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v savinjski regiji % 70 65,01 60 % % 50 44,67 43,91 % % 40 % % % 29,68 29,33 30 26,76 26,36 25,64 20 % 8,63 10 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 216 Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je naravnih govorcev slovenščine (41,41 %). Srednjo in zelo nizko raven so v večjem deležu dosegli tisti prebivalci, ki niso naravni govorci slovenskega jezika (32,00 % srednja in 37,09 zelo nizka raven). Slika 245: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v savinjski regiji 45 41,41 % 40 37,09 % 35 32,00 % 29,92 % 30,90 % 28,67 % 30 25 20 15 10 5 0 % Da Ne zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 217 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v savinjski regiji Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, svoje zdravje ocenjujejo boljše kot tisti, ki dosegajo zelo nizko raven. Največji delež prebivalcev na višji ravni spretnosti je svoje zdravje ocenil kot zelo dobro (55,50 %), le nekoliko manjši pa je delež tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot odlično (50,94 %). Najmanjši je delež posameznikov, ki so za svoje zdravje podali najslabšo oceno na lestvici (6,63 %). Ocena slabo predstavlja po drugi strani daleč najvišji delež pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti (72,35 %). Slika 246: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v savinjski regiji % 80 72,35 70 % % 60 55,50 % 50,94 % 50 43,07 41,27 % % % 40 % % 33,85 31,91 % 30,21 % % 30 % 25,49 26,72 24,88 21,01 19,01 20 17,14 % 10 6,63 0 % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 218 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v savinjski regiji Največji delež prebivalcev, ki imajo doma 201 do 500 knjig, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (72,76 %). Načeloma se vidi z naraščanjem števila knjig tudi naraščanje deležev na grafu. Na zelo nizki ravni deleži s številom knjig upadajo, največji delež prebivalcev z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ima doma manj kot 10 knjig (49,41 %), najnižji delež pa je tistih, ki imajo doma nad 500 knjig (1,39 %). Slika 247: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v savinjski regiji % 80 % % 72,76 70 65,67 63,46 60 % % 49,41 50 % 44,21 % % % 40 ,16 % % 37,58 33 % 32,50 ,26 % 32,94 29 29,61 30 26,18 % % 23,49 % 19,10 18,09 20 13,04 % % 8,14 % 10 1,39 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig več kot 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 219 Zasavska regija Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi in najnižjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v zasavski regiji V primerjavi s skupinama prebivalcev, ki so dosegli zelo nizko ali srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je precej izstopajoč podatek, da je polovica žensk v starostni skupini 46-55 let (51,06 %) in moških v starostni skupini 26-35 let (49,56 %) dosegla višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tako visok rezultat je doseglo za desetino manj žensk v starostni skupini 26-35 let (39,17 %). Nihče od moških v starostni skupini 56-65 let ni dosegel omenjene ravni spretnosti, zelo nizek pa je tudi delež žensk v enaki, 56-65 let, starostni skupini (8,11 %). Starostna skupina 56-65 let tako moških kot žensk izstopa z deleži delavno aktivnih, ki so dosegli zelo nizko raven spretnosti. Moški predstavljajo najvišji delež nasploh (96,66 %), žensk je za petino manj (75,00 %). Najnižji delež delavno aktivnih, ki so dosegli zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so ženske v starostni skupini 26-35 let (22,84 %), sledi jim starostna skupina 46-55 let (25,02 %) in moški v starostni skupini 26-35 let (25,22 %). Krivulja deležev obeh spolov pri srednji ravni spretnosti s starostjo dokaj enakomerno upada. Daleč najnižji je delež moških nad 56 let, ki dosegajo srednjo raven spretnosti (3,34 %). Slika 248: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v zasavski regiji % 100 % 90 96,66 % 80 75,00 % 69,27 70 % % % 59,38 60 % % % % 51,06 48,32 49,56 50 % % % 41,96 40,56 % % % 39,17 40 % % 37,99 % % 32,01 33,05 33,27 % % % 26,45 27,43 % % 30 22,84 25,02 25,22 24,99 23,92 20,89 % 16,88 % 18,41 20 % 14,17 8,11 9,84 % 10 3,34 0,00 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Ženska 16-25 let Ženska 26-35 let Ženska 36-45 let Ženska 46-55 let Ženska 56-65 let Moški 16-25 let Moški 26-35 let Moški 36-45 let Moški 46-55 let Moški 56-65 let Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 220 Tip naselja in skupini z najvišjimi in najnižjimi dosežki v zasavski regiji Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, živi v nekmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci (30,32 %), če primerjamo z ostalimi tipi naselji. Sledi jim delež prebivalcev, ki živijo v naseljih z več kot 10.000 prebivalci (26,43 %). V kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalci je moč opaziti največji delež prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (62,49 %). Slika 249: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v zasavski regiji % 70 62,49 60 % % % 50 ,09 44 44,05 % 40,05 40 % % ,31 % 35 ,52 % 29,63 30,32 29 ,43 30 % % % 26 ,60 19,55 20 17,96 20 % 10 0 kmečka naselja < 2.000 nekmečka naselja < 2.000 naselja 2.000 - 10.000 naselja > 10.000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 221 Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v zasavski regiji Najvišji delež prebivalcev, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (39,68 %). Prebivalci, ki opravljajo manj zahtevne poklice v večini dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Krivulja na tej ravni upada v smeri zahtevnejših poklicev. Največji delež predstavljajo prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela (76,36 %), nihče izmed omenjene skupine posameznikov po drugi strani ne dosega višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju. Prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice predstavljajo največji delež tudi na srednji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju (35,42 %). Slika 250: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v zasavski regiji % 90 % % 80 76,36 71,13 69,01 70 Osnovni poklici za preprosta dela 60 % 50 % Polkvalificirani poklici za industrijski % 39,68 način dela 40 % % 35,42 % Polkvalificirani poklici za ,64 28,39 30 24,90 23 neindustrijski način dela 20,82 % 20 Kvalificirani poklici % % 8,06 10 2,60 0,00 0 % zelo nizka raven povprečna raven višja raven spretnosti spretnosti spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 222 Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev v zasavski regiji Glede števila oseb v gospodinjstvu se deleži prebivalcev pri vseh gospodinjstvih, na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih se gibljejo nekoliko nad 20 odstotki, najmanjši je delež tistih, ki bivajo v 6-članskih gospodinjstvih (15,08 %), če izvzamemo, da v 7-članskem gospodinjstvu ne živi nihče, ki bi dosegel omenjeno raven. Prevladujoč delež prebivalcev iz 7-članksih gospodinjstev dosega zgolj zelo nizko raven pri reševanju problemov (95,60 %) in predstavlja tudi največji delež nasploh. Tisti, ki živijo v 3- članskih gospodinjstvih v nekoliko večjem deležu dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (37,81 %). Slika 251: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v zasavski regiji % 120 95,60 100 % % % % 80 64,97 61,13 % % % % 55,74 53,75 60 % % ,91 % % % % % % % 35,26 37,81 38 33,69 % 40 31,17 26,93 27,41 22,33 26,14 17,83 21,05 18,12 % % 20 12,70 15,08 4,40 0,00 0 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 7-člansko % gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven (35,39 %) in tudi srednjo raven (32,09 %) spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih, ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem. Večji delež tistih, ki dosegajo zgolj zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov, po drugi strani živi skupaj s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem (59,56 %). 223 Slika 252: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v zasavski regiji 70 59,56 % 60 50 40 35,39 % 32,52 % 32,09 % 26,21 % 30 20 14,23 % 10 0 Ne Da zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Soprogi ali partnerji prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so zaposleni za polni delovni čas (16,22 %), upokojeni (12,66 %) ali pa brezposelni (11,97 %). Največji delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, imajo soproga ali partnerja, ki je dijak oziroma študent (100,00 %). Med prebivalci, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, pa je največ soprogov ali partnerjev prebivalcev zaposlenih za pol delovni čas (34,56 %). Slika 253: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v zasavski regiji % % % 100 90 % 90,00 83,30 100,00 80 % 66,65 70 60 49,22 % 50 % 40 34,56 % % % % 30 21,38 % 20 % 16,22 12,66 % % 10,00 11,97 10 4,03 0,00 0,00 0,00 0 Opravlja delo v Zaposlen za polni Upokojen ali Dijak, študent Brezposeln % gospodinjstvu ali delovni čas predčasno skrbi za (samozaposlen, upokojen otroke/družino zaposlen) zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 224 Večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, nima otrok (35,47 %, 16,27 % jih otroke ima). Deleža pri tistih, ki dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, sta skoraj enaka (28,41 % ima otroke, 28,84 % nima otrok). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je slika ravno obratna, večji delež ima otroke (55,32 %, 35,68 % jih otrok nima). Slika 254: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v zasavski regiji 60 55,32 % 50 40 35,68 % 35,47 % 28,84 % 28,41 % 30 20 16,27 % 10 0 % Ne Da zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Med prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, je največji delež tistih, ki imajo tri otroke (27,10 %), če primerjamo z ostalimi skupinami. Prebivalcev s štirimi otroki, ki bi dosegali omenjeno raven, ni. Po drugi strani predstavljajo prebivalci, ki imajo štiri otroke, večinski deleč na zelo nizki ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (79,47 %). Med skupinami je na srednji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih največji delež tistih, ki imajo enega otroka (34,64 %). 225 Slika 255: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v zasavski regiji % 90 80 % 79,47 70 % 60,52 % 60 48,73 % 48,50 50 % % % 40 34,64 % % ,25 ,10 30 25 % 27 24,40 20,53 16,63 20 14,23 % 10 0,00 0 1 2 3 4 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki imajo najmlajšega otroka v starostnem obdobju do 2 let, dosegajo v največjem deležu zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (91,51 %). Prebivalci, ki imajo najmlajšega otroka starega 13 let ali več, prav tako v največji meri dosegajo zelo nizko raven pri reševanju problemov (68,87 %). Najmanjši delež z zelo nizko ravnjo spretnosti je pri tistih, ki imajo najmlajšega otroka starega med 6 in 12 let (26,02 %), ta starostna skupina prevladuje pri prebivalcih, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (35,41 %), ter tudi pri tistih, ki so dosegli srednjo raven (38,57 %). Slika 256: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v zasavski regiji % 100 90 91,51 % % 80 68,87 70 64,12 60 % % % 50 % 38,57 40 32,94 35,41 % 26,02 % 30 % 19,60 20 % % 11,53 8,49 10 0,00 2,94 0 do 2 leti 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 226 Nihče od prebivalcev nima najstarejšega otoka, ki bi bil star do 2 leti. Pri posameznikih, ki so dosegli srednjo (52,42 %) in višjo (29,89 %) raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, prevladujejo tisti, ki imajo najstarejšega otroka starega 6 do 12 let. Prebivalci, ki imajo najstarejšega otroka starega 3 do 5 let v največji meri dosegajo zgolj nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (80,76 %), prav tako tudi tisti, katerih najstarejši otrok je star nad 13 let (62,76 %). Slika 257: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v zasavski regiji 90 80,76 % 80 70 62,76 % 60 52,42 % 50 40 29,89 % 30 21,60 % 17,69 % 16,65 % 20 15,65 % 10 2,59 % 0 3 do 5 let 6 do 12 let 13 let in več % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Opomba: Za prebivalce zasavske regije, katerih najstarejši otrok je mlajši od treh let, ni podatka. Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 227 Migrantsko ozadje prebivalcev v zasavski regiji V primerjavi z drugimi skupinami največji delež migrantov druge generacije dosega srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (61,84 %). Obenem daleč najnižji delež migrantov druge generacije je dosegel višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (1,61 %). Višjo raven je dosegel največji delež prebivalcev, ki niso migranti prve ali druge generacije (26,89 %), čeprav je ta delež še vedno precej nižji od tistih, ki so dosegli zelo nizko raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (47,31 %). Najvišji delež prve generacije migrantov je doseglo srednjo raven spretnosti (52,76 %). Slika 258: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v zasavski regiji 70 61,84 % 60 52,76 % 47,31 % 50 36,55 % 40 29,65 % 30 25,80 % 26,89 % 17,60 % 20 10 1,61 % 0 % Prva generacija migrantov Druga generacija migrantov Tisti, ki niso migranti prve ali druge generacije zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji, v največji meri dosegajo srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,29 %). Prav tako je tudi na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, saj jo dosegajo v večjem deležu tisti, ki se niso rodili v Sloveniji (27,87 %). Zelo nizko raven pri reševanju problemov dosega večji delež tisti, ki so rojeni v Sloveniji (48,89 %). 228 Slika 259: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v zasavski regiji 60 48,29 % 48,89 % 50 40 27,87 % 30 26,78 % 23,83 % 24,33 % 20 10 0 Ne Da % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki so se priselili v Slovenijo v starosti 31-35 let, v največji meri dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (70,00 %). Vsi ki so se v Slovenijo preselili nekoliko mlajši, v starosti 26-30 let, dosegajo zelo nizko raven reševanja problemov (100,00 %). V starosti 0-5 let se je v Slovenijo priselil največji delež prebivalcev, ki so dosegli srednjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (65,53 %). Slika 260: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v zasavski regiji % 100 90 100,00 % % 80 70,00 70 65,53 % 60 53,99 % 50 % 41,22 % 40 30,00 30 24,47 % 20 % 10,00 % % % 10 4,80 0,00 0,00 0,00 0 % 0-5 let 6-10 let 26-30 let 31-35 let zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 229 Nihče od prebivalcev zasavske regije se v Slovenijo ni priselil pred letom 1960. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, se jih je večina priselila med leti 1961 in 1990 (30,79 %). Prav tako se je v Slovenijo priselil med leti 1961 in 1990 večji delež tistih, ki dosegajo srednjo raven (53,22 %), medtem ko so se prebivalci z zelo nizko ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v Slovenijo priseljevali po leti 1991 (47,59 %). Slika 261: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v zasavski regiji 60 53,22 % 50 47,59 % 46,58 % 40 30,79 % 30 20 15,99 % 10 5,82 % 0 0,00 % 1931-1960 1961-1990 1991 ali kasneje % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, doma najpogosteje govorijo slovenski jezik (25,52 %). Na preostalih dveh ravneh predstavljajo višji delež tisti, ki doma najpogosteje govorijo bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik (zelo nizka raven 55,42 % in srednja raven pri reševanju problemov 44,58 %). 230 Slika 262: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v zasavski regiji 60 55,42 % 50 46,46 % 44,58 % 40 28,02 % 30 25,52 % 20 10 0,00 % 0 % Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Slovenski zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, so se v večjem deležu v otroštvu najprej naučili slovenskega jezika (25,97 %). Podobna je slika tudi med tistimi, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (47,83 % se je najprej naučilo slovenskega jezika, 36,29 % bosanskega, hrvaškega, črnogorskega ali srbskega). Medtem pa so se v največjem deležu v otroštvu najprej naučili bosanski, hrvaški, črnogorski ali srbski jezik prebivalci, ki dosegajo srednjo raven pri reševanju problemov (52,41 %). Slika 263: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v zasavski regiji 60 52,41 % 47,83 % 50 40 36,29 % 30 26,20 % 25,97 % 20 11,30 % 10 0 Bosanski, hrvaški, črnogorski, srbski Slovenski % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 231 Skupina prebivalcev z materjo oziroma skrbnico rojeno v Sloveniji predstavlja, v primerjavi s tistimi, katerih matere oz. skrbnice niso rojene v Sloveniji, večji delež na višji ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (27,06 %). Srednjo raven je dosegel večji delež tistih, katerih mati ali skrbnica ni bila rojena v Sloveniji (44,44 %). Na zelo nizki ravni sta deleža precej izenačena (prebivalci z materjo/ skrbnico rojeno v Sloveniji 46,74 %, rojeno v drugi državi 47,00 %). Slika 264: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v zasavski regiji 50 46,74 % 47,00 % 44,44 % 45 40 35 30 26,20 % 27,06 % 25 20 15 8,57 % 10 5 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Več kot polovica prebivalcev, katerih mati ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (58,83 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najmanjši delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižjo poklicno izobrazbo (8,72 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih mati je dosegla največ nižje poklicno izobraževanje (63,46 %), najmanjšega pa tisti, katerih mati je dosegla višje ali visokošolsko izobraževanje (22,06 %). 232 Slika 265: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v zasavski regiji 70 63,46 % 58,83 % 60 50 36,57 % 40 32,43 % 31,00 % 27,82 % 30 22,06 % 19,11 % 20 8,72 % 10 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. Višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem delu dosegajo prebivalci, katerih oče ali skrbnik je rojen v Sloveniji (26,19 %, 15,50 % rojen v drugi državi). Podobna je slika na zelo nizki ravni spretnosti (48,68 % prebivalcev z očetom ali skrbnikom rojenim v Sloveniji, 35,59 % z očetom ali skrbnikom rojenim v drugi državi). Večji delež prebivalcev, katerih oče ali skrbnik ni rojen v Sloveniji, dosega srednjo raven pri reševanju problemov (48,92 %). Slika 266: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v zasavski regiji 60 48,68 % 48,92 % 50 40 35,59 % 30 25,13 % 26,19 % 20 15,50 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 233 Več kot polovica prebivalcev, katerih oče ima zaključeno najmanj višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (54,51 %). Krivulja na tej ravni narašča z višjo stopnjo izobrazbe, najmanjši delež tako predstavljajo tisti, kateri oče je dosegel največ nižjo poklicno izobrazbo (5,36 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, je slika ravno obratna. Krivulja upada z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež tako predstavljajo tisti, katerih oče je dosegel največ nižje poklicno izobraževanje (71,29 %), najmanjšega pa tisti, katerih oče je dosegel višje ali visokošolsko izobraževanje (20,27 %). Slika 267: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v zasavski regiji 80 71,29 % 70 60 54,51 % 50 37,32 % 40 31,52 % 31,16 % 30 23,36 % 25,22 % 20,27 % 20 10 5,36 % 0 zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti % ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. V primerjavi s skupino prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine, jih je večji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, naravnih govorcev slovenščine (25,97 %). Prav tako je pri skupini prebivalcev, ki dosegajo zelo nizko raven (naravni govorci slovenščine 47,83 %, niso naravni govorci 36,29 %). Prebivalci, ki niso naravni govorci slovenščine, v največjem deležu dosegajo srednjo raven (52,41 %). 234 Slika 268: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v zasavski regiji 60 52,41 % 47,83 % 50 40 36,29 % 30 26,20 % 25,97 % 20 11,30 % 10 0 Da Ne % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 235 Samoocena zdravja skupin z najvišjimi in najnižjimi dosežki v zasavski regiji Nihče od prebivalcev pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih svojega zdravja ni ocenil z oceno slabo. Prebivalci, ki dosegajo višjo raven, svoje zdravje v veči meri ocenjujejo z zelo dobro (28,62 %) in odlično (25,28 %). Podobno je pri tistih, ki dosegajo srednjo raven (zelo dobro 38,15 %, odlično 29,85 %). Pri prebivalcih, ki dosegajo zelo nizko raven je slika drugačna. Večji delež prebivalcev je svoje zdravje ocenil kot zadovoljivo (81,40 %), nekoliko manjši pa kot dobro (58,31 %). Slika 269: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v zasavski regiji % 90 80 81,40 % 70 % 58,31 60 % 50 44,87 % % % ,23 38,15 % 40 33 % % 29,85 28,62 30 25,28 % 20,32 21,37 20 % 13,42 10 5,18 0 % zelo nizka raven spretnosti povprečna raven spretnosti višja raven spretnosti Odlično Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 236 Število knjig in skupine z najvišje in najnižje razvitimi spretnostmi v zasavski regiji Največji delež prebivalcev, ki imajo v lasti 101 do 200 knjig, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (48,88 %). Srednjo raven dosega največji delež tistih, ki imajo doma 11 do 25 knjig (45,60 %). Presenetljivo se na zelo nizki ravni pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih pojavljata dva večja delež, in sicer tistih, ki imajo doma najnižje število knjig, torej 10 ali manj (66,67 %), ter tistih, ki imajo doma od 201 do 500 knjig (73,87 %). Slika 270: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v zasavski regiji % % 80 70 66,67 73,87 % 60 % % % 48,88 50 % 46,39 45,60 ,19 38 % 40 35,46 % % % % 27,28 30 % 26,33 % 20,91 17,79 18,94 20 15,54 12,93 % 10 5,23 0 % zelo nizka raven spretnosti srednja raven spretnosti višja raven spretnosti 10 knjig ali manj od 11 do 25 knjig od 26 do 100 knjig od 101 do 200 knjig od 201 do 500 knjig Vir: baza PIAAC 2016, lastni izračuni, 2021. 237 Ključne ugotovitve V nadaljevanju prikazujemo ključne ugotovitve podrobnejše analize skupin z najvišjimi dosežki v spretnosti reševanje problemov TBO po regijah. Spolna in starostna struktura skupine z najvišjimi dosežki pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih Preglednica 3: Spol in starost respondentov ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Spol Ženska Moški Starost 16– 26– 36– 46– 56– 16– 26– 36– 46– 56– 25 let 35 let 45 let 55 let 65 let 25 let 35 let 45 let 55 let 65 let Zahodna kohezijska regija Gorenjska 58,64 61,52 37,75 28,00 14,85 52,18 66,36 43,64 28,33 15,46 Goriška 54,74 42,62 23,98 11,33 5,48 50,46 31,64 31,48 12,17 20,32 Obalno-kraška 67,49 62,17 41,83 17,99 13,85 69,14 49,93 57,98 12,38 12,32 Osrednjeslovenska 71,60 69,15 54,34 44,10 26,48 73,00 58,44 57,23 46,76 20,51 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 60,92 40,55 29,66 18,63 10,99 68,20 52,75 28,79 13,18 5,50 Koroška 45,70 21,28 20,16 4,84 5,01 26,80 25,96 17,28 5,75 9,46 Primorsko- 63,35 51,18 25,65 20,58 13,59 60,93 51,96 21,27 16,61 15,76 notranjska Podravska 52,42 43,42 38,01 22,35 7,53 52,51 57,23 38,32 18,36 18,22 Pomurska 60,33 66,54 31,26 21,10 20,72 48,31 43,14 43,25 14,01 14,36 Savinjska 64,33 50,92 34,60 28,47 19,74 49,15 45,74 44,21 29,52 12,66 Posavska 22,44 32,86 21,22 15,72 0,00 58,46 31,76 28,09 0,00 0,00 Zasavska 27,43 39,17 24,99 51,06 8,11 18,41 49,56 14,17 9,84 0,00 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Po največjem deležu žensk, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, od vseh regij v Sloveniji izstopa osrednjeslovenska, edino v starostni skupini 46–55 let ima zasavska regija nekoliko večji delež. Zahodna kohezijska regija: V vseh regijah zahodne kohezije s starostjo pada delež žensk z višjo ravnjo spretnosti, razen v gorenjski regiji, kjer najmlajše ženske (16–25 let), dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v nekoliko manjšem deležu kot tiste v starostni skupini 26–35 let. Po velikosti deležev sta si gorenjska in obalno-238 kraška regija med regijami v Zahodni kohezijski regiji najbolj podobni, medtem ko ima goriška regija med vsemi najmanjše deleže. Tudi moški v osrednjeslovenski regiji dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, če primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji, v največjih deležih. Po velikosti deleža najbolj izstopa starostna skupina moških 46–55 let (46,76 %), medtem ko starostna skupina moških 26–35 let dosega višjo raven spretnosti v večjem deležu kot v osrednjeslovenski (58,44 %) še v gorenjski regiji (66,36 %). Velik delež moških v starostni skupini 36–45 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih tudi v obalno-kraški regiji, medtem ko ima goriška regija v zahodni koheziji najmanjše vrednosti deležev, razen v skupini najstarejših moških (56–65 let), kjer višjo raven spretnosti dosegajo v podobnem deležu kot enako stari moški v osrednjeslovenski regiji. Vzhodna kohezijska regija: Med ženskami v Vzhodni kohezijski regiji z velikim deležem tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, izstopajo ženske starostne skupine 26–35 let iz pomurske regije (66,54 %) in ženske stare med 46 in 55 let iz zasavske regije (51,06 %). Obenem je za pomursko, zasavsko, pa tudi posavsko regijo značilno, da najmlajša skupina žensk (16–25 let) dosega višjo raven spretnosti v manjšem deležu kot ženske, ki so stare med 26 in 35 let. V posavski regiji najstarejše ženske (56–65 let) sploh ne dosegajo višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, medtem ko jih v pomurski (20,72 %) in savinjski regiji (19,74 %) dosega petina. Največji delež skupine najmlajših moških (16–25 let) dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v regiji jugovzhodna Slovenija (68,20 %), najmanjši pa v zasavski regiji (18,41 %). V zasavski regiji so deleži moških z višjimi spretnostmi v vseh starostnih skupinah manjši od 20 %, razen pri moških starih med 26 in 35 let, kjer jih polovica dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (49,56 %). V posavski in zasavski regiji nihče od moških starih 56–65 let ne dosega višje ravni spretnosti, enako velja v posavski regiji tudi za moške stare 46–55 let. Med najstarejšimi moškimi (56–65 let) ima največji delež tistih z višjo ravnjo spretnosti med regijami vzhodne kohezije podravska regija (18,22 %), kjer pa je delež zelo podoben tudi med starimi 46 in 55 let (18,36 %). 239 Tip naselja v skupinah z najvišjimi dosežki Preglednica 4: Tip naselja ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Tip naselja kmečka nekmečka naselja naselja > mesto mesto naselja < naselja < 2000 – 10.000 Ljubljana Maribo 2000 2000 10.000 prebivalce r prebivalce prebivalcev prebivalcev v v Zahodna kohezijska regija Gorenjska 35,03 48,61 41,17 46,38 0,00 0,00 Goriška 30,55 23,58 42,10 23,67 0,00 0,00 Obalno-kraška 40,76 45,46 27,41 55,78 0,00 0,00 Osrednjeslovenska 54,63 59,78 59,61 57,20 51,75 0,00 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 30,33 39,37 40,16 35,96 0,00 0,00 Koroška 17,86 23,79 16,42 0,00 0,00 0,00 Primorsko- 31,02 29,75 45,41 0,00 0,00 0,00 notranjska Podravska 26,57 38,11 34,45 44,41 0,00 43,96 Pomurska 40,05 37,95 41,91 48,16 0,00 0,00 Savinjska 32,23 43,66 40,50 44,06 0,00 0,00 Posavska 28,31 38,80 26,09 0,00 0,00 0,00 Zasavska 17,96 30,32 20,60 26,43 0,00 0,00 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: Osrednjeslovenska regija ima med vsemi regijami v Sloveniji glede na različen tip naselja največje deleže prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Med različnimi tipi naselij v regiji tudi ni velikih odstopanj, saj pri vsakem tipu dosega višjo raven spretnosti med 50-60 % prebivalcev. Osrednjeslovenski regiji se po velikosti deleža najbolj približa obalno-kraška regija v večjih naseljih od 10.000 prebivalcev (55,78 %). Goriška regija ima v zahodni koheziji povsod najmanjše deleže, razen v srednje velikih naseljih (z 2000 do 10.000 prebivalci, 42,10 %), kjer je delež podoben kot v gorenjski regiji (41,17 %). Zanimivo, v goriški regiji je delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v največjih naseljih (več kot 10.000 prebivalcev) podoben kot v manjših nekmečkih naseljih (manj kot 2000 prebivalcev), od obeh pa imajo večji delež celo kmečka naselja z manj kot 2000 prebivalci. Obalno-kraška regija izstopa z majhnim deležem prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalci. 240 Vzhodna kohezijska regija: Pomurska regija nima veliko odstopanj med različnimi tipi naselij, med regijami vzhodne kohezije ima največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci (40,05 %) in naseljih z več kot 10.000 prebivalci (48,16 %). Tudi savinjska regija ima, če jo primerjamo z drugimi regijami vzhodne kohezije, velike deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi, še posebej v nekmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci. V primorsko-notranjski regiji ni velike razlike med deležem prebivalcev z višjimi spretnostmi v manjših kmečkih in nekmečkih naseljih (manj kot 2000 prebivalcev). Med vsemi regijami v Vzhodni kohezijski regiji ima največji delež tistih z višjimi spretnostmi v naseljih z od 2000 do 10.000 prebivalci (45,41 %), večjih naselij pa v regiji ni. Tudi koroška in posavska regija nimata naselji z več kot 10.000 prebivalci, v teh dveh regijah je sodeč po velikosti deleža prebivalcem z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih višji ravni spretnosti najbolj naklonjen nekmečki tip naselja z manj kot 2000 prebivalci. Koroška regija ima v vzhodni koheziji najmanjše deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi v vseh tipih naselji, podoben delež kot ga ima v kmečkih naseljih z manj kot 2000 prebivalci je tudi v zasavski regiji. Zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela Preglednica 5: Zaposlitvena kvalifikacija delovnega mesta ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Kvalifikacije Osnovni Polkvalificirani poklici Polkvalificirani poklici Kvalificirani oziroma zahtevnost poklici za za industrijski način za neindustrijski način poklici trenutnega dela preprosta dela dela dela Zahodna kohezijska regija Gorenjska 17,82 24,75 44,52 59,87 Goriška 5,09 17,14 22,13 36,42 Obalno-kraška 7,08 30,59 34,64 46,44 Osrednjeslovenska 17,30 26,54 44,14 64,29 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 19,86 17,66 18,62 46,89 Koroška 7,55 4,61 18,42 31,37 Primorsko- 0,00 22,16 34,38 40,25 notranjska Podravska 16,27 18,54 28,69 46,39 Pomurska 48,12 11,82 48,85 45,47 Savinjska 7,60 23,49 27,09 53,53 Posavska 0,00 9,18 10,26 40,61 Zasavska 0,00 8,06 2,60 39,68 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. 241 Zahodna kohezijska regija: Gorenjska in osrednjeslovenska regija sta si po velikosti deležev prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na zaposlitveno kvalifikacijo delovnega mesta zelo podobni. Obe regiji imata največje deleže v zahodni koheziji pri vseh kategorijah, razen pri polkvalificiranih poklicih za industrijski način dela; tu ima največji delež v Zahodni kohezijski regiji obalno-kraška regija. Goriška regija ima podoben trend spreminjanja deležev kot obalno-kraška regija, le da ima za okrog 10 % manjše deleže (odstopanje deležev obeh regij za dve odstotkovni točki je le v skupini prebivalcev z osnovnimi poklici). Vzhodna kohezijska regija: Pomurska regija močno izstopa po velikem deležu prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, med tistimi z osnovnimi poklici (48,12 %) in polkvalificiranimi za neindustrijski način dela (48,85 %). Največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi med kvalificiranimi poklici v vzhodni koheziji ima savinjska regija (53,53 %). V posavski, zasavski in primorsko-notranjski regiji nihče, ki opravlja osnovne poklice za preprosta dela, ne dosega višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V posavski in zasavski regiji je tudi pri ostalih zaposlitvenih kvalifikacijah vrednost deleža prebivalcev z višjimi spretnostmi do 10 %, samo med tistimi s kvalificiranimi poklici okrog 40 %. Družinske (socialne) okoliščine prebivalcev Preglednica 6: Število oseb v gospodinjstvu respondenta ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Število oseb v Enočlansko Dvočlansko Tričlansko Štiričlansko Petčlansko Šestčlansko Sedemčlansko gospodinjstvu gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo gospodinjstvo Zahodna kohezijska regija Gorenjska 39,86 45,84 46,90 48,58 37,04 38,61 46,20 Goriška 14,40 23,65 34,15 30,26 30,85 40,95 39,37 Obalno-kraška 45,32 42,76 43,72 45,20 47,52 40,16 50,00 Osrednjeslovenska 48,09 54,53 57,73 54,56 56,36 58,23 39,13 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 28,87 26,40 38,62 43,01 32,88 27,41 35,30 Koroška 15,43 11,98 20,03 20,94 23,72 24,15 68,23 Primorsko- 38,12 20,13 48,06 34,79 43,54 27,94 0,00 notranjska Podravska 30,76 34,31 36,93 45,87 33,87 16,33 21,71 Pomurska 28,46 31,92 46,65 42,36 44,15 38,79 30,63 Savinjska 51,66 31,79 41,22 44,82 36,33 36,52 26,78 Posavska 19,29 46,34 25,71 26,96 20,70 46,84 20,34 Zasavska 22,33 21,05 26,93 27,41 26,14 15,08 0,00 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. 242 Zahodna kohezijska regija: Osrednjeslovenska regija ima največje deleže prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v zahodni koheziji v vseh gospodinjstvih, razen v zelo velikem sedemčlanskem gospodinjstvu (39,13 %), kjer je delež podoben kot v goriški regiji (39,37 %). Polovica prebivalcev v obalno-kraški regiji, ki živi v zelo velikem gospodinjstvu, dosega višjo raven spretnosti. Podobno (46,20 %) tudi v gorenjski regiji, ki je po velikosti deležev dosežene višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na število članov gospodinjstva na sploh zelo podobna obalno-kraški regiji. Za goriško regijo so značilni zelo majhni deleži prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti v maloštevilnih gospodinjstvih (v enočlanskem gospodinjstvu ima goriška najmanjši delež prebivalcev z višjo ravnjo, če primerjamo z vsemi regijami v Sloveniji). Z naraščanjem števila članov v gospodinjstvu v goriški regiji se veča tudi delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti, tako da je v primeru šest in sedemčlanskih gospodinjstev delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti v TBO v regiji nad slovenskim povprečjem. Vzhodna kohezijska regija: Koroška regija ima v vzhodni koheziji v vseh gospodinjstvih deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, ki so med najmanjšimi, razen v primeru sedemčlanskega gospodinjstva, kjer je delež daleč največji v primerjavi z vsemi regijami v Sloveniji (68,23 %). Čisto drugačen trend spreminjanja deležev imajo regije jugovzhodna Slovenija, podravska, zasavska in delno tudi savinjska regija. V omenjenih regijah v največjem deležu dosegajo prebivalci višjo raven spretnosti, če živijo v štiričlanskem gospodinjstvu. Izjema je v savinjski regiji skupina tistih, ki živijo sami (enočlansko gospodinjstvo), saj jih polovica dosega višjo raven spretnosti. Preglednica 7: Ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem ter dosežena višja raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Soprog/zunajzakonski Ne Da partner Zahodna kohezijska regija Gorenjska 55,46 40,22 Goriška 46,23 23,79 Obalno-kraška 58,53 35,13 Osrednjeslovenska 64,36 50,97 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 58,49 25,59 Koroška 32,98 14,14 Primorsko-notranjska 56,98 30,23 Podravska 49,57 32,36 Pomurska 52,57 34,14 Savinjska 50,29 34,25 Posavska 41,02 22,24 Zasavska 35,39 14,23 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. 243 Zahodna kohezijska regija: Prebivalci, ki ne živijo s soprogom/partnerjem povsod v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih kot tisti, ki živijo v dvoje. V osrednjeslovenski regiji polovica prebivalcev, ki živi s soprogom/partnerjem, dosega višjo raven spretnosti, kar je še vedno več kot pri polovici slovenskih regij, kjer živijo samsko, vključno z goriško. Poleg tega v Zahodni kohezijski regiji dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih tisti, ki živijo s soprogom/partnerjem, v goriški regiji se to kaže v najmanjšem deležu (je pol manjši kot v osrednjeslovenski regiji). Vzhodna kohezijska regija: Več kot polovica prebivalcev med tistimi, ki živijo samsko, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okolji v jugovzhodni Sloveniji, primorsko-notranjski, pomurski in savinjski regiji, nasprotno pa v koroški in zasavski zgolj tretjina. Ta delež se v slednjih dveh regijah v skupini tistih, ki živijo s soprogom/partnerjem, še prepolovi in je med najnižjimi deleži v Sloveniji. Med vsemi regijami v vzhodni koheziji se odstopanje v tem, ali prebivalci živijo s soprogom/partnerjem, najbolj kaže v jugovzhodni Sloveniji. Preglednica 8: Trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Trenutni Vajene Opravlja Zaposlen za Upokoj Drug Zaposlen za Trajno Dijak, Brezpos zaposlitveni c, delo v polni en ali o, krajši invalid štude eln položaj priprav gospodinjst delovni čas predčas DK, delovni čas en nt soproga/partne nik vu ali skrbi (samozapos no RF (samozapos rja za len, upokoj len, otroke/dru zaposlen) en zaposlen) žino Zahodna kohezijska regija Gorenjska 0,00 43,47 45,49 15,38 0,00 39,53 0,00 35,87 30,74 Goriška 0,00 58,35 25,01 10,14 16,6 41,47 0,00 71,02 15,97 4 Obalno- 0,00 0,00 40,54 15,49 0,00 54,72 0,00 26,91 18,76 kraška Osrednjeslove 0,00 46,47 55,10 22,45 36,7 71,10 0,00 58,49 43,24 nska 4 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 0,00 0,00 26,69 6,93 0,00 40,28 0,00 47,02 59,25 Koroška 0,00 4,68 15,43 0,66 0,00 60,00 0,00 65,24 9,74 Primorsko- 42,12 0,00 33,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 40,02 notranjska Podravska 0,00 3,37 37,57 8,24 0,00 52,52 0,00 64,64 18,17 Pomurska 90,00 100,00 33,81 19,31 0,00 83,98 0,00 40,69 16,78 Savinjska 0,00 64,69 37,80 15,54 20,0 15,46 4,10 23,25 32,70 0 Posavska 0,00 27,99 25,65 7,50 0,00 37,57 0,00 0,00 0,00 Zasavska 0,00 0,00 16,22 12,66 0,00 0,00 0,00 0,00 11,97 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. 244 Zahodna kohezijska regija: Goriška regija ima v Zahodni kohezijski regiji največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in njihov soprog/partner opravlja delo v gospodinjstvu ali skrbi za otroke/družino (58,35 %) ali je dijak/študent (71,02 %). Pri vseh ostalih kategorijah osrednjeslovenska regija dosega največje deleže v zahodni koheziji. Med prebivalci, katerih soprog/partner je zaposlen za polni delovni čas, jih v goriški regiji višjo raven spretnosti dosega le četrtina (25,01 %), medtem ko v osrednjeslovenski regiji več kot polovica (55,10 %). Prav tako je v osrednjeslovenski regiji delež (22,45 %) enkrat večji kot v goriški regij (10,14 %) pri prebivalcih, katerih soprog/partner je upokojen. Vzhodna kohezijska regija: V pomurski regiji vsi, katerih soprog/partner opravlja delo v gospodinjstvu ali skrbi za otroke/družino, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, prav tako jih večina med tistimi, katerih soprog/partner je vajenec/pripravnik (90 %) in zaposlen za krajši delovni čas (83,98 %). V pomurski regiji dosegajo višjo raven v največjem deležu, če primerjamo s preostalimi regijami vzhodne kohezije, tudi tisti, katerih soprog/partner je upokojen (19,31 %). V jugovzhodni Sloveniji, koroški, podravski in posavski regiji prebivalci, katerih soprog/partner je upokojen, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v zelo majhnem deležu, manjšem od 10 %, v primorsko-notranjski pa med tistimi, katerih soprog/partner je upokojen, sploh nihče ne dosega višje ravni spretnosti. Podravska in savinjska imata v vzhodni koheziji največji delež prebivalcev, katerih soprog/partner je zaposlen za polni delovni čas in dosegajo višjo raven spretnosti, medtem ko je v koroški in zasavski regiji ta delež primerjalno najmanjši. Preglednica 9: Ali imajo respondenti otroke ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Ali imate otroke? Ne Da Zahodna kohezijska regija Gorenjska 58,04 36,59 Goriška 44,68 22,29 Obalno-kraška 57,23 34,57 Osrednjeslovenska 67,84 46,56 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 58,74 22,84 Koroška 32,59 12,17 Primorsko- 51,22 31,59 notranjska Podravska 51,62 28,89 Pomurska 54,16 33,71 Savinjska 55,65 31,99 Posavska 43,43 18,76 Zasavska 35,47 16,27 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. 245 Zahodna kohezijska regija: V osrednjeslovenski regiji dosegajo prebivalci višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu, ne glede na to ali imajo otroke ali ne, kot na primer v goriški regiji tisti, ki nimajo otrok (44,68 %). Gorenjska in obalno-kraška regija sta si v tem oziru po deležih prebivalcev z višjimi spretnostmi, glede na kazalnik ali imajo otroke ali ne, zelo podobni. Vzhodna kohezijska regija: Podobno kot pri kategoriji, kjer smo opazovali delež prebivalcev, ki dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, glede na spremenljivko ali živijo s soprogom/partnerjem ali ne, se tudi pri tem, ali imajo otroke ali ne, kaže največja razlika v regiji jugovzhodna Slovenija. V regiji jugovzhodna Slovenija dosegajo prebivalci, ki nimajo otrok, višjo raven v deležu, ki je primerljiv z gorenjsko regijo (regija jugovzhodna Slovenija 58,74 %, gorenjska regija 58,04 %), tisti, ki otroke imajo, pa z goriško regijo (regija jugovzhodna Slovenija 22,84 %, goriška regija 22,29 %). Manj kot petina prebivalcev, ki otroke imajo, dosega višjo raven spretnosti v koroški, posavski in zasavski regiji. V koroški in zasavski regiji dosega le tretjina prebivalcev brez otrok višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Preglednica 10: Število otrok ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Število otrok 1 2 3 4 5 6 Zahodna kohezijska regija Gorenjska 45,39 36,80 26,45 9,32 0,00 0,00 Goriška 26,60 22,18 15,65 2,15 0,00 60,00 Obalno-kraška 47,58 32,68 16,29 3,01 50,00 0,00 Osrednjeslovenska 54,24 43,29 45,56 53,96 3,45 100,00 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 30,25 21,49 20,28 2,18 0,00 0,00 Koroška 15,32 11,98 1,68 0,00 0,00 0,00 Primorsko- 53,14 24,21 21,13 33,89 0,00 0,00 notranjska Podravska 32,04 28,92 19,98 14,38 0,00 0,00 Pomurska 40,07 30,77 26,03 0,00 0,00 0,00 Savinjska 30,38 35,93 24,40 9,97 0,00 0,00 Posavska 32,07 16,92 1,94 0,00 0,00 0,00 Zasavska 16,63 14,23 27,10 0,00 0,00 0,00 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: Samo v Zahodni kohezijski regiji dosegajo prebivalci višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih tudi, ko imajo več kot štiri otroke, izjema je gorenjska regija. Pri večini regij velja, da se delež prebivalcev z višjo ravnjo manjša z večanjem števila otrok (do štirih otrok), osrednjeslovenska regija pa ima ne glede na 246 število otrok (eden, dva, tri ali štiri), ki jih imajo prebivalci, vedno okrog polovico tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Vzhodna kohezijska regija: Ne samo, da prebivalci regije vzhodne kohezije, ki imajo pet ali več otrok, sploh ne dosegajo višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, v koroški, pomurski, posavski in zasavski regiji ne dosegajo te ravni niti tisti, ki imajo štiri otroke. V koroški in posavski regiji je zanemarljiv tudi delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti med tistimi s tremi otroki. Zanimivo, pa v zasavski regiji dosegajo v največjem deležu višjo raven prebivalci s tremi otroki (27,10 %). Delež je med največjimi, tudi ko ga primerjamo z deležem prebivalcev z višjimi spretnostmi med tistimi s tremi otroki v drugih regijah v Sloveniji. Preglednica 11: Starost najmlajšega otroka respondenta ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Starost do 2 leti 3 – 5 let 6 – 12 13 let in najmlajšega let več otroka Zahodna kohezijska regija Gorenjska 56,64 48,75 23,18 26,66 Goriška 40,85 48,74 16,02 6,58 Obalno-kraška 57,45 36,06 33,28 19,05 Osrednjeslovenska 58,91 52,29 53,46 34,55 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 49,68 15,04 28,39 11,47 Koroška 11,23 1,54 24,40 5,72 Primorsko- 55,96 12,21 40,06 15,55 notranjska Podravska 42,00 36,80 32,85 17,30 Pomurska 62,39 51,17 29,24 19,02 Savinjska 42,72 54,99 38,21 24,57 Posavska 32,58 20,62 13,89 5,65 Zasavska 0,00 2,94 35,41 11,53 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: V vseh regijah zahodne kohezije, razen v goriški, dosega več kot polovica prebivalcev, ki imajo najmlajšega otroka starega do dve leti, višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V osrednjeslovenski regiji jih več kot polovica dosega višjo raven spretnosti tudi med tistimi, katerih najmlajši otrok je mlajši od 13 let. 247 Vzhodna kohezijska regija: Med vsemi regijami v Sloveniji dosegajo prebivalci z najmlajšim otrokom mlajšim od treh let višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v največjem deležu v pomurski regiji (62,39 %). Tudi med tistimi, ki imajo najmlajšega otroka starega med 3 in 5 let, jih v pomurski regiji polovica dosega višjo raven (51,17 %), za par odstotnih točk več le še v savinjski (54,99 %) in osrednjeslovenski regiji (52,29 %). Obratno pa v zasavski regiji nihče med tistimi, ki ima najmlajšega otroka starega manj kot tri leta, ne dosega višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, tudi med tistimi, katerih najmlajši otrok je star med tremi in petimi leti je delež zdelo majhen (2,94 %), manjši samo še v koroški regiji (1,54 %). Presenetljivo v zasavski regiji tretjina (35,41 %) prebivalcev z najmlajšim otrokom starim med 6 in 12 let dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, kar je podobno kot v savinjski (38,21 %) in obalno-kraški regiji (33,28 %). Migrantsko ozadje prebivalcev Preglednica 12: Rojstvo respondenta v Sloveniji ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Rojen v Sloveniji Ne Da Zahodna kohezijska regija Gorenjska 16,74 48,02 Goriška 9,97 31,63 Obalno-kraška 34,09 45,66 Osrednjeslovenska 22,72 59,80 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 16,39 38,33 Koroška 15,13 19,34 Primorsko- 12,43 41,19 notranjska Podravska 29,49 37,95 Pomurska 24,62 42,45 Savinjska 24,98 41,48 Posavska 22,69 30,01 Zasavska 27,87 24,33 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: V gorenjski, obalno-kraški in osrednjeslovenski regiji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih okrog polovica prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, medtem ko v goriški regiji zgolj tretjina (31,63 %). Med tistimi, ki niso rojeni v Sloveniji, jih največji delež dosega višjo raven spretnosti v obalno-kraški regij, in sicer tretjina (34,09 %). Tako je v obalno-kraški regiji, če primerjamo z regijami zahodne kohezije, najmanjša razlika v deležu tistih, ki dosegajo višje spretnosti, med 248 skupinama rojenih in ne rojenih v Sloveniji. V goriški regiji je med prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji, zgolj desetina (9,97 %) z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Vzhodna kohezijska regija: V večini regij vzhodne kohezije (v regiji jugovzhodna Slovenija, podravski, pomurski, savinjski in primorsko-notranjski regiji) okrog 40 % prebivalcev, ki so rojeni v Sloveniji, dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Najmanjši delež, zgolj petina (19,34 %) jih dosega v koroški regiji, kar je najmanjši delež od vseh regij v Sloveniji. Med prebivalci, ki niso rojeni v Sloveniji, jih v koroški regiji višjo raven spretnosti dosega podoben delež (15,13 %). S tem je koroška regija med vsemi regijami v Sloveniji tista z najmanjšo razliko med rojenimi in nerojenimi v Sloveniji glede deleža prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti. Največja razlika v doseganju višje ravni spretnosti pri regijah vzhodne kohezije med prebivalci, ki so oziroma niso rojeni v Sloveniji, je v primorsko-notranjski regiji. V skupini prebivalcev, ki niso rojeni v Sloveniji, jih višjo raven dosega najmanjši delež med regijami vzhodne kohezije (12,43 %), medtem ko jih med rojenimi v Sloveniji višjo raven dosega 41,19 %. Zasavska regija je edina regija v Sloveniji, kjer v skupini nerojenih v Sloveniji dosegajo višjo raven spretnosti v večjem deležu kot v skupini rojenih v Sloveniji. Preglednica 13: Respondent govori slovensko, je naravni govorec ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Respondent govori Da Ne slovensko, je naravni govorec Zahodna kohezijska regija Gorenjska 48,83 20,15 Goriška 31,52 10,14 Obalno-kraška 46,23 35,51 Osrednjeslovenska 59,78 25,01 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 38,56 15,96 Koroška 19,21 20,71 Primorsko-notranjska 40,97 19,64 Podravska 37,52 35,90 Pomurska 42,47 25,95 Savinjska 41,41 30,90 Posavska 30,39 18,40 Zasavska 25,97 11,30 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: V gorenjski, obalno-kraški in osrednjeslovenski regiji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih okrog polovica 249 prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika, medtem ko v goriški regiji zgolj tretjina (31,52 %). Obratno, jih tretjina (35,51 %) dosega višjo raven spretnosti v obalno-kraški regij med tistimi, ki niso naravni govorci slovenskega jezika. V goriški regiji je med prebivalci, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, zgolj desetina (10,14 %) z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Vzhodna kohezijska regija: Med vsemi regijami v Sloveniji je koroška regija edina, kjer naravni govorci slovenščine dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v manjšem deležu (19,21 %) kot skupina tistih prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine (20,71 %). Obenem je delež tistih, ki so naravni govorci slovenskega jezika in dosegajo višjo raven, v koroški regiji med najmanjšimi v Sloveniji in primerljiv z deležem prebivalcev, ki niso naravni govorci slovenščine v primorsko-notranjski regiji (19,64 %). Zelo majhna razlika v deležu, prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti med naravnimi govorci slovenščine in tistimi, ki niso, manjša od dveh odstotnih točk, je v podravski regiji. Tam 37,52 % prebivalcev, ki so naravni govorci slovenskega jezika dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, medtem ko jih med tistimi, ki niso naravni govorci slovenskega jezika, 35,90 %. Preglednica 14: Priseljenci prve in druge generacije ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Višja raven Prva generacija Druga generacija Niso priseljenci priseljencev priseljencev prve ali druge generacije Zahodna kohezijska regija Gorenjska 15,21 49,25 48,81 Goriška 11,52 6,67 31,85 Obalno-kraška 34,09 45,17 44,08 Osrednjeslovenska 21,64 44,94 60,60 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 13,12 44,31 37,21 Koroška 0,00 24,28 19,87 Primorsko- 10,72 15,26 45,94 notranjska Podravska 29,49 39,01 37,04 Pomurska 35,38 36,68 41,24 Savinjska 22,30 48,00 41,36 Posavska 20,17 7,16 32,70 Zasavska 17,60 1,61 26,89 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. 250 Zahodna kohezijska regija: Tretjina priseljencev prve generacije v obalno-kraški regiji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (34,09 %), medtem ko jih v goriški regiji le desetina (11,52 %). Še manjši delež jih v goriški regiji dosega višjo raven v skupini priseljencev druge generacije (6,67 %). Obratno pri ostalih regijah zahodne kohezije druga generacija priseljencev dosega višjo raven v večjem deležu kot prva. V največjem deležu, t. j. polovica skupine priseljencev druge generacije (49,25 %), dosega druga generacija priseljencev višjo raven v gorenjski regiji. V gorenjski in obalno-kraški regiji se delež tistih z višjo ravnjo spretnosti med prebivalci, ki so priseljenci druge generacije, izenači z deležem prebivalcev, ki niso priseljenci prve ali druge generacije. V podobnem deležu kot v obalno-kraški regiji dosegajo višjo raven spretnosti v skupini priseljencev druge generacije tudi v osrednjeslovenski regiji (44,94 %), samo tam skupina tistih, ki niso priseljenci prve ali druge generacije dosega višjo raven v bistveno večjem deležu kot v preostalih regijah v Sloveniji (60,60 %). Vzhodna kohezijska regija: Pomurska regija ima med vsemi regijami v Sloveniji najmanjšo razliko v deležu tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, v skupini priseljencev prve (35,38 %), druge generacije (36,68 %) in tistih, ki niso priseljenci prve ali druge generacije (41,36 %). V posavski in zasavski regiji, podobno kot v goriški, prva generacija priseljencev dosega višjo raven spretnosti v večjem deležu kot druga generacija. V primorsko-notranjski regiji, dosegajo priseljenci prve in druge generacije višjo raven spretnosti v izrazito majhnem deležu glede na tiste v regiji, ki niso priseljenci prve ali druge generacije. Le-ti namreč dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v največjem deležu med regijami v vzhodni koheziji (45,94 %). Nasprotno, v koroški regiji prebivalci, ki niso priseljenci prve ali druge generacije, dosegajo višjo raven spretnosti v najmanjšem deležu, če primerjamo s preostalimi slovenskimi regijami, višje ravni pa tukaj ne dosega nihče med priseljenci prve generacije. Velja omeniti, da druga generacija priseljencev v koroški regiji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v primerljivem deležu (24,28 %) kot tisti v regiji, ki niso priseljenci prve ali druge generacije (19,87 %). 251 Preglednica 15: Starost respondenta ob prvi priselitvi v Slovenijo ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Starost ob 0–5 let 6–10 11–15 16–20 21–25 26–30 31–35 36–40 priselitvi v let let let let let let let Slovenijo – višja raven Zahodna kohezijska regija Gorenjska 41,50 30,14 1,29 27,90 7,07 9,97 0,00 0,00 Goriška 4,60 0,00 0,00 20,85 0,00 12,77 21,49 0,00 Obalno-kraška 100,00 30,00 52,77 24,11 29,52 16,24 0,00 0,00 Osrednjeslovensk 55,18 35,02 11,93 20,18 6,19 17,03 22,62 100,00 a Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 33,40 0,00 0,00 3,05 26,63 0,00 5,24 0,00 Koroška 0,00 44,99 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Primorsko- 26,45 0,00 0,00 7,33 0,00 0,00 0,00 0,00 notranjska Podravska 48,91 0,00 0,00 12,84 29,14 30,85 5,52 41,76 Pomurska 16,53 100,00 0,00 0,00 0,00 15,18 0,00 0,00 Savinjska 26,27 77,36 31,83 14,31 17,24 29,69 0,00 0,00 Posavska 25,91 0,00 10,00 0,00 31,58 0,00 0,00 0,00 Zasavska 10,00 41,22 0,00 0,00 0,00 0,00 70,00 0,00 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: V obalno-kraški regiji vsi, ki so se priselili v Slovenijo mlajši od 6 let, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Prav tako dosegajo omenjeno raven vsi v osrednjeslovenski regiji, ki so se priselili kot najstarejši (36-40 let). Osrednjeslovenska regija je med slovenskimi regijami edina, kjer višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo priseljenci iz vseh starostnih skupin prve priselitve v Slovenijo. Goriška regija se osrednjeslovenski približa po velikosti deleža le v skupini priseljenih med 16 in 20 let ter 31 in 35 let, ko znaša delež okrog 20 %. V gorenjski regiji višjo raven spretnosti v večjem deležu dosegajo v skupinah tistih, ki so se priselili mlajši, stari do 10 let, in pa 16 do 20 let. Priseljeni po 30.-em letu v gorenjski in obalno-kraški regiji ne dosegajo višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Vzhodna kohezijska regija: Med regijami v Sloveniji samo v koroški regiji višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne dosega nihče med priseljenimi pred 6.-im letom starosti. V koroški regiji višjo raven spretnosti dosegajo samo tisti, ki so se priselili v starosti od 6 do 10 let (44,99 %). Med priseljenimi v enakem starostnem obdobju v pomurski regiji višjo raven spretnosti dosegajo vsi. Zanimivo v podravski regiji dosegajo višjo raven spretnosti v podobnem deležu skupina priseljenih kot najmlajši (0–5 let 48,91 %) in kot 252 najstarejši (36–40 let 41,76 %). V zasavski regiji izstopa visoke delež priseljenih z višjo ravnjo spretnosti v skupini tistih, ki so se v Slovenijo prvič priselili, ko so bili stari 31 do 35 let (70 %). Preglednica 16: Leto priselitve v Slovenijo ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Leto priselitve v 1931– 1961– 1991 ali Slovenijo – višja 1960 1990 kasneje raven Zahodna kohezijska regija Gorenjska 0,00 25,32 9,27 Goriška 4,36 0,00 13,72 Obalno-kraška 100,00 14,93 43,20 Osrednjeslovenska 0,00 20,37 25,31 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 0,00 11,98 26,71 Koroška 0,00 29,11 0,00 Primorsko- 0,00 14,92 0,00 notranjska Podravska 0,00 32,26 29,16 Pomurska 0,00 21,85 30,43 Savinjska 0,00 27,68 18,54 Posavska 0,00 11,27 40,10 Zasavska 0,00 30,79 5,82 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: Samo goriška (4,36 %) in obalno-kraška regija (100 %) imata med regijami v Sloveniji med priseljenimi do leta 1960 takšne, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Gorenjska regija je med regijami zahodne kohezije edina z manjšim deležem prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti v skupini tistih, ki so se v Slovenijo priselili po letu 1990 (9,27 %), kot med priseljenimi do leta 1990 (25,32 %). V obalno-kraški regiji pa nasprotno, višjo raven dosega 43,20 % tistih, ki so se priselili po letu 1990, ker je največji delež med vsemi regijami v Sloveniji. Vzhodna kohezijska regija: V koroški in primorsko-notranjski regiji dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih samo tisti priseljenci, ki so se v Slovenijo prvič preselili med leti 1961 in 1990. Ostale regije vzhodne kohezije lahko razdelimo na tiste, katerih delež priseljenih z višjo ravnjo spretnosti je v skupini priseljenih po letu 1990 večji ali manjši glede delež, ki ga dosega skupina priseljenih med leti 1961 in 1990. Delež priseljenih z višjo ravnjo spretnosti je v skupini priseljenih po letu 1990 večji v pomurski, posavski regiji in v regiji jugovzhodna Slovenija, manjši pa v podravski, savinjski in zasavski regiji. 253 Preglednica 17: Najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Najvišja stopnja ISCED123cshort ISCED3excl3c4 ISCED56 izobrazbe, ki jo je dosegla mati/ skrbnica – višja raven Zahodna kohezijska regija Gorenjska 26,72 57,85 73,53 Goriška 15,99 38,83 52,94 Obalno-kraška 22,29 58,26 54,98 Osrednjeslovenska 33,97 60,89 76,86 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 22,37 44,52 67,28 Koroška 10,17 23,99 42,67 Primorsko- 19,76 47,91 73,57 notranjska Podravska 19,58 45,07 74,03 Pomurska 28,49 49,07 74,07 Savinjska 24,85 50,39 65,32 Posavska 19,45 31,47 71,05 Zasavska 8,72 31,00 58,83 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: V osrednjeslovenski regiji tretjina prebivalcev z materami/skrbnicami, ki imajo zaključeno največ nižjo poklicno šolo (33,97 %) in 76,86 % tistih, katerih matere/skrbnice imajo zaključeno vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Deleži, v katerih dosegajo prebivalci višjo raven spretnosti, so v osrednjeslovenski regiji pri vseh stopnjah izobrazbe matere/skrbnice največji, če primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji. Podobne deleže imata tudi gorenjska in obalno-kraška regija, s to razliko, da obalno-kraška regija izstopa z zelo majhnim deležem prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih, katerih mati/skrbnica ima zaključeno vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo. Od vseh regij v Sloveniji ima samo obalno-kraška regija manjši delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti, v skupini tistih z materami/skrbnicami z vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo (54,98 %) kot v skupini tistih z materami/skrbnicami s srednješolsko izobrazbo (58,26 %). Delež prebivalcev z višjimi spretnostmi v skupini tistih z materami/skrbnicami, ki imajo zaključeno vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, je v obalno-kraški regiji primerljiv z goriško regijo (52,94 %), ki pa ima pri nižjih stopnjah izobrazbe matere/skrbnice bistveno manjše deleže prebivalcev z višjo stopnjo spretnosti kot obalno-kraška regija. 254 Vzhodna kohezijska regija: Posavska regija med regijami vzhodne kohezije izstopa po majhni razliki v deležih prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih med tistimi, katerih mati/skrbnica imajo zaključeno največ nižjo poklicno šolo (19,45 %) in tistih, z materami/skrbnicami s srednješolsko izobrazbo (31,47 %) ter veliki razliki v deležih med tistimi, katerih mati/skrbnica ima srednješolsko izobrazbo in tistih z materami/skrbnicami, ki imajo zaključeno vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo (71,05 %). Prebivalci, katerih mati/skrbnica imajo zaključeno največ nižjo poklicno šolo, dosegajo višjo raven spretnosti v najmanjšem deležu v zasavski regiji, medtem ko ima med tistimi z materami/skrbnicami s srednješolsko izobrazbo in vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo najmanjše deleže prebivalcev z višjimi spretnostmi med regijami v Sloveniji koroška regija. Preostale regije v vzhodni koheziji (razen posavska, zasavska in koroška regija) so si po velikosti deležev prebivalcev z višjimi spretnostmi glede na izobrazbo matere/skrbnice dokaj enotne. Delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, enakomerno narašča z večanjem stopnje izobrazbe matere/skrbnice. V skupinah prebivalcev z materami/skrbnicami z največ nižjo poklicno šolo, jih višjo raven spretnosti dosega 20-30 % prebivalcev, med tistimi z materami/skrbnicami s srednješolsko izobrazbo 40-50 % in med prebivalci, katerih mati/skrbnica ima vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo, 65-75 %. Samoocena zdravja skupin z najvišjimi dosežki Preglednica 18: Samoocena zdravja ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Ocena lastnega Odlično Zelo Dobro Zadovoljivo Slabo zdravja – višja raven dobro Zahodna kohezijska regija Gorenjska 52,74 55,48 35,46 28,21 15,98 Goriška 38,77 36,13 26,29 14,32 3,06 Obalno-kraška 57,05 56,61 31,54 17,65 27,47 Osrednjeslovenska 60,57 63,40 47,15 39,47 29,67 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 38,62 53,50 22,18 8,45 13,05 Koroška 23,27 24,99 10,85 15,39 15,95 Primorsko- 48,40 40,91 37,58 19,18 23,16 notranjska Podravska 43,54 53,39 27,55 15,66 1,87 Pomurska 50,77 50,10 31,51 20,10 45,20 Savinjska 50,94 55,50 26,72 24,88 6,63 Posavska 35,82 34,57 18,16 8,51 0,00 Zasavska 25,28 28,62 21,37 13,42 0,00 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. 255 Zahodna kohezijska regija: Če primerjamo velikosti deležev prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in oceno lastnega zdravja, ima osrednjeslovenska regija med vsemi regijami v Sloveniji pri vseh ocenah največji delež prebivalcev z višjimi spretnostmi, razen pri oceni slabo, kjer z največjim deležem izstopa pomurska regija. V Zahodni kohezijski regiji z visokim deležem prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, v skupini tistih, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, izstopa obalno-kraška regija, pri boljših ocenah (odlično, zelo dobro, dobro) pa je primerljiva z gorenjsko regijo. Med regijami v Zahodni kohezijski regiji ima goriška od vseh najmanjše deleže prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti, deleži pa od vseh tudi najbolj konstantno padajo s slabšanjem samoocene zdravja. Za Zahodno kohezijsko regijo je značilno, da višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v zelo podobnem deležu tisti, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično ali zelo dobro. Vzhodna kohezijska regija: V Vzhodni kohezijski regiji pomurska izstopa po velikem deležu prebivalcev, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo in dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (45,20 %). Nasprotno pa v zasavski in posavski regiji nihče, ki je svoje zdravje ocenil kot slabo, ne dosega višje ravni spretnosti, zanemarljiv delež je tudi v podravski in savinjski regiji. V koroški regiji se deleži prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na samooceno zdravja najmanj spreminjajo, tako ima regija pri najboljših ocenah (odlično, zelo dobro in dobro) med regijami najmanjše deleže, pri slabših ocenah pa so deleži povprečne vrednosti. Tudi v Vzhodni kohezijski regiji za koroško, pomursko, posavsko in zasavsko regijo velja, tako kot v Zahodni kohezijski regiji, da se deleži prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne razlikujejo bistveno med skupinama, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično ali zelo dobro. Največja razlika med omenjenima skupinama je v podravski, primorsko-notranjski regiji in regiji jugovzhodna Slovenija. V primorsko-notranjski regiji je večji delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti v skupini, ki svoje zdravje ocenjuje odlično kot v tisti, ki ga kot prav dobro, medtem ko je v preostalih dveh regijah obratno. 256 Število knjig in skupine z najvišje razvitimi spretnostmi Preglednica 19: Število knjig, ki jih ima respondent doma ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Število knjig, ki jih 10 knjig od 11 od 26 od 101 od 201 več kot imajo respondenti ali manj do 25 do 100 do 200 do 500 500 doma – višja raven knjig knjig knjig knjig knjig Zahodna kohezijska regija Gorenjska 16,17 33,93 46,23 53,08 68,50 66,15 Goriška 23,94 26,14 27,12 35,52 54,93 46,19 Obalno-kraška 33,83 41,60 45,47 58,84 44,85 85,03 Osrednjeslovenska 22,98 34,74 57,01 63,97 69,44 77,81 Vzhodna kohezijska regija JV Slovenija 16,24 28,80 43,38 55,70 33,74 94,95 Koroška 8,78 10,54 23,17 17,68 35,15 29,24 Primorsko- 21,26 29,39 41,30 47,53 43,44 71,95 notranjska Podravska 14,00 22,95 37,74 53,17 63,25 70,05 Pomurska 22,53 35,82 47,07 58,52 49,09 22,81 Savinjska 18,09 37,58 44,21 63,46 72,76 65,67 Posavska 16,41 24,51 26,07 39,06 49,45 62,27 Zasavska 15,54 18,94 26,33 48,88 5,23 0,00 Vir: baza PIAAC 2013, lastni izračuni, 2021. Zahodna kohezijska regija: Na splošno velja, da se z večanjem števila knjig veča delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Od tega v večji meri odstopa skupina prebivalcev v obalno-kraški regiji, ki ima doma med 201 in 500 knjig (44,85 %). V tej skupini jih višjo raven spretnosti dosega primerljiv delež kot v skupini tistih, ki imajo 11 do 25 (41,69 %) oziroma 26 do 100 knjig (45,47 %). Delež je za polovico manjši kot v skupini tistih z več kot 500 knjigami (85,03 %). V obalno-kraški regiji so deleži prebivalcev z višjimi spretnostmi pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupini tistih, ki imajo doma manj kot 25 knjig, največji, če primerjamo z ostalimi regijami v Zahodni kohezijski regiji in tudi v Sloveniji. Prav tako je delež v skupini prebivalcev obalno-kraške regije z največjim številom knjig (več kot 500 knjig) največji med regijami Zahodne kohezijske regije, v Vzhodni kohezijski regiji v večjem deležu dosegajo višjo raven v tej skupini prebivalci regije jugovzhodna Slovenija (zanimivo, tudi pri tej regiji izstopa nizek delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v skupini tistih, ki imajo 201 do 500 knjig). V osrednjeslovenski regiji je zelo vidna razlika med tistimi, ki imajo doma do 25 knjig, in tistimi, ki jih imajo več. Slednji dosegajo višjo raven v največjem deležu, če primerjamo s preostalimi regijami v Zahodni kohezijski regiji (razen skupine z več kot 500 knjigami, kjer je kot že omenjeno delež največji v obalno-kraški regiji). Goriška in gorenjska regija imata podoben trend spreminjanja deleža prebivalcev z višjo ravnjo 257 spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na število knjig. Pri obeh je delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti med tistimi, ki imajo doma več kot 500 knjig, nekoliko manjši kot v skupini tistih z 201 do 500 knjigami. Vzhodna kohezijska regija: V regiji jugovzhodna Slovenija skoraj vsi (94,95 %), ki so navedli, da imajo doma več kot 500 knjig, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Obratno, dosegajo v pomurski in koroški regiji v omenjeni skupini višjo raven v najmanjšem deležu v Vzhodni kohezijski regiji kot tudi v Sloveniji (20-30 %), v zasavski regiji pa sploh nihče. V zasavski regiji dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih zanemarljiv delež prebivalcev že v skupini tistih, ki imajo od 201 do 500 knjig, medtem ko jih v skupini prebivalcev z 101 do 200 knjigami višjo raven dosega polovica (48,88 %). Zanimivo, tudi v pomurski regiji deleži prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti drastično padejo v skupinah prebivalcev z več kot 200 knjigami, v skupinah do 200 knjig pa ima regija v vzhodni koheziji skupaj s savinjsko regijo največje deleže. Če izvzamemo prebivalce, ki imajo doma več kot 200 knjig, ima najmanjše deleže prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih med vsemi regijami koroška. 258 Sklep Uvod V naši analizi smo vseživljenjsko učenje razumeli kot učenje, ki zajema vse vrste učenja (formalno, neformalno in priložnostno) in poteka od zgodnjega otroštva do konca življenja (od »zibke do groba«), namenjeno tako pridobitvi izobrazbe oziroma kvalifikacije kot tudi osebnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu in dvigovanju kakovosti življenja. Izhajali smo iz opredelitve vseživljenjskega učenja kot vodilnega načela vsega izobraževanja in učenja, kot temeljne družbenorazvojne strategije (Jelenc, 2008). Premišljevanje o vseživljenjskem učenju nas je vodilo k temeljnim vprašanjem, v kakšnih okoliščinah se bodo bolje razvijale neformalne oblike vseživljenjskega učenja. Predpostavili smo, da je boljše vključevanje v vseživljenjsko učenje je potrebno v vsaki regiji, da bi odrasli lahko razvijali zaposljivost in zmožnosti za dejavno državljanstvo ter se tudi vključevali v prizadevanja za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. Zanimalo nas je, kakšni so sociodemografski pogoji prebivalcev v regijah, ki so pomemben dejavnik za udeležbo v vseživljenjskem učenju v regijah. Poskušali smo razumeti, v kakšnih okoliščinah se bodo bolje razvijale neformalne oblike vseživljenjskega učenja. Praktično pa smo skušali odgovoriti na vprašanje, ali se zato ključna izhodišča za animacijo in pospeševanje vključevanja odraslih v vseživljenjsko učenje med regijami glede na njihove specifike med seboj razlikujejo. V pričujoči analizi smo prikazali stanje temeljne spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih pri odrasli populaciji v posamezni regiji in regije med seboj glede na ta vidik tudi ustrezno primerjali. Osredotočili smo se na skupino odraslih, ki jih določajo dobri dosežki pri merjenju teh spretnosti. Ključni motiv, ki nas je usmeril v analizo stanja razvitosti spretnosti po regijah, je naše prepričanje, osnovano na rezultatih raziskav, da morajo imeti odrasli vsaj do določene mere razvite temeljne spretnosti oziroma kompetence, ki jim sploh omogočajo vključevanje v številne možne oblike izobraževanj. Boje imajo razvite spretnosti, lažje se vključujejo v neformalne oblike izobraževanj. Slovenija je razdeljena na 12 statističnih regij, ki so razporejene v dve kohezijski regiji. Kot kažejo tekoči podatki, se žal regionalne razlike tako na ravni kohezijskih kot statističnih regij postopno še povečujejo, saj manj razvite regije težko presežejo napredek razvitejših, hkrati pa si po vsaki krizi hitreje opomorejo razvitejše regije (prim. Pečar 2020, Kmet Zupančič 2020). 259 Leta 2019 je med statističnimi regijami presegala povprečje EU v razvitosti zgolj osrednjeslovenska regija, ostale regije so bile pod tem povprečjem, nekatere še posebej (Kmet Zupančič 2021, str. 116). S tega vidika je še posebej pomembno pravočasno prilagajanje in okrepitev ustreznega znanja in spretnosti prebivalstva, v kontekstu tega pa še posebej spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Razvojno ogroženost regij izraža indeks razvojne ogroženosti, ki vključuje različne dejavnike razvoja z vplivom na kakovost življenja (Kmet Zupančič 2020, str. 19).3 Kazalnik razvojne ogroženosti dosega najnižjo vrednost v osrednjeslovenski regiji, najvišjo razvojno ogroženost pa izkazuje pomurska regija. Kriza zaradi epidemije covida-19 je – po mnenju finančnih analitikov - do zdaj imela neenakomeren vpliv na regije predvsem zaradi razlik v gospodarski strukturi (Kmet Zupančič 2021, str. 26). Kazalnik kakovosti izobraževanja kaže bolj ugodno sliko, saj so razlike med regijami relativno nizke. Najbolj pozitivno seveda spet izstopa ekonomsko najrazvitejša osrednjeslovenska regija. Vse regije, ki so pod slovenskim povprečjem, se nahajajo v vzhodni Sloveniji, vendar tudi te bistveno ne odstopajo od slovenskega povprečja (Kmet Zupančič 2020, str. 37). Opazna je zakonitost, da je večji delež terciarno izobraženih v regijah z boljšo razpoložljivostjo delovnih mest za bolj izobražene posameznike; to so na primer osrednjeslovenska, gorenjska, obalno-kraška regija (Kmet Zupančič 2021, str. 131). Kaj je pokazala naša analiza o različnih socio-ekonomskih dejavnikih po regijah Podatki raziskave PIAAC kažejo (npr. Desjardins, 2017, 2020), da je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju neenakomerno porazdeljena v vseh državah, tudi Sloveniji, ne samo glede na doseženo stopnjo izobrazbe, ampak tudi po starosti, socialno-ekonomskem statusu in socialnodemografskih značilnosti. V vseh primerih imajo neenake možnosti za udeležbo v vseživljenjskem učenju tele ranljive skupine odraslih: starejši odrasli, odrasli z nizko stopnjo dosežene izobrazbe, odrasli z nizko ravnjo funkcionalne pismenosti, odrasli z nizko ravnjo socialno-ekonomskega ozadja izraženo v izobrazbi staršev (še posebej značilno za Slovenijo), kakor tudi odrasli, ki so rojeni v tujini in/ali je njihov materni jezik tuj. Vse navedene skupine prebivalstva dosegajo precej nižje odstotke pri udeležbi v vseživljenjskem učenju. Razlike v spolu so zanemarljive v večini držav, a tipično v korist moških za 5 %. Države, kot so Nizozemska in vse Nordijske države (z izjemo Islandije), beležijo najvišji odstotek udeležbe v vseživljenjskem učenju pri vseh ranljivih skupinah odraslih. Največji razkorak pri udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju med ranljivimi skupinami odraslih ter najbolj privilegiranimi odraslimi (glede na izobrazbo, socialno-ekonomski status) pa je zaznati 3 Za izračun kazalnika IRO (indeks razvojne ogroženosti) je upoštevanih 14 posamičnih kazalnikov, in sicer gospodarska aktivnost, produktivnost, dohodek, zaposlenosti, investicije, brezposelnost mladih, izobrazba, raziskave in razvoj, čiščenje voda, varovana območja, naravne nesreče, brezposelnost, staranje ter poseljenost. 260 v državah kot so: Avstrija, Belgija in Češka, kakor tudi v Sloveniji (gl. tudi Dolničar, Mrzel, Šetinc, 2018). Na ravni odraslih udeležencev izobraževanja in učečih se na udeležbo v aktivnostih vseživljenjskega učenja vplivajo njihove potrebe, nameni, odnos do učenja in izobraževanja, pa tudi njihova samozavest in motivacija za doseganje večje samostojnosti ali doseganje niza pričakovanih koristi. Vendar se vsi ti vidiki zelo verjetno spreminjajo med življenjskim poteki odraslih, zaradi različnih življenjskih dogodkov ter staranja. Poleg pomanjkanja časa, ki predstavlja eno izmed največkrat omenjenih ovir za udeležbo (nizko in visoko kvalificiranih) odraslih v aktivnostih vseživljenjskega učenja, je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju povezana tudi z vrsto socialnodemografskih značilnosti, kot so starost, spol, zaposlitveni in poklicni status, dosežena izobrazba in raven spretnosti, socialni in kulturni kapital, kraj bivanja in rasa/etnična pripadnost (Boeren, 2016). Odrasli so soočeni z vrsto situacijskih (pomanjkanje časa, denarja, družinska situacija itd.) ali dispozicijskih (psihične in fizične značilnosti odraslih) ovir; na primer nekdo, ki je imel v preteklosti negativne izkušnje z izobraževanjem, je nizko kvalificiran in nima samozavesti, verjetno ne bo sodeloval v aktivnostih vseživljenjskega učenja, prav tako mlada mati z otroki, ki se trudi uravnotežiti njeno poklicno in zasebno življenje. Rezultati naše opravljene analize o raznolikosti stanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah, kakor tudi podatki mednarodne raziskave PIAAC med državami, kažejo, da socialnodemografske značilnosti pomembno vplivajo na vključenost odraslih v aktivnosti vseživljenjskega učenja. Splošno rečeno: na sposobnost reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v Sloveniji najbolj vplivata starost in izobrazba, najšibkejši pa je vpliv spola. Spolna in starostna struktura v regiji Najvišje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatem okolju dosegajo mlajši odrasli, ki so bolj izobraženi. Mlajši odrasli obeh spolov tudi v večjem deležu dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na ostalo populacijo, s starostjo se velikost deležev pri obeh spolih znižuje. V starostni skupini žensk 46– 55 let izstopa velik delež prebivalk zasavske regije, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Če primerjamo regije v Sloveniji, je največ najmlajših moških (16–25 let) doseglo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v jugovzhodni Sloveniji (68,20 %), najmanj pa v zasavski regiji (18,41 %). Najstarejša skupina prebivalcev (56–65 let) v posavski regiji sploh ne dosega višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, enako velja za moške te starosti v zasavski regiji. 261 Tip naselja v regijah Prebivalci, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, živijo v večjem deležu v naseljih z več kot 10.000 prebivalci, torej v večjih krajih in mestih; tisti z nizko ravnjo spretnosti pa povečini v kmečkih naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev. Najmanjša odstopanja v deležu prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na to, v kakšnem tipu naselja živijo, so v pomurski regiji. Osrednjeslovenska regija ima – ne glede na tip naselja – najvišji delež prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. Obalno-kraška regija izstopa z majhnim deležem prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, če živijo v srednje velikih naseljih in mestih z 2000 do 10.000 prebivalci; ta delež je celo manjši od tistega v manjših kmečkih naseljih v tej regiji, ob tem, da sta oba tipa naselij zastopana s podobnim številom prebivalcev (okoli 3.200). Različna zahtevnost po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela v različnih regijah Prebivalci, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, medtem ko največji delež prebivalcev, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Pomurska regija ima najbolj odstopajočo razporeditev deležev prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na zahteve po kvalificiranosti pri opravljanju trenutnega dela: med prebivalci z osnovnimi poklici jih kar polovica dosega višjo raven spretnosti. Med kvalificiranimi poklici je ta delež manjši kot med polkvalificiranimi za neindustrijski način dela. V posavski in zasavski regiji višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo predvsem tisti prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice (delež je okrog 40 %), polkvalificirani le izjemoma (deleži glede na različno kvalificiranost so nizki, do 10 %), prebivalci z osnovnimi poklici pa sploh ne. Če primerjamo regije v celotni državi, ima osrednjeslovenska regija največji delež prebivalcev z kvalificiranimi poklici, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih med vsemi regijami (to je 64,29 %, kar predstavlja približno 90.350 prebivalcev, za razliko od celotne vzhodne regije, kjer je le 80.000 prebivalcev s kvalificiranimi poklici, ki dosegajo to raven). 262 Družinske oziroma socialne okoliščine v regijah Največji delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ne živi s soprogom ali zunajzakonskim partnerjem, kakor tudi nima otrok. Višjo raven spretnosti so dosegali v večjem deležu tudi tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je zaposlen za polni delovni čas, za razliko od prebivalcev, katerih soprog oz. partner je brezposeln ali upokojen, ti dosegajo zelo nizko raven spretnosti. V gorenjski in obalno-kraški regiji so odstopanja v velikosti deleža prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na število članov v gospodinjstvu najmanjša (manjša kot 10 %). V regiji jugovzhodna Slovenija je največja razlika v velikosti deleža prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, če prebivalci živijo s partnerjem/soprogom in imajo otroke v primerjavi s kontrastno skupino. Pomurska regija ima, če primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji, največji delež prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, če soprog/partner opravlja delo v gospodinjstvu ali skrbi za otroke/družino (100 %), je vajenec/pripravnik (90 %) in zaposlen za krajši delovni čas (83,98 %). Migrantsko ozadje prebivalcev v regijah Prebivalci, ki so migranti prve generacije, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih za razliko od migrantov druge generacije in tistimi, ki niso migranti; le ti dosegajo višjo raven spretnosti. Večina prebivalcev z migrantskim ozadjem, katerih mati/oče imata zaključeno višje in visokošolsko izobraževanje, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Zasavska regija je med vsemi regijami v državi edina, kjer v skupini prebivalcev, ki niso rojeni v Sloveniji dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v večjem deležu kot v skupini rojenih v Sloveniji. V goriški, posavski in zasavski regiji dosegajo priseljenci druge generacije višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v manjšem deležu kot v skupini priseljencev prve generacije. Od vseh regij v Sloveniji ima samo obalno-kraška regija manjši delež prebivalcev, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih, v skupini tistih z materami/skrbnicami z vsaj višje ali visokošolsko izobrazbo (54,98 %) kot v skupini tistih z materami/skrbnicami s srednješolsko izobrazbo (58,26 %). 263 Samoocena zdravja prebivalcev z najvišjimi dosežki v TBO v regijah Prebivalci, ki dosegajo višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih svoje zdravje ocenjujejo boljše kot tisti, ki dosegajo zelo nizko raven spretnosti. Pomurska regija izstopa po velikem deležu prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (45,20 %), v skupini tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo. V zasavski in posavski regiji nihče med prebivalci, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo, ne dosega višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V koroški regiji se deleži prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih glede na samooceno zdravja najmanj spreminjajo. Obsežnost domačih knjižnic skupin prebivalcev z najvišjimi dosežki v TBO v regijah Največji delež prebivalcev, ki imajo doma več knjig, dosega višjo raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. V zasavski regiji jih med tistimi, ki imajo doma več kot 200 knjig, višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosega zanemarljiv delež. Obalno-kraška regija ima med vsemi slovenskimi regijami največje deleže prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih med tistimi, ki imajo doma najmanj knjig (manj kot 25 knjig). V regiji jugovzhodna Slovenija skoraj vsi, ki imajo doma več kot 500 knjig, dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Podatki naše analize o socianodemografskih značilnostih odraslih nakazujejo, da je udeležba odraslih v aktivnostih vseživljenjskega učenja v Sloveniji močno pogojena s količino njihovega kulturnega kapitala; na udeležbo v vseživljenjskem učenju vpliva posameznikovo socialno ozadje, to je kulturni resursi (izobrazba staršev), ki se prenašajo v družinskem kontekstu. Pridobljeni podatki tako potrjujejo relevantnost teze o kulturni reprodukciji (Bourdieu in Passeron, 1990) – ta predpostavlja, da na udeležbo posameznika v vseživljenjskem učenju vpliva kulturni kapital, katerega določa posameznikovo socialno ozadje –, saj je izobrazba staršev (institucionalizirani kulturni kapital) prepoznana kot pomemben dejavnik, ki vpliva na doseženo raven spretnosti odraslih. Prav tako pa ima ključni vpliv na udeležbo v vseživljenjskem učenju tudi dosežena stopnja izobrazbe, torej pridobljen institucionaliziran kulturni kapital posameznika. Skratka, kulturni kapital staršev in lastni kulturni kapital posameznika sta v Sloveniji razmeroma močna napovedovalca udeležbe v vseživljenjskem učenju: kulturni kapital kot neposredni napovedovalec sodelovanja v izobraževanju odraslih in kulturni kapital staršev kot napovedovalec lastnega kulturnega kapitala (prim. Cincinnato, De Wever, Van Keer, in Valcke, 264 2016). Te podatke – kot smo že zapisali v uvodnem delu – zelo jasno potrjujejo tudi ugotovitve raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC za Slovenijo. Regijske specifike in vpliv okolja na razvitost spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih Podatki raziskave nakazujejo na pomemben vpliv, ki ga ima okolje, predvsem družbeno okolje, na posameznika in neposredno tudi na razvoj kompetenc. Vpliv socioekonomskih dejavnikov se prepleta s konceptom kulturnega in socialnega kapitala. V nadaljevanju izpostavljamo tri vidike, ki vključujejo pomen okolja za posameznika. Vpliv socialnega okolja Podatki po regijah nazorno zrcalijo vpliv socialnodemografskih značilnosti posameznikov, vključno s socio-ekonomskimi kazalniki, nakazujejo pa tudi na vpliv socialnega okolja v katerem posameznik živi. Pri tem odigrava pomembno vlogo kulturni kapital socialnega okolja, v katerem posameznik odrašča, živi in dela. Premoč kulturnega kapitala izvorne družine se posebej kaže pri migrantih prve generacije in pri posamezniki, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Vendar gre pri tem upoštevati tudi sociokulturno okolje ter značilnosti in razvitost okolja oz. kraja bivanja: posamezniki iz manjših naselij dosegajo slabše rezultate, ker imajo najbolj verjetno v tem okolju manj možnosti za razvijanje kompetenc, ki se uporabljajo v tehnološko bogatih okoljih. V večjih naseljih je več možnosti in ponudbe za formalna in neformalna izobraževanja, pa tudi zaposlitve na položajih, ki predvidevajo delovne naloge v tehnološko bogatih okoljih. Pri analizi vpliva okolja na vseživljenjsko učenje si lahko pomagamo tudi z Bronfenbrennerjevo teorijo ekološkega razvoja, ki poudarja pomen raziskovanja ne le posameznika in njegove aktivnosti, ampak tudi okolja, v katerem le-ta vse življenje deluje (Muuss, 1996, str. 312). Gre za proučevanje progresivne, vzajemne akomodacije med aktivnim, razvijajočim se posameznikom, ki je različno umeščen v določena, spreminjajoča se okolja, pri čemer na ta proces vpliva tudi odnos med vsemi okolji in kontekstom, znotraj katerega se le-ta nahajajo (Bronfenbrenner, 1979, str. 21): “Značilnosti posameznika v določenem času njegovega življenja so funkcija posameznika z določenimi lastnostmi in njegove interakcije z okoljem skozi različna obdobja posameznikovega življenja.” Po Bronfenbrennerju okolje, pomembno za posameznikov razvoj, ni omejeno na posamezen, nespreminjajoči se prostor, ampak je to razvrstitev koncentričnih struktur, ki so medsebojno povezane in v interakciji. Poudarek je na interakciji med posameznikom z njemu lastnimi značilnostmi (pomen narave) in okoljem, ki ima tudi svoje značilnosti (pomen vzgoje). 265 Skriti dejavnik - vpliv dnevnih migracij Izpostaviti velja tudi, da pri analizi in primerjavi med regijami zgolj podatek o številčnosti populacije in kraju bivanja ni dovolj zanesljiv, saj se z intenzivnimi dnevnimi migracijami določena naselja naglo spreminjajo iz funkcionalnih naselij v spalne soseske. V teh primerih ostajajo socioekonomski indeksi prebivalstva visoki, saj je dnevno vozijo v sorodne regije višje izobraženi in posamezniki, ki zasedajo višja delovna mesta. S sociokulturnega vidika pa se kraj bivanja prazni, naselja izgubljajo centralne urbane funkcije, posamezniki svoj delovni ni prosti čas preživijo drugje, kar najverjetneje pomeni, da se njihov socialni in kulturni kapital razvija izven kraja bivanja. Nespodbudno delovno okolje pri skupinah z nizkimi dosežki Pri posameznikih, ki v opravljajo osnovne poklice in preprosta dela ter dosegajo nizke ravni reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju, delovno okolje ne predstavlja spodbujajočega konteksta za razvoj digitalnih kompetenc. Postavlja se vprašanje, ali bo socialno okolje zadosten dejavnik za razvoj omenjenih kompetenc. Ne glede na trenutni zaposlitveni položaj je razvoj ustreznih digitalnih kompetenc pomemben za ohranjanje oz. zviševanje stopnje zaposljivosti posameznikov in preživetje v sodobni post-pandemski družbi, za katero je značilna intenzivna digitalizacija javnih in zasebnih storitev. Pomen in trenutna razvitost kompetenc v podjetjih, pomembnih za digitalizacijo in digitalno transformacijo v Sloveniji Med drugim smo se v naši analizi posvetili tudi vidikom gospodarstva in sicer stanju vseživljenjskega učenja v regijah v povezavi z rastjo podjetij v sodobnih gospodarstvih ter reševanjem problemov v tehnološko bogatih okoljih. Razmišljali smo tudi o uvajanju novih tehnologij in s tem povezanih potrebah po kompetentnih kadrih, saj velja, da je: »raziskava PIAAC merila sposobnost odraslih, da rešujejo take probleme, s katerimi se kot IKT uporabniki soočajo v moderni družbi« (OECD, 2015, str. 15). Gospodarska rast in razvoj sta v razvitih državah in v državah, ki jih dohitevajo, vedno bolj odvisne od tako imenovanih mehkih dejavnikov rasti. Poleg klasičnih dejavnikov, kot sta opredmeteni kapital in delo, postaja vedno bolj pomemben neotipljivi kapital, tako imenovani mehki dejavniki, kamor sodi v skladu z opredelitvijo Corrado in drugih (2006, 2009) naslednje: (1) digitalizirane informacije (podatkovne baze, programska oprema), (2) inovativni kapital (raziskave in razvoj, dizajn, itd.), (3) ekonomske kompetence (blagovne znamke, organizacijska struktura, kompetence zaposlenih). Mehki dejavniki rasti so po novejših raziskavah prispevali 266 več kot četrtino vse rasti produktivnosti (Corrado idr., 2016, 2017, 2019; Piekkola, 2011; Roth, 2020; van Ark idr., 2009; Van Ark & O’Mahony, 2016). Raziskave hkrati opozarjajo, da so mehki dejavniki ključni pri uvajanju novih tehnologij oziroma za njihovo »polno« izkoriščanje in doseganje maksimalnih učinkov (Marčič & Redek, 2022). V luči trenutnega stanja v slovenskem gospodarstvu, ki si želi doseči razvojni preskok in dohiteti razvite države EU, je bila na primer leta 2019 dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji med 33% in 68% dodane vrednosti na zaposlenega v Avstriji. V trgovini, kjer smo dosegali 70% dodane vrednosti Avstrije, smo ustvarili 39 tisoč evrov na zaposlenega, v predelovalnih dejavnostih pa 41 tisoč, medtem, ko je Avstrija dosegla celo 90 na zaposlenega. To je vrednost, ki jo v slovenski predelovalni industriji dosega samo približno zgornjih 5% podjetij (Eurostat, 2022). Žal Slovenija opazno zaostaja na področju vlaganja v kadre in vseživljenjsko učenje. Oboje je neposredna naložba podjetij v krepitev svojih resursov, torej tako imenovano potrebam podjetja prilagojeno znanje (angl. firm-specific human capital), saj so to jedrni zaposleni. Ob tem je seveda to stanje v gospodarstvu pomembno tudi zaradi tehnološkega prestrukturiranja. Samo zaposleni, ki se bodo lahko prilagodili in pridobili ustrezne veščine, bodo lahko dolgoročno produktivno prispevali k ustvarjanju vrednosti in tudi k svoji blaginji. Podatki kažejo, da se je leta 2020 izobraževal podpovprečni delež tistih z največ poklicno in tudi tistih s sekundarno izobrazbo (Statistični urad Republike Slovenije, 2022). Ta podatek kaže problematično sliko tako z vidika podjetij, ki bodo morala vlagati v usposabljanje, da bodo lahko sledila tehnološkim zahtevam, kot tudi z vidika politike. V luči tehnološkega prestrukturiranja in hkratnega staranja družbe je posebej pomembno, da se delavcem zagotovi usposabljanje. Podatki kažejo, da slovenska podjetja trenutno niso zadovoljna s stanjem kompetenc, ki so pomembne za uvajanje novih tehnologij. Kar je še bolj pomembno, podatki kažejo tudi, da so prav neustrezne kompetence ob pomanjkanju človeških virov ena ključnih ovir pri uvajanju novih tehnologij (Slika 271). Tako sta glavni oviri na eni strani pomanjkanje usposobljenih delavcev, na drugi strani pa pomanjkanje tehničnega znanja. 267 Slika 271: Pomen posameznih ovir pri implementaciji I4 oz. digitalizaciji v Sloveniji, 2019 (lestvica 1-7) Pomanjkanje usposobljenih delavcev 3,5 Pomanjkanje tehničnega znanja 3,4 Neustrezna infrastruktura, stroji in orodja 3,3 Stroški implementacije tehnologij I4 3,3 Pomanjkanje finančnih spodbud (npr. državnih) 3,3 Premalo podpore in informacij s strani interesnih združenj (npr.… 3 Pomanjkanje ozaveščanja o pomenu I4 s strani države 3 Pomanjkanje kapitala 2,9 Odpor do sprememb med proizvodnimi delavci 2,8 Odpor do sprememb med administrativnim osebjem 2,8 Počasno uvajanje novih tehnologij v drugih podjetjih v verigi… 2,8 Nezadostna pravna ureditev na področju tveganj, povezanih z I4 2,6 Kratkoročna usmerjenost managementa oz. napačne prioritete 2,6 1 2 3 4 5 6 7 Vir: Čater idr., 2019. Podjetja so v raziskavi Čater in drugi (2019) izpostavila tudi, da so za uvajanje novih tehnologij najpomembnejše kompetence vodenja in komuniciranja (glej Sliko 272, Slika 271 pa pokaže na pomen odpora do sprememb) ter učenje in prenašanje znanja na druge. Hkrati lahko vidimo, da so podjetja precej slabo ocenila stanje svojih zaposlenih na vseh področjih, še najslabše pa ravno na področju sposobnosti uporabe IKT in programiranja. Slika 272: Pomen kompetenc in trenutna razvitost kompetenc v podjetjih, pomembnih za I4, v Sloveniji, 2019 3,2 Vodenje in komuniciranje 4,2 3,3 Učenje in prenašanje znanja na druge 4,2 3,3 Reševanje problemov in sprejemanje odločitev 4 3,3 Timsko delo in reševanje konfliktov 4 3,1 Kreativnost in podjetniško razmišljanje 3,8 3,2 Tehnične in analitične veščine 3,9 3 Sposobnosti uporabe informacijsko-… 4 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 Stanje Pomen Vir: Čater idr., 2019. 268 Podatki nazorno nakazujejo, da podjetja sicer verjamejo, da so zaposleni sposobni implementirati znanja, povezovati znanja med seboj, ga absorbirati. To je izjemno pomembno, saj implicitno nakazuje prepričanje, da lahko njihovi zaposleni z učenjem, usposabljanjem napredujejo. Hkrati pa rezultati jasno kažejo tudi na to, da je samozavest podjetij glede kompetenc zaposlenih za nove digitalne tehnologije bistveno nižja. Tako le slaba tretjina podjetij izkazuje vsaj delno strinjanje s tem, da imajo njihovi zaposleni močno strokovno znanje za nove tehnologije Industrije 4.0. Slika 273: Stanje na področju kompetenc za nove tehnologije v podjetjih, 2019 Naši zaposleni so sposobni uporabiti novo znanje pri njihovem praktičnem delu. Naši zaposleni uspešno povezujejo obstoječe znanje z novimi dognanji. Naši zaposleni so navajeni absorbiranja novega znanja in priprave le-tega za nadaljnjo uporabo. Naši zaposleni imajo zmožnost strukturiranja in uporabe zbranega znanja. Naši zaposleni so kompetentni, da delujejo v okolju I4. Naši zaposleni imajo relevantne zmožnosti za delovanje v okolju I4. Naše podjetje ima močno tehnično podporno osebje na področju tehnologij I4. Naše podjetje ima med zaposlenimi močno strokovno znanje na področju tehnologij I4. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Delno se ne strinjam Niti niti Delno se strinjam Se strinjam Povsem se strinjam Vir: Čater idr., 2019. Nujnost upoštevanja demografskih izzivov v regijah V Sloveniji se poleg zelenega prehoda in digitalizacije srečujemo tudi z demografskim izzivom. Zaradi staranja prebivalstva se hitro povečuje koeficient starostne odvisnosti starih, to je razmerje med starimi 65 let in več ter starimi 20–64 let, kar povzroča demografski pritisk na ekonomsko vzdržnost pokojninskega sistema, zdravstva in socialnega varstva. Hitro staranje prebivalstva bo v prihodnjih treh desetletjih močno pogojeno z obstoječo starostno strukturo prebivalstva, ki pa je dana in je v veliki meri rezultat nizke rodnosti v preteklih treh desetletjih. Umrljivost ima stabilen trend zniževanja. V razvitih državah se že okrog 180 let življenjsko pričakovanje ob rojstvu podaljšuje za okrog 2,5 leti na desetletje (Roser, 2019) in nekaj več kot toliko znaša tudi za Slovenijo za zadnja desetletja (Eurostat, 2022). V prihodnjih desetletjih 269 tako pritiskov staranja prebivalstva v glavnem ne bo več mogoče reševati s spreminjanjem demografskih procesov, temveč predvsem z ekonomskim prilagajanjem in migracijami. Ekonomsko prilagajanje v tem okviru pomeni predvsem daljše ostajanje v zaposlitvi, saj se iz delovno aktivne populacije v Sloveniji še vedno umikamo hitreje kot v drugih evropskih državah, hkrati pa v zaposlitev vstopamo pozno (slika 274). Zagotovo lahko hitro upokojevanje povežemo z nizkimi spretnostmi reševanja problemov starejših, ki (kot kažejo primerjalne analize na podlagi podatkov PIAAC) se izrazijo že v skupini starejših od 45 let. Nizke spretnosti, ki vodijo v nizko samopodobo na eni strani, pomanjkanje delovnih mest, ki bi ustrezala starejšim zaposlenim z nizkimi spretnostmi na drugi strani spodbujajo ljudi, da se ob prvi priliki upokojijo. Slika 274: Stopnje zaposlenosti v letu 2020 v Sloveniji in izbranih državah 100 90 80 70 %) (v ti 60 osnel 50 osp Avstrija az ej 40 Islandija n op Nemčija St 30 Nizozemska 20 Slovenija Švedska 10 Švica 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 Starostni razred Vir: Eurostat, 2022. Med delovno aktivne štejemo tudi osebe s skrajšanim delovnim časom in z različnimi drugimi statusi, kjer ne gre za zaposlitev za polni delovni čas – po definiciji Mednarodne organizacije za delo (ILO) štejejo tudi dela v obsegu zgolj ene ure plačanega dela v tednu pred anketiranjem. Tako bi bilo možno mednarodne podatke razumeti tudi kot, da so v začetku delovne starosti (npr. študentsko delo) in proti koncu delovne starosti (npr. postopno prehajanje v upokojitev s skrajšanim delovnim časom) stopnje delovne aktivnosti v nekaterih državah visoke, zaslužki ob tem pa nizki, ker se opravi nizko število delovnih ur. Podobno smo ugotovili v študiji o 270 prekarnosti na trgu dela v Sloveniji, kjer so najnižji zaslužki povezani s krajšim delovnim časom (Domadenik idr., 2019). Stopnje zaposlenosti za starostni razred med 55 in 69 let (Slika 275) prikazujejo, da ima Slovenija v tem starostnem razredu najnižje stopnje delovne aktivnosti med primerjanimi državami. To je posledica hitrega upokojevanja, dolgotrajne brezposelnosti (povezane z zdravstvenimi problemi) in nizkih spretnosti, ki predčasno vodijo do umika iz delovno aktivne populacije. Slika 275: Stopnje zaposlenosti v letu 2020 za starostni razred 55–69 let (v %) Vir: Eurostat, 2022. Zaradi demografskega izziva, ki zmanjšuje razpoložljiv obseg delovno aktivne populacije in strukturnega neskladja (neujemanje veščin, ki jih imajo iskalci zaposlitve s tistim, kar potrebujejo podjetja in ostale organizacije), bo potrebno v prihodnosti več naporov usmeriti v migracijsko politiko. Sistemski in pravni vidiki vseživljenjskega učenja v regijah Z vidika pravne ureditve ni mogoče razlikovati med različnimi regijami, saj imajo vsi heteronomni sprejeti predpisi teritorialno veljavo na celotnem območju Republike Slovenije. Enako velja za avtonomne pravne akte, v tem primeru to najbolj velja za kolektivne pogodbe, ki uporabo lahko omejijo na določen poklic in panogo, regijska veljava pa v Republiki Sloveniji zaenkrat ni uporabljena. Upoštevati je tudi treba temeljno delovnopravno načelo enakosti ter prepoved diskriminacije. Kakršno koli drugačno obravnavanje mora temeljiti na dejanskem stanju, ki to opravičuje. Torej, vsi zaposleni delavci morajo imeti možnost izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi bilo pravno dopustno zagotoviti večji obseg tistim, ki bolj 271 potrebujejo vključitev v te aktivnosti. Temelj za to bi lahko bil ugotovljen specifičnih primanjkljaj znanj in kompetenc v, denimo, določeni panogi, regiji, poklici in podobno. Podobno bi bilo smiselno v prizadevanja po povečanju vseživljenjskega učenja vključiti tudi delavske predstavnike, zlasti sindikate, ki lahko pomembno podprejo različne dejavnosti vseživljenjskega učenja. Poleg tega so »blizu« delavcem, lažje prepoznajo njihove (osebne) ovire za (ne)udeležbo v aktivnostih vseživljenjskega učenja ter posledično pripomorejo k premagovanju teh ovir. Ključno je delavcem predstaviti, zakaj bodo pridobljena znanja in kompetence koristna tako pri opravljanju del kakor tudi pri aktivnosti dejavnosti v družbi. Namreč to je pogosto ovira za nizko motivacijo in posledično pasivno udeležbo ali pa neudeležbo v vseživljenjskem učenju. Vzpostavljanje kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih Vsaka organizacija/podjetje sprejme neka priporočila, standarde vseživljenjskega učenja (»code of conduct«), ki so del kadrovske in poslovne strategije podjetja, še posebej v luči trajnosti in digitalizacije z namenom razvoja ustreznih kompetenc, spretnosti posameznika. »Učenje za in skozi vse življenje« naj predstavlja kulturo gradnje vseživljenjskega učenja posameznika in organizacije, v kateri deluje. Namen tovrstnega priporočila je, da se organizacije usmerijo svoje aktivnosti v dvig motivacije zaposlenih glede pridobivanja novih znanj, spretnosti, razvoja kompetenc. Pri tem moramo še posebej spodbujati razvoj v nekaterih ruralnih delih (kar kaže pričujoča raziskava). Še posebej je potrebno osredinjenje na ukrepe na ravni manj izobraženih v podjetjih/organizacijah (glej. raziskavo Delovno aktivni odrasli z nizkimi dosežki), ki ne zasedajo zahtevnejših delovnih mest in ki potrebujejo ustrezno motivacijo za pridobitev novih spretnosti. Obdobje Covid-19 je pokazalo dvig in usmeritev v različna izobraževanja zaradi možnosti izvedbe le-teh na daljavo (ki so tudi dosegla več aktivnih udeležencev), kar je potrebno smiselno ohranjati tudi v obdobju, ko delo od doma ni več prevladujoče. Če pogledamo prioritete Strategije spretnosti (OECD, 2017), potem bi bilo v luči rezultatov po regijah (glede na raziskavo Raznolikost stanja… ) smiselno povečati vložke in aktivnosti v regijah, kjer delovno aktivni posamezniki ne dosegajo dovolj hitrega napredka v pridobivanju sodobnih kompetenc. Pri tem so lahko podjetja/organizacije ključni spodbujevalci skupaj z lokalnimi skupnostmi (razvoj modela povezovanja deležnikov z namenom proaktivnega razvoja ciljnih spretnosti). To možnost dajejo tudi EU sredstva oz. področja črpanja (zeleno/digitalno). Slednje je potrebno črpati še posebej z vidika razvoja tehnoloških kompetenc (digitalna tehnologija, komunikacijska orodja, omrežja, iskanja podatkov, komunikacija, postavljanje ciljev, …. ) (zaposleni ali nezaposleni). 272 Kljub področjem z visokim TBO pa le-ta ne dajejo primerljivih stanj glede doseganja spretnosti, kar nakazuje, da bi bilo smiselno oblikovati »road map« po segmentih in v času (presek območij in stopenj razvoja spretnosti) tako glede možnosti razvoja skupnih projektov (institucije, podjetja lokalne skupnosti) kot črpanja EU sredstev ter ga sprejeti na nacionalni ravni. Raziskovalnih podlag in uvidov (PIAAC, OECD veščine, Raznolikost stanja vseživljenjskega učenja …) je dovolj za pripravo ključnih korakov in usmeritev. Najbolj ranljive skupine odraslih v regijah Najnovejši podatki o udeležbi odraslih v izobraževanju za leto 2021 (Anketa o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu, 2021), kažejo, da se je stopnja udeležbe v izobraževanju odraslih v Sloveniji bistveno poskočila (iz 12,5 % na 18,9 %), da pa se je razkorak v stopnji udeležbe v izobraževanju odraslih med posameznimi skupinami, še posebej med najbolj in najmanj izobraženimi odraslimi celo povečal (iz 8,5 na 8,7 krat višjo udeležbo pri najbolj izobraženih). Ko govorimo o ranljivih skupinah odraslih z vidika njihove aktivnosti oziroma (ne)udeležbe v izobraževanju odraslih, prva ugotovitev ta, da se pri njih akumulirajo okoliščine in dejavniki tveganja za izključenost iz izobraževanja. V skladu z ugotovitvami dosedanjih analiz stanja vključenosti so ti dejavniki tveganja izobrazba, starost, raven spretnosti, socialno-ekonomsko ozadje, izobrazba staršev, migrantsko ozadje, delovna aktivnost, velikost kraja bivanja in drugi. O manjši ranljivost lahko govorimo takrat, ko je teh okoliščin in dejavnikov manj in je mogoče z posameznimi intervencijami preprečiti zdrs odraslih v družbeno izključenost in ohraniti njihovo izobraževalno dejavnost. Večja ranljivost nastopi takrat ko se pri odraslem posamezniku nakopiči več dejavnikov tveganja in nanje ne moremo več vplivati s posameznimi intervencijami, ki ne upoštevajo večkratne izključenosti. V Sloveniji se nedvomno srečujemo z oblikami večkratne družbene izključenosti posameznikov in skupin odraslih ne glede na regijo. 273 Priporočila Priporočila s področja izobraževanja odraslih Priporočilo 1: Izobraževalne ustanove v regiji naj se seznanijo s podatki o scioekonomskih dejavnikih in dosežkih v spretnostih reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih v njihovi regiji. Na ta način bodo bolj informirano lahko načrtovale ustrezne aktivnosti za povečevanje vseživljenjskega učenja v regiji. Priporočilo 2: Pri snovanju izobraževalnih programov in drugih izobraževalnih pobud v regiji naj se upoštevajo tudi dejavniki kot so: spolna in starostna struktura prebivalcev v regiji, prevladujoč tip naselja, zahtevnost dela, družinske in (socialne) okoliščine, migrantsko ozadje prebivalcev, samoocena zdravja ljudi v regiji ter bralna kultura, ki se izraža skozi število knjig v domači knjižnici. Priporočila s področja kulturne reprodukcije Priporočilo 3: Vlagati je potrebno v dvig izobrazbene strukture prebivalstva v Sloveniji, saj je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju močno pogojena s posameznikovo doseženo stopnjo izobrazbe. Podatki naše analize o socailnodemografskih značilnostih odraslih nakazujejo, da je udeležba odraslih v aktivnostih vseživljenjskega učenja v Sloveniji močno pogojena s količino njihovega kulturnega kapitala; na udeležbo v vseživljenjskem učenju vpliva posameznikovo socialno ozadje, to je kulturni resursi (izobrazba staršev), ki se prenašajo v družinskem kontekstu. Pridobljeni podatki tako potrjujejo relevantnost teze o kulturni reprodukciji (Bourdieu in Passeron, 1990) – ta predpostavlja, da na udeležbo posameznika v vseživljenjskem učenju vpliva kulturni kapital, katerega določa posameznikovo socialno ozadje –, saj je izobrazba staršev (institucionalizirani kulturni kapital) prepoznana kot pomemben dejavnik, ki vpliva na doseženo raven spretnosti odraslih. Prav tako pa ima ključni vpliv na udeležbo v vseživljenjskem učenju tudi dosežena stopnja izobrazbe, torej pridobljen institucionaliziran kulturni kapital posameznika. Skratka, kulturni kapital staršev in lastni kulturni kapital posameznika sta v Sloveniji razmeroma močna napovedovalca udeležbe v vseživljenjskem učenju: kulturni kapital kot neposredni napovedovalec sodelovanja v izobraževanju odraslih in kulturni kapital staršev kot napovedovalec lastnega kulturnega kapitala (prim. Cincinnato, De Wever, Van Keer, in Valcke, 2016). 274 Priporočila s področja vpliva družbenega okolja na posameznika in na razvoj kompetenc Priporočilo 4: Pri načrtovanju aktivnosti razmisliti tudi o sociokulturni animaciji okolja, v katerem posamezniki živijo, za spodbujanje socialnega razvoja okolja. Posebno pozornost gre nameniti sociokulturni animaciji manj spodbudnih okolij (manjša naselja, naselja v večjo koncentracijo posameznikov iz migrantskih ozadij ipd.) in upoštevati dvosmeren vpliv: posameznika oblikuje okolje in posamezniki oblikujejo okolje. Potrebno je spodbujanje interakcije posameznika z okoljem in pri tem upoštevanje specifičnosti posameznika ter okolja, da bi poudarili pomen narave in vzgoje v posameznikovnem življenju. Premoč kulturnega kapitala izvorne družine se kaže pri migrantih prve generacije in pri posamezniki, čigar starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Vendar gre upoštevati tudi sociokulturno okolje ter značilnosti in razvitost okolja oz. kraja bivanja: posamezniki iz manjših naselij dosegajo slabše rezultate, ker imajo v tem okolju manj možnosti za razvijanje kompetenc, ki se uporabljajo v tehnološko bogatih okoljih. V večjih naseljih je več možnosti in ponudbe za formalna in neformalna izobraževanja, pa tudi zaposlitve na položajih, ki predvidevajo delovne naloge v tehnološko bogatih okoljih. Okolje, pomembno za posameznikov razvoj, ni omejeno na posamezen, nespreminjajoči se prostor, ampak je to razvrstitev koncentričnih struktur, ki so medsebojno povezane in v interakciji. Priporočilo 5: Na nivoju prostorskega načrtovanja: spodbujati uravnoteženost funkcionalnega naseljevanja, ustvarjanja pogojev za sociokulturni razvoj okolja, omogočati povezovanje in razvijanje socialnega in kulturnega kapitala posameznika. Izpostaviti velja tudi, da pri analizi in primerjavi med regijami podatek o številčnosti populacije in kraju bivanja ni dovolj zanesljiv, saj se z intenzivnimi dnevnimi migracijami določena naselja naglo spreminjajo iz funkcionalnih naselij v spalne soseske. V teh primerih ostajajo socioekonomski indeksi prebivalstva visoki, saj je dnevno vozijo v sorodne regije višje izobraženi in posamezniki, ki zasedajo višja delovna mesta. S sociokulturnega vidika pa se kraj bivanja prazni, naselja izgubljajo centralne urbane funkcije, posamezniki svoj delovni ni prosti čas preživijo drugje kar pomeni, da se njihov socialni in kulturni kapital razvija izven kraja bivanja. Priporočilo 6: V aktivnosti sociokulturne animacije manj spodbudnih okolij gre vključiti tudi aktivnosti namenjene razvoju digitalnih kompetenc posameznikov. Pri posameznikih, ki v delovnem okolju opravljajo osnovne poklice in preprosta dela in dosegajo nizke ravni reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju, delovno okolje ne predstavlja spodbujajočega okolja za razvoj digitalnih kompetenc. Ne glede na trenutni zaposlitveni položaj pa je razvoj ustreznih digitalnih kompetenc pomemben za ohranjanje 275 oziroma zviševanje stopnje zaposljivosti posameznikov in preživetje v sodobni post-pandemski družbi, za katero je značilna intenzivna digitalizacija javnih in zasebnih storitev. Priporočila, pomembna za I4 in digitalizacijo v Sloveniji Priporočilo 7: Usposabljanje zaposlenih v podjetjih je v luči uvajanja novih tehnologij izjemno pomembno. Priporočilo 8: Zlasti v regijah, ki so industrijsko zelo močne, je pomanjkanje (ustreznega) človeškega kapitala v podjetjih večji problem. Zato je potrebno: a) Razmisliti o vzpostavitvi sodelovanja med podjetji za podporo razvoja programov usposabljanja, ki so širše uporabni, a vseeno dovolj panožno specifični. b)Posebej poudariti usposabljanje v majhnih in mikro podjetjih, kjer si takšna usposabljanja težje privoščijo tako časovno kot tudi finančno, težje sledijo tehnoloških novostim. Priporočilo 9: V okviru delodajalskih združenj z (Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije) pripraviti pregled potreb in vzpostaviti točko, ki bi v sodelovanju z javnimi zavodi, kot so Andragoški center Slovenije, Center za poklicno izobraževanje in Zavod za zaposlovanje skrbela za ustreznost programov izobraževanja zaposlenih. Priporočilo 10: Oblikovati bi bilo potrebno čim več modularnih programov, ki jih je mogoče izvajati v neki mobilni obliki, bodisi da se lahko vsebinsko prilagodijo podjetju, se izvedejo v podjetju ali na delovnem mestu. Priporočila z vidika demografskih izzivov in migracij Priporočilo 11: Programe izobraževanja in usposabljanja je treba prilagoditi specifičnim potrebam starejših od 55. let ter podjetjem, ki ponujajo tovrstne zaposlitve. Tako starejše kot podjetja je treba v večji meri vključiti v oblikovanje prilagojenih delovnih mest za starejše, predvsem tiste, ki so starejši od 65. let in bi želeli ostati v zaposlitvi. Priporočilo 12: Programe izobraževanja in usposabljanje za migrante (predvsem jezikovni tečaji) je treba v večji meri organizirati na ravni posameznih občin ali regij, za migrante z nizko razvitimi spretnostmi pa tudi usposabljanja, ki bi razvijala spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. 276 Priporočila z vidika dela in delovnega prava Priporočilo 13: Smiselno bi bilo vključiti tudi delavske predstavnike, zlasti sindikate, ki lahko pomembno podprejo dejavnosti vseživljenjskega učenja. Poleg tega so »blizu« delavcem, lažje prepoznajo njihove (osebne) ovire za (ne)udeležbo v aktivnostih vseživljenjskega učenja ter posledično pripomorejo k premagovanju teh ovir. Ključno je delavcem predstaviti zakaj bodo pridobljena znanja in kompetence koristna tako pri opravljanju del kakor tudi pri aktivnosti dejavnosti v družbi. Namreč to je pogosto ovira za nizko motivacijo in posledično pasivno udeležbo ali pa neudeležbo v vseživljenjskem učenju. Priporočilo 14: Z vidika pravne ureditve bi bilo smiselno razmišljati o okrepitvi vsebin v panožnih in podjetniških kolektivnih pogodbah. Predstavniki delavcev in delodajalcev lahko na takšen način dogovorijo natančnejšo izvedbo izobraževanja in usposabljanja na ravni panoge in/ali podjetja, ki je njim prilagojena in bi zagotovila izpopolnjevanje potrebnih kompetenc. Nacionalna pravne ureditev namreč nudi ustrezne temelje za izobraževanje in usposabljanje delavcev, večja težava je nato v izvedbi. Pravno je mogoče k temu prispevati kvečjemu z ustreznimi določili v kolektivnih pogodbah, ostalo je bolj v domeni poslovnih odločitev ter vzpostavljanju ustrezne kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih. Priporočila za vzpostavljanje kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih Priporočilo 15: Vsaka organizacija/podjetje sprejme neka priporočila, standarde vseživljenjskega učenja (»code of conduct«), ki so del kadrovske in poslovne strategije podjetja, še posebej v luči trajnosti in digitalizacije z namenom razvoja ustreznih kompetenc, spretnosti posameznika. »Učenje za in skozi vse življenje« naj predstavlja kulturo gradnje vseživljenjskega učenja posameznika in organizacije, v kateri deluje. Namen tovrstnega priporočila je, da se organizacije usmerijo svoje aktivnosti v dvig motivacije zaposlenih glede pridobivanja novih znanj, spretnosti, razvoja kompetenc. Pri tem moramo še posebej spodbujati razvoj v nekaterih ruralnih delih (kar kaže pričujoča raziskava). Priporočilo 16: Še posebej je potrebno osredinjenje na ukrepe na ravni manj izobraženih v podjetjih/organizacijah (glej raziskavo Delovno aktivni odrasli z nizkimi dosežki), ki ne zasedajo zahtevnejših delovnih mest in ki potrebujejo ustrezno motivacijo za pridobitev novih spretnosti. Obdobje Covid-19 je pokazalo dvig in usmeritev v različna izobraževanja zaradi možnosti izvedbe le-teh na daljavo (ki so tudi dosegla več aktivnih udeležencev), kar je potrebno smiselno ohranjati tudi v obdobju, ko delo od doma ni več prevladujoče. 277 Če pogledamo prioritete Strategije spretnosti (OECD, 2017), potem bi bilo v luči rezultatov po regijah (glede na raziskavo Raznolikost stanja… ) smiselno povečati vložke in aktivnosti v regijah, kjer delovno aktivni posamezniki ne dosegajo dovolj hitrega napredka v pridobivanju sodobnih kompetenc. Pri tem so lahko podjetja/organizacije ključni spodbujevalci skupaj z lokalnimi skupnostmi ( razvoj modela povezovanja deležnikov z namenom proaktivnega razvoja ciljnih spretnosti). To možnost dajejo tudi EU sredstva oz. področja črpanja (zeleno/digitalno). Slednje je potrebno črpati še posebej z vidika razvoja tehnoloških kompetenc (digitalna tehnologija, komunikacijska orodja, omrežja, iskanja podatkov, komunikacija, postavljanje ciljev, …. ) (zaposleni ali nezaposleni). Priporočilo 17: Kljub področjem z visokim TBO pa le-ta ne dajejo primerljivih stanj glede doseganja spretnosti, kar nakazuje, da bi bilo smiselno oblikovati »road map« po segmentih in v času (presek območij in stopenj razvoja spretnosti) tako glede možnosti razvoja skupnih projektov (institucije, podjetja lokalne skupnosti) kot črpanja EU sredstev ter ga sprejeti na nacionalni ravni. Raziskovalnih podlag in uvidov (PIAAC, OECD veščine, Raznolikost stanja vseživljenjskega učenja …) je dovolj za pripravo ključnih korakov in usmeritev. (besedilo še dodelati, bo lažje berljivo) Priporočila za posamezne najbolj ranljive skupine odraslih v različnih regijah Priporočilo 18: Pripraviti je treba javnoveljavne in programe neformalnega izobraževanja, ki so namenjeni ciljni skupini nižje izobraženih, in spodbujati njihovo udeležbo. Podatki vseh raziskav na področju participacije in merjenja spretnosti odraslih kažejo, da se odrasli pogosteje udeležujejo programov neformalnega izobraževanja (sem lahko štejemo tudi javnoveljavne programe, ki ne dajejo javnoveljavne izobrazbe) kot tistih, ki so namenjeni pridobivanju izobraževalne stopnje. Znano je namreč, da omogočajo programi neformalnega izobraževanja dopolnjevanje in posodabljanje znanja in spretnosti, ki so jih posamezniki pridobili v formalnem izobraževanju, ter da ponujajo specifično znanje in spretnosti za opravljanje konkretnega dela. A kot kažejo izsledki tematske študije Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega okolja in udeleženost v neformalnem izobraževanju in nekaterih drugih analiz, so učinki programov neformalnega izobraževanja z zornega kota pridobivanja spretnosti pri odraslih z različno stopnjo izobrazbe različni. Udeležba v programih neformalnega izobraževanja ima pri tistih z nižjo stopnjo izobrazbe mnogo bolj pozitivne učinke kot pri tistih, ki imajo srednjo, višjo izobrazbo in več. Ta ugotovitev še posebno velja za spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (Muršak in Radovan, 2018, v Javrh (ur.), 2018a, str. 145–156, v Možina, 2022, str. 35–36). Priporočilo 19: Obstoječo ponudbo splošnega in specialističnega andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja je treba ovrednotiti z zornega kota potreb izobraževalcev odraslih po usposobljenosti za razvoj temeljnih zmožnosti pri odraslih. 278 Za kakovostno izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja mora profesionalni razvoj učiteljev ter drugih strokovnih delavcev vsebovati štiri sestavine: temeljno izobraževanje, uvajanje v delo, stalno strokovno spopolnjevanje in nadaljnje izobraževanje. Glede na ugotovitve raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in drugih študij izobraževalnih potreb izobraževalcev odraslih je treba presoditi ustreznost programske ponudbe splošnega andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja. To so programi, v katerih si izobraževalci odraslih pridobijo, predvsem pa spopolnjujejo znanje, ki ga zajema andragoški cikel. Ko gre za te programe, nam izsledki raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC lahko pomagajo razumeti, v katerih segmentih bi bilo treba okrepiti usposobljenosti izobraževalcev odraslih za uporabo ustreznih didaktičnih strategij pri razvoju temeljnih zmožnosti odraslih. Posebno pozornost je ob analizah rezultatov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC treba nameniti specialističnemu andragoškemu usposabljanju in spopolnjevanju; v teh programih ne gre za pridobivanje temeljnega andragoškega znanja, saj udeleženci, ki se odločijo zanje, to znanje večinoma že imajo. Pač pa gre za specialistično andragoško znanje, ki je povezano s specifičnimi vlogami, kot so na primer: vloga učitelja v programih pismenosti in temeljnih zmožnosti, svetovalca v svetovalnih središčih za odrasle, mentorja v programih za mlajše odrasle, svetovalca in mentorja pri organiziranem samostojnem učenju, svetovalca za kakovost idr. V ta sklop sodijo programi, namenjeni usposabljanju izobraževalcev odraslih za delo z ranljivimi skupinami (ACS, 2017, v Možina, 2022). Priporočilo 20: Načrtovalci politik in deležniki naj v osrčje svojih politik, katerih cilj je povečati odpornost, spodbujanje enakosti in vključevanja, omogočanje sodelovanja ter vodenje k bolj trajnostni in demokratični Evropi, vključujejo temeljne zmožnosti, med temi še posebej temeljne spretnosti pismenosti, matematične in digitalne spretnosti. Še posebej je pomembno, da se področje iz projektnega načrtovanja premakne v programsko zasnovane politike. Oblikovalci politik nosijo odgovornost, da razvijejo skladne, ustrezno financirane in trdne nacionalne politike in programe za dvig temeljnih zmožnosti odraslih, da omogočajo nadaljnje raziskave o temeljnih znanjih in spretnostih, ter da podprejo razvoj modelov in sistemov za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev in strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z razvojem pismenosti in temeljih zmožnosti odraslih (iz Dunajske deklaracije EBSN, 2022). 279 Literatura in viri Boeren, E. (2016). Lifelong Learning Participation in a Changing Policy Context. New York: Palgrave Macmillan. Bourdieu, P. in Passeron, J.-C. (1990). Reproduction in education, society and culture. Thousand Oaks, CA: Sage. Cincinnato, S., De Wever, B., Van Keer, H. in Valcke, M. (2016). The Influence of Social Background on Participation in Adult Education: Applying the Cultural Capital Framework. Adult Education Quarterly, 66(2), str. 143–168. Cincinnato, S., De Wever, B., Van Keer, H. in Valcke, M. (2016). The Influence of Social Background on Participation in Adult Education: Applying the Cultural Capital Framework. Adult Education Quarterly, 66(2), str. 143–168. Desjardins (2017). Political Economy of Adult Learning Systems. London: Bloomsbury Academic. Desjardins (2020). PIAAC Thematic Review on Adult Learning. OECD Education Working Papers. Dostopno na: https://www.oecd-ilibrary.org/education/piaac-thematic-review-on-adult- learning_864d2484-en Dunajska deklaracija EBSN (2022). Dostopno na: https://conference.basicskills.eu/wpcontent/uploads/2022/06/EBSN_Vienna_Conference_Declaration_final.pdf Bronfenbrenner, U. (1979). The ecology of human development: Experiments by nature and design. Cambridge, Massachusetts, London: Harvard university press. Čater, B., Čater, T., Černe, M., Koman, M. in Redek, T. (2019). Nove tehnologije industrije 4.0 v majhnih in srednjih podjetjih v Sloveniji. Economic and Business Review, 21(0), str. 175–184. Corrado, C., Haskel, J., Iommi, M. in Jona-Lasinio, C. (2019). Intangible capital, innovation, and productivity à la Jorgenson evidence from Europe and the United States. V: Measuring Economic Growth and Productivity: Foundations, KLEMS Production Models, and Extensions. Elsevier Inc. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/B978-0-12-817596-5.00016-0 Corrado, C., Haskel, J. in Jona-Lasinio, C. (2016). Intangibles, ICT and industry productivity growth: Evidence from the EU. Cambridge University Press. Dostopno na: https://doi.org/10.1017/9781316534502.009 Corrado, C., Hulten, C. in Sichel, D. (2006). Intangible Capital and Economic Growth (No. 2006–24; Finance and Economics Discussion Series Divisions of Research & Statistics and Monetary Affairs Federal Reserve Board, Washington, D.C.). Dostopno na: https://www.federalreserve.gov/pubs/feds/2006/200624/200624pap.pdf Corrado, C., Hulten, C. in Sichel, D. (2009). Intangible capital and U.S. economic growth. Review of Income and Wealth, 55(3), str. 661–685. Dostopno na: https://doi.org/10.1111/j.1475-4991.2009.00343.x Domadenik, P., Bagari, S., Franca, V., Rihter, L. in Redek, T. (2019). » Mapa: multidisciplinarna analiza prekarnega dela – pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki« (CRP: MAPA (V5-1741); str. 278). Ekonomska fakulteta. 280 Marčič, E. in Redek, T. (2022). SMEs »growing smart«: The complementarity of intangible and digital investment in small firms and their contribution to firm performance. Mimeo. University of Ljubljana, School of Economics and Business. Pečar, J. (2020). I ndeks razvojne ogroženosti 2019. Analiza na osnovi podatkov, razpoložljivih od 2009 do 2018. Kratka analiza. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Indeks_razvojen_ogroz eno sti_2019/Indeks_razvojne_ogrozenosti_2019.pdf Piekkola, H. (ur.). (2011). Intangible Capital – Driver of Growth in Europe. University of Vaasa. Dostopno na: http://www.innodrive.org/attachments/File/Intangible_Capital_Driver_of_Growth_in_Europe_Piekk ola(ed).pdf Roser, M. (2019). Life Expectancy. Dostopno na: https://ourworldindata.org/life-expectancy Roth, F. (2020). Revisiting Intangible Capital and Labour Productivity Growth, 2000-2015: Accounting for the Crisis and Economic Recovery in the EU (No. 3; Hamburg Discussion Papers in International Economics). University of Hamburg, Chair of International Economics. Dostopno na: https://ideas.repec.org/p/zbw/uhhhdp/3.html van Ark, B., Hao, J. X., Corrado, C. in Hulten, C. (2009). Measuring intangible capital and its contribution to economic growth in Europe (EIB Paper No. 3/2009). European Investment Bank, Economics Department. Dostopno na: http://econpapers.repec.org/paper/riseibpap/2009_5f003.htm van Ark, B. in O’Mahony, M. (2016). Productivity growth in Europe before and since the 2008/2009 economic and financial crisis. Cambridge University Press. Dostopno na: https://doi.org/10.1017/9781316534502.004 Eurostat (2022). Participation rate in education and training (last 4 weeks) by sex and age. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TRNG_LFS_01__custom_2681360/default/table?la ng=en Dolničar, V., Mrzel, M. in Šimenc, M. (2018). Digitalna pismenost in reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih: primer Slovenije. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2., recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 181–195. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Javrh, P. (ur.). (2018). Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016. Tematske študije. 2., posodobljena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wpcontent/ uploads/2019/07/Porocilo-o raziskavi_Spretnosti_odraslih_PIAAC_2016_Tematske_studije_2017-1.pdf Javrh, P. (ur.). (2020). Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi. Študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Javrh, P. (ur.). (2022). Skupine odraslih z različno razvitimi spretnostmi v slovenskih regijah. Sekundarna študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. 281 Jelenc, Z. (ur.). (2007). Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (1. izd.). Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije; Javni zavod Pedagoški inštitut. Dostopno na: http://www.pedagogika-andragogika.com/splet/ASD/strategija07.pdf Jelenc, Z. (2008). Vseživljenjskost učenja in strokovno izrazje v vzgoji in izobraževanju. Andragoška spoznanja, 14, številka 3/4, str. 21-30. Kmet Zupančič, R. (ur.). (2020). Poročilo o razvoju 2020. Ljubljana: Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2020/slovenski/POR2020.pdf Kmet Zupančič, R. (ur.). (2021). Poročilo o razvoju 2021. Ljubljana: Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2021/slovenski/POR2021_skupaj. pdf Možina, E. (ur.). (2022). Ugotovitve raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC v Sloveniji – povzetki raziskave in študij. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Muršak, J. in Radovan, M. (2018). Razvoj spretnosti in kompetenc ter udeležba v neformalnem izobraževanju. V: P. Javrh (ur.). Spretnosti odraslih. 2. recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 145–156. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/wpcontent/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdfMuuss (1996) OECD (2015). Adults, Computers and Problem Solving: What’s the Problem? . OECD Publishing. Dostopno na: http://dx.doi.org/10.1787/9789264236844-en OECD (2017). OECD skills strategy diagnostic report: Slovenia. OECD Publishing. Dostopno na: https://www.oecd.org/skills/nationalskillsstrategies/Skills-Strategy-Diagnostic-report-Slovenia.pdf SURS (b. l.). Podatkovna baza SiStat. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl Šooš, T., Lautar, K., Urbančič, H., Kobe Logonder, N., Kmet Zupančič, R., in Fajić, L. (ur.). (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Dostopno na: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_20 30.pdf Vidmar, T. (1995). Ideja permanentnega izobraževanja pri J.A. Komenskem v delu Pampedija. Andragoška spoznanja, 1, številka 1-2. UNESCO (2022). Lifelong learning opportunities for all. Medium-Term Strategy 2022–2029. UNESCO Institute for Lifelong Learning. Hamburg: UNESCO Institute for Lifelong Learning. 282 Seznam preglednic in slik Preglednice Preglednica 1: Udeležba odraslih v vseživljenjskega učenja v starostni skupini 25 -64 let v Sloveniji v zadnjih 4 tednih od merjenja Preglednica 2: Število respondentov v analizi in preračunano število prebivalcev v starosti od 16 do 65 let v posamezni regiji, za katere so podatki reprezentativni Preglednica 3: Spol in starost respondentov ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 4: Tip naselja ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 5: Zaposlitvena kvalifikacija delovnega mesta ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 6: Število oseb v gospodinjstvu respondenta ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 7: Ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem ter dosežena višja raven pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 8: Trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 9: Ali imajo respondenti otroke ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 10: Število otrok ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 11: Starost najmlajšega otroka respondenta ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 12: Rojstvo respondenta v Sloveniji ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotki Preglednica 13: Respondent govori slovensko, je naravni govorec ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 14: Priseljenci prve in druge generacije ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 15: Starost respondenta ob prvi priselitvi v Slovenijo ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 16: Leto priselitve v Slovenijo ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih 283 Preglednica 17: Najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 18: Samoocena zdravja ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Preglednica 19: Število knjig, ki jih ima respondent doma ter dosežena višja raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v odstotkih Slike Slika 1: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v gorenjski regiji Slika 2: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v gorenjski regiji Slika 3: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v gorenjski regiji Slika 4: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v gorenjski regiji Slika 5: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v gorenjski regiji Slika 6: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v gorenjski regiji Slika 7: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v gorenjski regiji Slika 8: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v gorenjski regiji Slika 9: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v gorenjski regiji Slika 10: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v gorenjski regiji Slika 11: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v gorenjski regiji Slika 12: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v gorenjski regiji Slika 13: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v gorenjski regiji Slika 14: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v gorenjski regiji Slika 15: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v gorenjski regiji Slika 16: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v gorenjski regiji 284 Slika 17: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v gorenjski regiji Slika 18: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v gorenjski regiji Slika 19: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v gorenjski regiji Slika 20: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v gorenjski regiji Slika 21: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v goriški regiji Slika 22: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v goriški regiji Slika 23: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v goriški regiji Slika 24: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v goriški regiji Slika 25: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v goriški regiji Slika 26: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v goriški regiji Slika 27: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v goriški regiji Slika 28: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v goriški regiji Slika 29: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v goriški regiji Slika 30: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v goriški regiji Slika 31: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v goriški regiji Slika 32: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v goriški regiji Slika 33: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v goriški regiji Slika 34: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v goriški regiji Slika 35: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v goriški regiji Slika 36: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v goriški regiji Slika 37: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v goriški regiji 285 Slika 38: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v goriški regiji Slika 39: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v goriški regiji Slika 40: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v goriški regiji Slika 41: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 42: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 43: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 44: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 45: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 46: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 47: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 48: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 49: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 50: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 51: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 52: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 53: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 54: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 55: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 56: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 57: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v regiji jugovzhodna Slovenija 286 Slika 58: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 59: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 61: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 62: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 63: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v regiji jugovzhodna Slovenija Slika 64: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v koroški regiji Slika 65: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v koroški regiji Slika 66: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v koroški regiji Slika 67: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v koroški regiji Slika 68: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v koroški regiji Slika 69: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v koroški regiji Slika 70: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v koroški regiji Slika 71: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v koroški regiji Slika 72: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v koroški regiji Slika 73: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v koroški regiji Slika 74: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v koroški regiji Slika 75: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v koroški regiji Slika 76: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v koroški regiji Slika 77: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v koroški regiji Slika 78: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v koroški regiji Slika 79: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v koroški regiji 287 Slika 80: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v koroški regiji Slika 81: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v koroški regiji Slika 82: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v koroški regiji Slika 83: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v koroški regiji Slika 84: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v koroški regiji Slika 85: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v koroški regiji Slika 86: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v koroški regiji Slika 87: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v obalno-kraški regiji Slika 88: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v obalno-kraški regiji Slika 89: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v obalno-kraški regiji Slika 90: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v obalno-kraški regiji Slika 91: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v obalno-kraški regiji Slika 92: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v obalno-kraški regiji Slika 93: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v obalno-kraški regiji Slika 94: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v obalno-kraški regiji Slika 95: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v obalno-kraški regiji Slika 96: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v obalno-kraški regiji Slika 97: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v obalno-kraški regiji Slika 98: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v obalno-kraški regiji Slika 99: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v obalno-kraški regiji 288 Slika 100: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v obalno-kraški regiji Slika 101: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v obalno-kraški regiji Slika 102: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v obalno-kraški regiji Slika 103: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v obalno-kraški regiji Slika 104: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v obalno-kraški regiji Slika 105: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v obalno-kraški regiji Slika 106: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v obalno-kraški regiji Slika 107: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v obalno-kraški regiji Slika 108: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v obalno-kraški regiji Slika 109: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v obalno-kraški regiji Slika 110: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v osrednjeslovenski regiji Slika 111: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v osrednjeslovenski regiji Slika 112: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v osrednjeslovenski regiji Slika 113: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v osrednjeslovenski regiji Slika 114: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v osrednjeslovenski regiji Slika 115: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v osrednjeslovenski regiji Slika 116: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v osrednjeslovenski regiji Slika 117: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v osrednjeslovenski regiji Slika 118: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v osrednjeslovenski regiji Slika 119: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v osrednjeslovenski regiji 289 Slika 120: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v osrednjeslovenski regiji Slika 121: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji Slika 122: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v osrednjeslovenski regiji Slika 123: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v osrednjeslovenski regiji Slika 124: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v osrednjeslovenski regiji Slika 125: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v osrednjeslovenski regiji Slika 126: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji Slika 127: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v osrednjeslovenski regiji Slika 128: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v osrednjeslovenski regiji Slika 129: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v osrednjeslovenski regiji Slika 130: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v osrednjeslovenski regiji Slika 131: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja, v osrednjeslovenski regiji Slika 132: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v osrednjeslovenski regiji Slika 133: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v podravski regiji Slika 134: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v podravski regiji Slika 135: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v podravski regiji Slika 136: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v podravski regiji Slika 137: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v podravski regiji Slika 138: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v podravski regiji Slika 139: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v podravski regiji Slika 140: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v podravski regiji 290 Slika 141: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v podravski regiji Slika 142: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v podravski regiji Slika 143: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v podravski regiji Slika 144: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v podravski regiji Slika 145: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v podravski regiji Slika 146: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v podravski regiji Slika 147: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v podravski regiji Slika 148: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v podravski regiji Slika 149: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v podravski regiji Slika 150: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v podravski regiji Slika 151: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v podravski regiji Slika 152: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v podravski regiji Slika 153: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v podravski regiji Slika 154: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v podravski regiji Slika 155: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v podravski regiji Slika 156: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v pomurski regiji Slika 157: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v pomurski regiji Slika 158: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v pomurski regiji Slika 159: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v pomurski regiji Slika 160: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v pomurski regiji 291 Slika 161: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v pomurski regiji Slika 162: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v pomurski regiji Slika 163: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v pomurski regiji Slika 164: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v pomurski regiji Slika 165: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v pomurski regiji Slika 166: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v pomurski regiji Slika 167: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v pomurski regiji Slika 168: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v pomurski regiji Slika 169: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v pomurski regiji Slika 170: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v pomurski regiji Slika 171: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v pomurski regiji Slika 172: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v pomurski regiji Slika 173: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v pomurski regiji Slika 174: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v pomurski regiji Slika 175: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v pomurski regiji Slika 176: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v pomurski regiji Slika 177: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja, v pomurski regiji Slika 178: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v pomurski regiji Slika 179: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v posavski regiji Slika 180: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v posavski regiji Slika 181: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v posavski regiji 292 Slika 182: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v posavski regiji Slika 183: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v posavski regiji Slika 184: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v posavski regiji Slika 185: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v posavski regiji Slika 186: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v posavski regiji Slika 187: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v posavski regiji Slika 188: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v posavski regiji Slika 189: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v posavski regiji Slika 190: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v posavski regiji Slika 191: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v posavski regiji Slika 192: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v posavski regiji Slika 193: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v posavski regiji Slika 194: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v posavski regiji Slika 195: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v posavski regiji Slika 196: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v posavski regiji Slika 197: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v posavski regiji Slika 198: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v posavski regiji Slika 199: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v posavski regiji Slika 200: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v posavski regiji Slika 201: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v posavski regiji 293 Slika 202: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost respondentov v primorsko-notranjski regiji Slika 203: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v primorsko-notranjski regiji Slika 204: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v primorsko-notranjski regiji Slika 205: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v primorsko-notranjski regiji Slika 206: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v primorsko-notranjski regiji Slika 207: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v primorsko-notranjski regiji Slika 208: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v primorsko-notranjski regiji Slika 209: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v primorsko-notranjski regiji Slika 210: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v primorsko-notranjski regiji Slika 211: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v primorsko-notranjski regiji Slika 212: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost respondentov ob priselitvi v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji Slika 213: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v primorsko-notranjski regiji Slika 214: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v primorsko-notranjski regiji Slika 215: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v primorsko-notranjski regiji Slika 216: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga respondenti najpogosteje govorijo doma, v primorsko-notranjski regiji Slika 217: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v primorsko-notranjski regiji Slika 218: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v primorsko-notranjski regiji Slika 219: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v primorsko-notranjski regiji Slika 220: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v primorsko-notranjski regiji Slika 221: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v primorsko-notranjski regiji 294 Slika 222: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v primorsko-notranjski regiji Slika 223: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v primorsko-notranjski regiji Slika 224: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma respondenti, v primorsko-notranjski regiji Slika 225: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v savinjski regiji Slika 226: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v savinjski regiji Slika 227: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v savinjski regiji Slika 228: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v savinjski regiji Slika 229: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v savinjski regiji Slika 230: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v savinjski regiji Slika 231: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v savinjski regiji Slika 232: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v savinjski regiji Slika 233: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v savinjski regiji Slika 234: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v savinjski regiji Slika 235: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v savinjski regiji Slika 236: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v savinjski regiji Slika 237: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v savinjski regiji Slika 238: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v savinjski regiji Slika 239: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v savinjski regiji Slika 240: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v savinjski regiji Slika 241: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v savinjski regiji Slika 242: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v savinjski regiji 295 Slika 243: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v savinjski regiji Slika 244: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v savinjski regiji Slika 245: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v savinjski regiji Slika 246: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v savinjski regiji Slika 247: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v savinjski regiji Slika 248: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih ter spol in starost prebivalcev v zasavski regiji Slika 249: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in tip naselja v zasavski regiji Slika 250: Kvalifikacije oziroma zahtevnost trenutnega dela in dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v zasavski regiji Slika 251: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število oseb v gospodinjstvu respondenta v zasavski regiji Slika 252: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ali respondent živi s soprogom/zunajzakonskim partnerjem v zasavski regiji Slika 253: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in trenutni zaposlitveni položaj soproga/partnerja v zasavski regiji Slika 254: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi z odgovorom na vprašanje, ali imate otroke, v zasavski regiji Slika 255: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število otrok v zasavski regiji Slika 256: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najmlajšega otroka v zasavski regiji Slika 257: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost najstarejšega otroka v zasavski regiji Slika 258: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in generacije migrantov v zasavski regiji Slika 259: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je respondent rojen v Sloveniji, v zasavski regiji Slika 260: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in starost prebivalcev ob priselitvi v Slovenijo v zasavski regiji Slika 261: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in leto priselitve v Slovenijo v zasavski regiji Slika 262: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in jezik, ki ga prebivalci najpogosteje govorijo doma, v zasavski regiji Slika 263: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in prvi naučeni jezik v otroštvu v zasavski regiji 296 Slika 264: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je mati/skrbnica rojena v Sloveniji, v zasavski regiji Slika 265: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla mati/skrbnica, v zasavski regiji Slika 266: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali je oče/skrbnih rojen v Sloveniji, v zasavski regiji Slika 267: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel oče/skrbnik, v zasavski regiji Slika 268: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v povezavi s tem, ali respondent govori slovensko, je naravni govorec, v zasavski regiji Slika 269: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in ocena lastnega zdravja v zasavski regiji Slika 270: Dosežene točke pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih in število knjig, ki jih imajo doma prebivalci, v zasavski regiji Slika 271: Pomen posameznih ovir pri implementaciji I4 oz. digitalizaciji v Sloveniji, 2019 (lestvica 1-7) Slika 272: Pomen kompetenc in trenutna razvitost kompetenc v podjetjih, pomembnih za I4, v Sloveniji, 2019 Slika 273: Stanje na področju kompetenc za nove tehnologije v podjetjih, 2019 Slika 274: Stopnje zaposlenosti v letu 2020 v Sloveniji in izbranih državah 297