Ameriška Domovina
MO. 73
FOR€IGNm!^^ANGU/!©€^nlv	National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 14, 1959
fLOVCNIAN
MORMINO MCWSPAPCR
ŠTEV. Lvm.—VOL. LVin.
Druga sovjetska ladja 5 Kurdi na poti v Irak
Novi grobovi
Leopold Jenko
Včeraj zjutraj je umrl po dol-
p _	---- |gi bolezni 75 let stari rojak Leo-
^£ipt trdi, da vozijo Sovjeti pold Jenko, doma iz Radomelj v Irak skozi sueški prekop pri Kamniku, ki je s svojo sopro-v°jaško izvežbane in obo-'go Julijo vodil tovarno na 481 E.
152. St. Tovarna se je preselila na Glass Ave. Pokojni zapušča soprogo Julijo, roj. Volk, hčer E-milijo in več drugih sorodnikov.
(Sin Milan mu je umrl pred tre-
rozene Kurde, ki naj bi polagali Kasemu obdržati °blast.
Lgipt. Egiptska n Muan mu je umil pieu ue-t rocevaiska služba je objavi a mi leti v Las vJegaSj Ne; Bil je st> da je plula skozi suesiu ^ekop Je druga sovjetska ladja Il°lna vojaško izvežbanih in obo-lnženih Kurdov na poti v iraško pristanišče Basra ob Perzijskem 'fllivu. Prva skupina na ladji . ruzia” je štela 854 mož, lad-a 'A-rgun” pa je bila tudi pol-a'v Poleg omenjenih ladij z ^dštvom so plule skozi sueški Ihekop p0 igtih podatkih tudi ^jetske tovorne ladje z oro-^erd in vojaškimi potrebščina-
. Pgipt trdi, da,vozijo Sovjeti *urde v Irak, da bi postali jedro,
^0munistične tujske legije, ki odpira vlado Kasema proti ‘ rabskim nacionalistom. Sov-l3ka vlada odgovarja, da je res _j0slala v Irak Kurde, da pa so to plansko povratniki, ki so 1. 1948 j, uPoru v Iraku pod vodstvom Jaizanija zbežali v Sovjetsko :,;ezo- Med njimi je bilo vsaj slo bolnikov in starčkov.”
0 Kairu vedo povedati, da so ^0vjeti poslali v Irak tudi večje ^.evil° MIG lovskih letal, ki naj |.krepila Kasemovo vojno le-stvo. Podobna letala so Sov-^.dali preje že tudi Egiptu in
član Društva Naprej št. 5 SNPJ, delničar SDD na Waterloo Rd., SND na St. Clair Ave. in SDD na Recher Ave. Pogreb bo v četrtek ob 8:45 iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na E. 152. St. v cerkev St. Jerome ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Margaret Crown Umrla je 74 let stara Margaret Crown s 6431 Keltonshire Rd., Parma, žena Toma, lastnika Crown’s Cafe na St. Clair Ave. in E. 40. St., mati Georgea, Jacka in pok. Eve, stara mati in prastara mati. Pogreb bo danes popoldne ob enih iz Golub pogreb, zavoda na 4703 Superior Ave. na Lakeview pokopališče.
? Akronu grozi splošni slrajk v tovarnah grme
Sovjelija vežba svoje vohune res temeljilo
Sovjeti vežbajo v posebnem “ameriškem si'edi xu” preko 1000 mladih ljudi za vohunjenje v Združenih državah.
STOCKHOLM, čved. — Švedski vojaški časopis poroča o sovjetskem vežbanju in vzgajanju vohunov za Združene države. V Vinici v Ukrajini so zgradili Sovjeti tipično ameriško naselje, v katerem žive učenci tako kot bi živeli kje v Ameriki. Restavracije in bari so čisti posnetek ameriških. V kinih navijajo same ameriške filme, v trgovinah, ki so točen posnetek ameriških e tudi na razpolago izključno samo iz Združenih držav uvoženo blago.
Učenci, katerih je najmanj tisoč izbranih z vse Sovjetije, se pogovarjajo o baseballu in bero ameriške knjige. Jezika se uče natančno po narečjih. Prav take študirajo zgodovino in vse drugo po učbenikih, ki so v rabi v Združenih državah. Bero in razgovarjajo se o zadnjih novicah v Združenih državah, kot bi živeli tam in ne v Sovjetiji. Vohunsko naselje je ločeno od ostalega sveta z visoko žično ograjo.
Učenci ostanejo v tem sredi-
Izslov.naselbin AMERIŠKA UMETNA LUNA
KROŽI PREKO OBEH POLOV
ELY, Minn. — Danes praznuje 80-letnico svojega rojstva Jos. J. Peshel, ki zastopa in do-1 pisuje od tod Ameriški Domovini v Clevelandu že zlizu 54 let. Slavljencu čestitamo in mu želimo, da bi dočakal še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
WITT, 111. — Po daljši bolezni je umrl tod koncem preteklega meseca Johan Korbar iz Mengša na Gorenjskem. Dočakal je 77 let- Bil je član SNPJ. Zapustil je tu soprogo, tri sinove in dva brata, enega brata pa v Ljubljani.	i
Iz Clevelanda in okolice
Rokoborba—
V četrtek zvečer ob 8:30 se bode v Areni pomerili Mike in Doc Gallagher ter Stan in Reggie • Liisowski. Na četrtkovem spo-
Združenim državam se je posrečilo pognati na pot okoli Zemlje v smeri od severa na jug preko polov novo umetno luno “Razkrivač II.”, katere
konico bodo skušali rešiti nazaj na Zemljo.	bodo nastoplIa tudj dekle.
Umetna luna obkroži Zemljo vsakih 94 minut ^ enkrat ter se od nje najbolj oddalji na 445 milj yaja _ in se ji najbolj približa na 158 milj. Težka je 1,600 funtov.
Sen. Morton obljublja 'popolno' nevtralnost
Novi načelnilt iLpublikan-skeera nacionalnega odbora je obljubil “popolno” nevtralnost v borbi za imenovanje predsedniškega kandidata.
WASHINGTON, D. C. — Republikanska stranka je po odsto-pitvi načelnika narodnega odbora Alcorna imenovala za njegovega naslednika sen. B. Mortona iz Kentucky, ki se je preje izjavil za podpredsednika Nixona kot naprimernejšega republikanskega predsedniškega kandi-
šču po več let, v nekaterih sluča: (data ^ 1960 Novi načeinik je jih do 10 let. Kadar gredo po obljul:)il> (ja bo kljub temu ostal
Indijska nevtralnost ne pozna nobenih mej
Indijska vlada hoč(e na vsak način ohraniti nevtralnost in dobre odnose z Rdečo Kitajsko. — Uporni Tibetanci iščejo pomoč v Pakistanu.
NEW DELHI, Indija. — V dnevih, ko je vsa Indija razburjena radi okupacije Tibeta po kitajskih komunistih, je indijski minister za narodno obram-/KRON, O.-Med tovarnami ib0'	levičar Krishna Me-
Predelavo kavčuka in delav- n0" P^/'1	z>>-
>1 unijami je prišlo do ostrih'f!“or/“"a 2a "a„rodn”	...	-
, ^pfotii glede obrobnih koristi hrambo od 560 na 510 milijo- mara pristati na g0Sp0darske cago kot kraj svoje narodn
» ».varovanje, pokojnine!,	'	-------------------------------------- i"'""
končanem učenju v Združene države kot diplomati ali v kaki drugi nalogi, se tam lahko počutijo kot doma.
-----o-----
Brazilija noče napraviti reda v gospodarstvu
strogo nevtralen. Dejal je, da je dobil odobritev za načelnika obeh skupin, od Nixonove kot Rockefellerjeve.
Morton je povedal, da ga je predsednik Eisenhower vprašal, če bi bil pripravljen prevzeti načelstvo še na konferenci v Beli
Slovenski oder ima jutri zv. cb 7:30 vajo za veseloigro “On in njegova sestra” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vstopnice naprodaj—
Vstopnice za veseloigro “On in njegova sestra” so naprodaj v
VANDERBERG LET. OPORIŠČE, Calif. — Druga ameriška umetna luna vrste “Razkrivač” je bila včeraj uspešno poslana na pot1 okoli Zemlje v smeri preko obeh polov. Izstrelili so jo z raketo Thor s tal, dalje v vesolje jo je pa pognala raketa Bell-Hustler. V 1,600 funtov težko gostilni Eršte, slaščičarni Oražem umetno luno je udelan poseben nos z instrumenti v skupni v SND na St. Clair Ave., v pot. teži 160 funtov. Tega bodo skušali rešiti iz umetne lune in pjS. Bled Travel in v trgovini ga z letali prestreči, predno bi izginil v oceanu. Prva rake-jFamilija na Glass Ave. ta omenjene vrste je bila le delno uspešna. Njihov cilj je'Rojakinja na TV—•
pripraviti vse potrebne podatke vesolje.
Umetno luno so poslali na pot Cf joli Zemlje včeraj popoldne ob 4:18. Dve uri nato je zastopnik Ustanove za raziskave vesolja že sporočil, da je strel uspel in da je umetna luna na svoji poti okoli Zemlje. William Godel, dir- ARPA, je dejal, da je uspeh več kot zadovoljiv- Umetna luna naj bi ostala na svoji sedanji poti okoli Zemlje, ki traja 94 minut in jo pripelje 445 milj od Zemlje, pa jo ji zopet približa na 158 milj, nekako 30 dni.
Če pojde vse po sreči, bodo skurali spraviti nos umetne lune z instrumenti hazaj na Zemljo in ga z letali v zraku prestreči, predno bi izginil v oceanu. Izgledi za to so komaj 1
za prvi polet človeka v
MJN0VEJŠE VESTI
BERLIN, Nem. — Pred 11 dnevi so Sovjeti ponovno ogroža-
WASHINGTON, D. C. — Bra- hiši 20. marca, torej 11. dni pred
žili ja je v težkih finančnih stis-'Alcornovim dejanskim odsto-kah in išče v Združenih državah pom.
novo Večje posojilo, pri tem pa Narodni odbor je izbran Chi-
I ukrepe, ki bi naj spravili nje- konvencije, na kateri bo izbran Minister bi rad znižal pose- nc fjnance v red.	republikanski predsedniški kan-
bno izdatke za vojno letalstvo. združene države so priprav. didat.
nJni Pogoji itd.	|
i koli 27,000 delavcev je zače-	------ —
.s^rajkati že pretekli teden,1 Par:iament ni ravno istih misli; ,jene dati BrazjBji posojilo, toda

se, da se bo ta teden štrajk nekateri poslanci
so ostro na-
li ameriško jet-prevozno letalo na poti v Berlin v višini preko 10,000 čevljev. Prisilili so ga, da se je spustilo izpod t ',,° 10,000 čevljev. Vlr-da Združenih držav je v Moskvi strogo protestirala in izjavila, da ne more pristati na omejitev višine poleta njenih letal v Zah. Berlin ali iz njega.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je odložil odločitev o tem, ali bo potreba državnega tajnika DuLlesa j skoro nadomestiti z novo osebo, ker so se izgledi na izboljšanje njegovega zdravja po- _ _, ,
. ,v	ivida sv.
slabšali.	I -
Jutri bo na Channel 3 na Bob Hope posebnem programu ob devetih zv. nastopila tudi Janet Lord, hčerka Mr. in Mrs. Frank i Canker s 372 E. 156. St.
Seja—
Podružnica št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih redno mesečno Po seji prigrizek in zabava! Vse vabljene!
Popravek—
Pok. Jakob Kolman je bil član 'Društva Napredni Slovenci št. 5. SDZ in ne SNPJ št. 5, kot nam je bilo napak sporočeno. Zapu-'stil je tudi mater Katarino. Zadušnica—
| Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha J. Luzar v spomin 1. obletnice smrti-
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. maša za pok. Terezijo
proti 1000, toda poskus je ven-	^ _ Papež Janez XXIII ^a^°^ar v sPomin 18. obletnice
v- ud se lmj ha lcucu stiajrv	- v .	.	pod pogojem, da se bo tudi, Nov svetnik in svetnica
s^siril na približno 56,000 zapo- stoPni Proti znizanju m opozar- sama trudila izvleči iz finančne VATIKAN, It. — Papež Janez Mezdna pogajanja med	*maj°	komuni- sBske- Ta zahteva predsedniku XXIII. je prištel v nedeljo UaH-
'jstni in podjetji še niso vsa v ze posebne piopagandne j£ubi£ku ni posebno všeč. Wash-' janskega frančiškanskega brata rakete, ki so jo včeraj izstrelili n"	n —•	-- -3-1	1	-	oporišča na Cape Canaveral,
dar vreden poskusa.
Godel je dejal, da bodo do srede leta 1960 pognali na pot okoli Zemlje še okoli en ducat podobnih umetnih lun. Zbrani podatki naj bi omogočili varno pot človeka v vesolje čez kako poldrugo leto.
Vanguard ni uspel WASHINGTON, D. C. — Poskus poslati z raketo Vanguard na pot okoli Zemlje istočasno dva satelita ni uspel. Drugi del
je prepovedal katoličanom pod izobčenjem voliti pripadnike onih strank, ki bi sodelovali s komunisti, in seveda tudi kandidate same Komunistične partije.
smrti.
Rojak napredoval—
Alan J. Grill, sin Mrs. Mary Stražišar z 19102 Arrowhead Ave., ki je končal 1. 1949 Col-linwood High, je nedavno na-
£0]
NEW YORK, N. Y. - Unij* ic. Predeval v kapitana U S Air Marje« je predložil, jeklar. Forc<!' >" bo s!“,r0 '»’potoval
nam, naj pristanejo na zamrznitev cen jekla do kraja pogajanj za novo kolektivno pogodbo.	j
aetn teku, radi tega še ni ja-	zemljepisne karte,	kjer je del	jngton se ne Upa preveč priti-	Carlo da Sesse in špansko redov-
j^0’ kako se bodo razvijala	indijskega ozemlja	označen kot	skati, ker se Braziliji noče zame-J nico Gioacchina de Vedruna de
gibanja v posameznih	kitajski. Poslanci	so tudi opo-	1.dj) na drugi strani pa tudi noče	| Mas med svete.
1 Carlo da gesse je umri k 1670 v znaku svetlosti, Gioacchina de Vedruna pa je bila ustanoviteljica “karmeličank ljubezni” in
ttw	gmanja v posameznm ------------- ^	r rm, na urugi snam pa iuui nut_c
p arnah. Na splošno upajo, cla zarjali vlado na očitne aPetitei Rajati posojil, ki naj bodo de-kompromisa nebo preveč ki jih imajo komunisti^ na obro- jansk0 samo mašila.
Ela., je odpovedal in raketa je izginila v Atlantskem oceanu.
Truman 75-lefnik!
bne države Nepal, Sikkim in Bhutan.
To je besedni boj. Dejstva pa govorijo hujši jezik; tibetanski
Kgiy YORK N. Y. ______ Bivši uporniki so iz obupa nad po-
^ednik Truman bo prazno- močjo iz Indije prosili Pakistan, Zn 8- maja 75. rojstni dan. Pra- naj jim pomaga^ z orožjem, ki l(]0?Va^a ga bo pravzaprav vsa naj jim ga pošlje preko Ka-deZ(^a» za to bodo že poskrbeli emirja, škratje, že sedaj organizi-' Indija protestira
celo vrsto večernih zabav, ^ NEW DELHI, Ind. Med tem boHCertov’ sestankov itd. Ako ko je vlada do Rdeče Kitajske ^ 010 dovoljevala sredstva, bo- skrajno popustljiva, je odločna dp Vse slavnosti prenašali po ra- proti Sosednjemu Pakistanu. Ko 'lu in televiziji	so pakistanske letalske sile se-
^^man sam se bo osebno u- Prelile indijsko vojaško letalo, v ežil slavnosti samo v New ki je priletelo v pakistanski zra-°rlm. Da bodo demokratje po- prostor, sta ostro protestira-^blli to priuko za propagando, ^ tako obrambni minister Kriš-
k! razume samo po sebi. Veli- na Menon kot sam Nehru- ki 3e
S(L ljubljenost bivšega pred- £lu*ai označil za “zel° resen in
ta ^lka jim bo samo olajšala boJe^.’. .	v, ,
*	Indija in Pakistan se ze od
vsega začetka svoje neodvisnosti prepirata zaradi Kašmirja, katerega prebivalstvo je po veri islamsko kot ono Pakistana, ki pa mu vlada hindujska vladarska družina.
Bodi previden in pazljiv, p»
V Nikaragvi pričakujejo novo politično burjo
MANAGUA, Nikarag.—Kadar
m boi izzognil marsikateri n®- je umrla v španski Barceloni 1. mjsjj katoliška cerkev v Latin-
«re£il
I854 na koleri.
KOMUNISTI SE VNETO PRIPRAVLJAJO NA LETNI DUNAJSKI MEDNARODNI MLADINSKI FESTIVAL
W°nčno in toplo.	Naj višja
Matura 52, najnižja 36.
Umesten nasvet
Tujec: “Prosim vas, kako pridem najhitreje na železniško postajo?”
Domačin: “Če boste hitro sto-
Jpili. • •”	........
DUNAJ, Avstr. — Levičarski mednarodni mladinski festival, ki se bb vršil letos poleti na Dunaju, je financiran in kontroliran od Moskve. Avstrijci ga niso ravno veseli. Najrajše bi ga preprečili, pa ga ne morejo, ker so nevtralna država. Kar lahko storijo, je samo to, da se ga avstrijska mladina ne bo udeležila To pa Moskve ne moti. Pripravljalni odbor dela s polno paro in je že določil kvote za vabila posameznim narodnostim. Iz kvot se precej jaisno vidi, kje komunisti upajo na največje uspehe v svoji propagandi.
Največ vabil je bilo določenih za afriške in azijske dežele. Za zadnji kongres 1. 1957 so poslali tja samo 2,000 vabil, sedaj jih bo šlo 3,700. V Latinsko Ameriko
skl Ameriki, da se mora v interesu mira in reda vmešavati v politiko, takrat stvari ne stojijo dobro. To je stara skušnja, ki velja tudi za republiko Nikaragva.
' T?m je presednik Ludvik So-moza kar “podedoval” oblast od
50 Irancev. Slabo se je odrejala zapadna Evropa; tako bo
dobila Anglija samo 500 vabil, svojega očeta Anastazija in vla-1, 1957 jih je dobila 1,800. Arne- da s pomočjo liberalne stranke, rika se je dobro odrezala; dobi ^ ima večino v parlemantu.
400 vabil, 1. 1957 jih je dobila sa- Kako je prišla do večine, o tem m0 16o.	v Nakaragvi ne govorijo dosti,
vedo pa dobro, da Somoza vla-Ne bodo pa komunisti pustili da prece;j diktatorsko. Vseh pet na festival mladine izza železne opozicijskih strank se je radi te-
"	..u	1 zdru«do v skupno akcijo, ki manjšina n®k®§a dn® hotela
zahteva nič manj kot odstop sdo priključiti Turčiji.
prsd[SdmS'vlado in opozicijo J Pohvfttlovainl Itolifeli
za eno leto na Islandijo. Njegova žena in trije otroci bodo v tem času živeli v New Yorku-Čestitamo!
Pogreb—
.T r,.	,	, .ji Pok. John Yappel, o katerega
INa Uipru vlada mu*.toda	smo poročali 'včeraj, je bil
zaupania med Grki in rejen v Ljubljani in je prišel v Turki Še ni	I Ameriko pred 60 leti. Zaposlen
NIKOSIA, Ciper.— Dasiravnc je bil 15 let pri W. F. Yappel sodelujejo Grki in Turki v sku- Fence Co. Pogreb bo jutri zju-pni vladi, ki jo je sestavil nad- traj ob devetih iz želetovega škof Makarios, med prebival- pogreb, zavoda na E. 152. St. v stvom tli še vedno staro neza- cerkev sv. Rite v Solon, Ohio, upanje med grško večino in tur- ob desetih, ško manjšino, ki dobiva zelo K staršem— sumljive oblike.	| Iz Ilriske Bistrice je prišla k
Tako je na primer zavladalo svojim staršem Marija Vinkler. med turško manjšino mnenje, Vse za pot je uredila pot. pis.
da je najbolje, ako se vsa manjšina zdru?i na svojem ozemlju, kar bi pomenilo, naj tuniki kmetje zapustijo mešane vsai in se preselijo v turške. Turški kmetje so radi tega že začeli
Bled Travel. Dobrodošla!
Sen. Kennedy se zavzema za kmetijske zadruge
APPLETON, Wis. — Sen. Kennedy je tekom svojega tri-
prodajati svojo zemljo v meša- dnevnega obiska y državi Wis-
zavese. Iz Rusije jih pride samo kakih 800, iz Kitajske 600. Satelitske države bodo dobile po 450 do 550 vabil vsaka. Komunisti se najbrže bojijo, da bi
se je tako zaostril, da niso iz-	križ
consin pozival farmarje, naj ekrepe kmetijske zadruge in jih med seboj povežejo, da bode tako lažje branili svoje skupne koristi.
Zadruge naj bi bile “element stabilnosti” in bi pomagale zavirati nevarnost inflacije in stalnega porasta cen. Mladim far-v Clevelandu iliče marjem dajo lahko občutje go-
nih krajih in se preseljevati v turške. Grki so radi tega u-privičeno zaskrbljeni. Bojijo se, d'a se bo kompaktna turška
s
“ r" S3 ^TkoScT'^kS ‘-“■^a"n,„1majo.
je pa vabilo nekaj vredno, tost. v domači p^jki hoteli J_d.. V _J..T
Placane Str°'| posredovati med vlado in opozb | vfse^ra^Trij/na Mubi, Spod- H*ki univerzi V Tokiju °	..	-	•	i. -	Prvega aprila bodo na katoli-
|Cijo, Somoza je posredovanje nja Beja 5^ Preddvor nad
Vkljub temu so se pozivom na odklonil, zato pa okrepil polici- Kranjem KdQr bi kaj vedei 0 ški univerzi Sophia v Tokiju od-
prli novo fakulteto za japonsko
festival slabo odzvale mnoge le- jo in vojaštvo. Liberalna stran- njem naj sporoči na Red Cross, bo šlo 1,400 vabil, skoraj trikrat vjcarske mladinske organizaci- ka ima v maju svojo konvenci- Home Service Dept. SU 1-1800. literaturo. Za novo fakulteto
toliko kot 1. 1957. Povabljenih je. Tako bodo na festivali zbra- jo. Ako tam ne .zagladi notra-(-------- —~	_	se je doslej že javilo 40 dijakov.
bo 500 Arabcev, toda samo 30 ni samo mladi komunisti in ne- njega spora, bo to signal za ja- nezadovoljni liberalni politiki Fakulteta je že dobila vsa po-
Turkov; 100 Alžircev, toda samo^kaj njihovih mladih sopotnikov.' vno akcijo proti Somozi, kajti se bodo pridružili opoziciji-
trebna uradna dovoljenja.
RISKS D0M0V1NS, APRIL 14, 1959
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 73
Tues., April 14, 1959
Priprave na svetovno begunsko leto
Generalna skupščina Združenih narodov je sklenila lanskega 5. decembra proglasiti leto 1959-1960 za svetovno begunsko leto. Začelo .se bo takoj, ko se jenja geofizično leto, to je 1. julija. Za predlog je glasovalo 59 držav članic, komunističnih naravno ni bilo med njimi.
Resolucija ZN o svetovnem begunskem letu pravi, da je namen tega leta, da naj ves svet pomaga beguncem do novega življenja. Takih beguncev je še na milijone, najmanj jih je v Evropi, največ v arabskih državah, Vietnamu, Koreji in Hongkongu. Ni se pa posrečilo še vsem beguncem, preseliti izza železne zavese. Pod kitajskimi komunisti je še na tisoče beguncev iz prve svetovne vojne, ki si ne vedo nikamor pomagati.
Druga po važnosti je ugotovitev, da se val beguncev še ni ustavil. Ako pojenja na enem kraju, oživi na drugem. 1 ako čaka na primer še na tisoče Judov za železno zaveso na možnost preselitve, največ jih je na Ruskem, Poljskem in v Rumuniji. V Evropi beži zaenkrat največ vzhodnih Nemcev v Zapadno Nemčijo, ni pa ponehal dotok beguncev vzdolž vse meje med svobodnim in komunističnim svetom. V to skupino spadajo tudi begunci iz Jugoslavije.
To, kar beži sedaj, naleti praviloma na žalostno usodo. Nemčija ima dosti svojih narodnih prebežnikov in sprejema z dobro voljo ostale samo v dobi gospodarske konjunkture. Avstrija in Italija se jih otepata, včasih na način, ki bije v obraz demokratičnim praviema in pojmovanju o dobrodelnosti. O podrobnostih begunske bede smo poročali od časa do časa, ne bi hoteli ponavljati, kar smo morali o tem ž.alostnega napisati.
Svetovno begunsko leto ima dvojen namen. Najprvo hoče spraviti pod streho in k novemu življenju tiste stotiso-če beguncev, ki še zmeraj čakajo na dokončno naselitev. Kar jih ni več sposobno za delo, naj jih prevzamejo javne socijalne ustanove in zasebna dobrodelnost. Na drugi stra-ni'je treba regulirati pravno stanje novih beguncev na mednarodni podlagi. Doslej ima vsaka država kar svoje narodne predpise, ki se zelo razlikujejo, na primer v vprašanju dosedanjega državljanstva beguncev. Nekatere države se ravnajo po tem, kje je bil begunec rojen, druge države pa po narodnosti begunčevih prednikov, predvsem staršev. Mnogo beguncev pride radi tega po nepotrebnem v velike težave. Prisodijo jim narodnost, ki ji nočejo pripadati.
Svetovno begunsko leto ima še poseben namen, da namreč skuša pripraviti posamezne države, naj omilijo pogoje za vseljevanje beguncev. Po inicijativi posebnega komisarja ZN za begunsko leto bodo skušali organizirati v vsaki državi poseben odbor, ki naj vodi vse akcije v korist beguncev širom vsega sveta.
Naša dežela je v tem pogledu hitro postopala. Že v januarju je bil ustanovljen v Washingtonu poseben Narodni odbor za begunce, ki si je nadel nalogo, da obvešča našo javnost4 o stanju beguncev in začenja akcije v njihovo korist. Odbor je kot prvo izdelal delovni program, ki obstoji iz 4 točk:
Predlagal je predsedniku Eisenhowerju, naj poviša svoj predlog za podpiranje begunstva za $10,000,000. Eisenhower je že vključil v svoj program za medsebojno varnost $18,000,000 v korist beguncem. Po predlogu gori omenjenega odbora naj bi predsednik povišal svoto na $28,000,-000. Ta znesek naj ne bi bil namenjen samo tistim beguncem, ki bi dobili možnost vselitve v Ame;riko, ampak tudi vsem ostalim begunskim kategorijam, ki so raztresene po vsem svetu.
Federalna administracija naj bi dalje dala na razpolago več odvišne hrane, ki tako ne vemo, kam z njo. Ta hrana naj bi bila dana na razpolago begunskim organizacijam po Evropi in Aziji. Potrebna bi bila posebno v arabskih deželah.
Kongres naj bi dalje dovolil s posebnim zakonom dodatno vselitev 20,000 beguncem, ki nimajo nobenegia upanja, da bi prišli na vrsto v okviru sedanjih imigracijskih kvot.
Končno naj bi naše domače dobrodelne organizacije same nabrale tudi okoli $20,000,000 in jih porabile za stalno naseljevanje beguncev in za podpiranje za delo nesposobnih.
Washingtonski narodni odbor za begunce pravi v svojem proglasu, da je naša moralna dolžnost, da uresničimo njegove načrte. Ni zadosti, ako samo govorimo, da mora Amerika voditi svobodni svet, treba je, da pokaže s svojim delom, svojo požrtvovalnostjo in širokogrudnostjo, da zanjo svoboda ni prazna beseda.
Doslej so za program narodnega odbora pokazale največ intoresa dobrodelne organizacije posameznih veroizpovedi, katoliške, protestantske in judovske. Posebno živahno je na delu judovska, ki ne ve, kam naj bi šla z judovskimi begunci iz Rusije in satelitskih džav. Akcije teh organizacij niso ostale brez uspeha V Kongresu je bilo predloženih že nekaj zakonskih načrtov, ki se bavijo z begunskim pro-
blemom v okviru naše splošne imigracijske politike.
Še najmanj so se do sedaj zganile begunske organizacije naših narodnih manjšin. Človek bi pričakoval ravno nasprotno, saj je ravno med narodnimi manjšinami največ bivših beguncev, ki so na lastni koži skusili, kaj se pravi biti begunep. Skoraj ne bi mogli verjeti, da skušajo ubiti spomin na tiste žalostne čase svojega življenja na ta način, da se za begunske skrbi in težave sploh več ne menijo. Ali ne čutijo sramote pri misli na tiste Amerikance,, ki niso okusih begunskega gorja in se vendar žrtvujejo za te reveže, ki jim niso blizu ne po rodu ne po družinskih vezeh. Malo spraševanja vesti bi nam ne škodilo!
BESEDA IZ NARODA
“Kje gori... ?”
Kar škrtnilo mu je po vretencih, ko je med opoldanskim zvenenj em k molitvi začelo naenkrat tragično biti plat zvona. Gasilskega načelnika in gostilničarja Jako je kljub stari navadi vrglo pokonci, oči so se mu v slavohlepnem zanosu zasvetile in is krikom: “Ja, pa bo menda res gorelo,” jo ocvre proti svoji sestri Cilki z obupnim klicem: ’’Ježeš, ali je mar ogenj? Gori, gori! . . . Prinesi mi hitro čelado!” In od tega trenutka je stvar začela postajati resna. — Panika je v hipu vzbudila vas; babnice, otroci in dedci, vsi zasopli butnejo v njega. In sredi tega kričanja in joka paglavcev, se zasliši pomirjajoči glas zastopnika sv. Florijana:” Kako pa naj to vem, kje gori, saj mi nibilo vnaprej povedano! Poglejte, kje je občinski policaj! Jaz, kot načelnik požarne hrambe imam samo dolžnost, da skrbim za dobro gašenje; občinski policaj mi pa mora popreje javiti, če gori, kje gori, kaj gori in kako gori.” Globok vzdih olajšanja se je izvil iz src prestrašenih vaščanov, ko je poglavar gasilcev dobil v roke ponečedeno čelado, ki je pričala, da so bile spet mačke v omari. Napetost je rasla od trenutka do trenutka. Drugi gasilec pošlje svojega podrejenega po ključe od gasilskega doma, ki jih ima njegova ‘stara’ seboj pri okopavanju zelnika.
“Kje so cevi? Kdo ima cevi? Hitro cevi sem, kje so ? ? ?” “Moja ženska je perilo nanje obesila, ker je vrv prekratka.” Težki trenutek je izrabil gospod načelnik za svoj predsmrtni govor, zavedajoč se težkih in nevarnih dolžnosti gašenja:
“Torej, dragi vaščani, zbogom! Ako postanem žrtev poklica in
zopet na vas, razumeli in njegovo pregreho “fovš alarm” odpustili.
Jaka, gostilničar, poveljnik požarne hrambe, skrbnik za letoviščarje — skratka-brihtna glava, nikakor ni odnehal od svojega namena, da mora danes nekaj pogasiti in junaško dal komando:
“Pozor, pozor! Vojščaki svetega Florjana! Kot gasilski načelnik čutim dolžnost, da se vam za prostovoljno in obilno udeležbo na pogorišču najprisrčnejše zahvalim. Čeprav ni gorelo, pa /smo le konštatirali, da nam je malenkost pogasiti tudi pravi ogenj. Naglica, s katero ste sem pridrveli, vam je prav gotovo povzročila izredno občutek žeje —da o pijači sploh ne govorim —, zato jo pojdite sedaj gasiti k meni v gostilno. Pozor! Mirno! Vsi k plankam se obr-n’t! Ena-dve-marš!”
Pa nikar ne mislite, da vse tako funkcij onira in da se vse že pri vinu konča. Saj še nismo odpeli niti prvega dejanja in glavno šele pride. Vsega niti popisati ne moremo. Toliko prisrčnih melodij, toliko smeha, toliko petja in plesa še zlepa niste slišali in videli. In vse to ima “Mežnarjeva Lizka” — opereta, ki jo boste v izvedbi odličnih pevcev-solistov, Združenih igralcev, komikov, plesalcev, pevskega zbora Korotana in clevelandskega orkestra poslušali, gledali in uživali v nedeljo, 26. aprila, cb pol štirih popoldne v novi šentviški dvorani. Pridite!
S. B.
Slovanov koncert
Cleveland, O. — Spomladanski koncert pevskega zbora Slo van bo v nedeljo, 19. aprila, v dvorani AJS na Recher Ave.
. , ,	v .	.. Pričetek ob štirih popoldne. Na
t• x so im KaKa rrosiroca TDniDOtiia«	^	• i • •	»
...	, i	j sporedu so pesmi, ki jih je zbor
mi na nagrobni kamen vklesaite: I , .	-	.
m f	,	,	| delno ze pel pred leti in s kate-
‘Ta prostor tukaj si je izbral za! . . .	,
.	,	. v, .	- , i rimi je bilo občinstvo zelo zado-
svo, počitek junaški načelnik „	Naj s0 2apete še tollko.
domače	požarne hrambe,	ki je1.	,	:	.	,	,	, ,
.	’	,	,krat,	so vedno	lepe	in bodo lepe
v izpolnjevanju svojih cloveko-1	.
ljubnih dolžnosti daroval svoje °S a e’
dragoceno življenje na polju sla-
Poleg teh bo tudi več novih pesmi, ki jih v naši deželi še ni-
ve in plamenov — župa se pro-	’ jV Drepričan sem da
.	.	1 ,	. 1 . .	bill U ol Joe* Ul C MJ.	odil, Ud
daja po dva dinarja, parklji po ,	,	. ,
h™	J	» bodo ™em ugaJale'
tri, druge prikuhe pa ekstra. . .
Ker je stvar trajala le malce predolgo in ker še celo občinski žandar ni zavohal dima, so ljube podvomili v plat zvona, ki je kot nalašč ravno isti trenutek utihnil. Nastalo je presenečenje, ki je doseglo višek ob jokajočem nastopu mežnarja:
“Upajmo, da ni gorelo . . .” “Saj sploh ni gorelo ...” — “Fuj, fovš alarm!” . . . “Jaz še nisem
Obiskovalcem Slovanovih koncertov ugaja, da nastopajo na odru sami tukaj rojeni fantje. Kot že večkrat preje bodo nastopili v oktetu tudi sedaj in zapeli pesmi, da jih bo veselje poslušati ’ in katere vam bodo segle do srca. Zbujale vam bodo spomine na mlada leta, na leta veselja in radosti, ria čase, ko ste tudi vi prepevali ob večernih urah na
v ,	.	.vasi. Marsikdo si bo zazelel name zavohal .. .!”— “Kdo je zvo-	v ,	... ,	, .
.19„	J	zaj v tisti cas, ko jih bo videl in
ril?”
Ubogi mežnar si je še vedno
brisal solze, smrkal v svojo ruti- - “
, . -	... ,	.v ničiti, kar je
co m v blaženosti zbranih vaščanom zapel:
“Zakaj da jokam vprašate?
Od sreče in veselja le.
Frav vsakokrat, kadar zvonim, nebesom se priporočim.
Dan’s prosil sem iz dna srca, da Lizka bi ozdravila.
Solzne so bile mi oči, zamenjal sem zvonov vrvi in v zmedi napak sem prijel, vonit in molit sem začel.
Oče v nebesih, moj deklič je zdrav,
Lizka. vrnila se bo, jasna, očesca in lička gore, hvala, o Bog, Ti za to . . .!”
slišal peti.
Ta želja se nam ne more ures-bilo, je prešlo! Dajmo pa priznanje mladim pevcem, da bodo slovensko pesem še dalje gojili v naše veselje.
Pevski zbor Slovan se zaveda, da brez mladih pevcev zbor ne ,bi mogel dolgo obstojati, zato •jim je tudi dal možnost učenja in javnih nastopov, zato jih tudi tako vneto vabi v svoje vrste.
| Upam, da jim bo velik obisk , prijateljev slovenske pesmi na (koncertu dal nove pobude, dal nove volje, novega navdušenja za slovensko pesem, ki jo vsi tako radi poslušamo in tudi — pojemo.
Prav vljudno vabim cenjeno
občinstvo k obilni udeležbi Slo-Dobra vaščanska srca in še ce- jvanovega koncerta, lo občinski policaj so mežnarje- j Na svidenje v nedeljo, 19. vo srečo, da /se bo njegova o- aprila, ob štirih popoldne v AJC
zdravljena hčerka Lizka vrnila, na Recher Ave.
F. Požar.
“Pri kapelici” - spominska prireditov ob obletnici smrti p. Zakrajška
Chicago, 111. — “Narod, ki se svojih velikih mož ne spominja, ni vreden dediščine, ki so mu jo zapustili.” Ta stari rek mi prihaja na misel, odkar sem slišal, da čikaška podružnica Lige pripravlja spominsko prireditev ob obletnici smrti p. Kazimirja Zakrajška, OFM. Vsi, stari in mladi smo poznali ali vsaj slišali o tem zaslužnem Slovencu, ki je večji del svojega delovnega življenja posvetil nam, slovenskim izseljencem y Severni Ameriki. Ali bomo s svojo udeležbo na spominski prireditvi pokazali, da smo mu hvaležni, da se zavedamo važnosti njegovega dela na verskem in narodnem polju, da ga nismo pozabili?
V soboto, 2. maja, se bomo zbrali ob 7:30 zvečer v veliki cerkveni dvorani (Gym) pri sv. Stefanu. Vsi, res vsi, ki nam je drag spomin patra Kazimirja in ljuba slovenska beseda, s katero je pokojni pater učil, /svaril in bodril. Ta večer bo p. Kazimir s svojo živo besedo med nami: slišali jo bomo v igri “Pri kapelici,” ki jo je on sam spisal pred štiridesetimi leti, ko je pasel duše v New Yorku. Prijetna je ta igra iz okolja slovenske vasi, skoraj po vseh ljudskih in katoliških odrih so jo igrali. Kot je znal p. Kazimir pritegniti b prižnice, prav tako so tisoči gledalcev pozorno sledili zapletu in razpletu zgodbe “Pri kapelici” pri mnogih predstavah, ki jih je doživela.
Dragi rojak, pusti za ta večer druge zabave ali zložno sedenje doma, in pridi. Ne bo ti žal!
M. M.
*
| K sodobnim svetovnim problemom
♦
Štirje od sedmih še vedno nezaščiteni!
NEW YORK, N. Y. — Predsednik Narodne ustanove (prvotno “za otroško paralizo”) Basil O’Connot je označil v izjavi ob priliki četrte obletnice odo-britVe zaščitnega cepiva proti poliu malomarnost velikega dela Američanov, ki se niso poslužili Salkovega cepiva kot zaščite proti paralitičnemu poliu kot “narodno sramoto.”
“Čeprav imamo že štiri leta cepivo, ki nas ščiti pred paralizo polia, je še vedno 98 milijonov Američanov vseh starosti, ki niso dobili niti ene Salkove injekcije,” je omenil O’Connor.
‘Dejstvo, da so štirje Američani izmed sedmih še vedno nezaščiteni, in sicer v času, ko se odvišno cepivo kvari na policah, je žalosten komentar o naši inteligenci kot naroda,” je izjavil upravnik organizacije Pohoda desetic.
“Še bolj pretresljivo,” je dejal Basil O’Connor, “pa je dejstvo, da starši kakih šest milijonov otrok pod petimi leti, to je tistih, ki so najbolj izpostavljeni poliu, niso napravili ničesar, da bi zaščitili svojo nemočno mladež.”
O’Connor je omenil, da predstavlja področje Detroita, pozor-nice epidemije polia leta 1958, ki je prizadela 876 in usmrtila 23 ljudi, “grozoten primer,” kaj se lahko zgodi, če ostane veliko ljudi necepljenih. Poleg tega je omenil, da je prišlo lani do epidemij v New Jerseyu, Virginiji, Zahodni Virginiji, Montani in na Havajih.
“Preden pridemo v sezono po-lia, je še vedno čas, da dobite dve injekciji Salkovega cepiva,” je opozoril O’Connor in dodal, da bcista dve cepljenji — ali vsaj eno — zelo povečali zaščito za večino ljudi, čeprav zahteva odobreni postopek tri pravilno časovno odmerjene injekcije.
“Če hoče naša država poleti preprečiti nesrečo otroške paralize, pa je treba pričeti s cepljenjem občutljivih otrok in odraslih takoj,” je opozoril Basil O’Connor.
Ko so zastopniki NATO odšli iz Washingtona, kjer so se zbrali za desetletnico, je počasi postalo jasno, da sloga in enotnost v zahodnem taboru le nista tolikšni kot ju je časopisje skušalo javnosti prikazati.
To je postalo posebno očitno po govoru nemškega kanclerja Adenauerja, v katerem je sicer poudaril slogo v glavnih vprašanjih in izrazil upanje, da bo ta dosežena tudi v vprašanjih taktike, pa vendar zavrnil angleške posredovalne predloge. O tem je nato debatiral sam angleški parlament. Obe strani v parlamentu sta pokazali veliko umirjenost, pa vendar nista odstopili od svojega stališče, da je treba iskati sporazum s Sovjetijo. V Londonu so napovedali porast protinemškega razpoloženja v angleški javnosti, če razgovori s Sovjetijo zaradi nemške “trdo-bratnosti” ne bodo uspeli.
Pri tem je še vedno precej dvomljivo, če bo do sestanka na vrhu, ki ga Angleži tako vneto zagovarjajo, sploh prišlo. Predsednik francoske republike De Gaulle je na seji vlade dejal, da more biti sestanek na vrhu koristen le, če se bodo preje zunanji ministri štirih sil v glavnih vprašanjih sporazumeli. Pokazal je očitno, da za sestanek na vrhu ni prav nič navdušen, ker od njega dejansko tudi nič ne pričakuje. Malo bolj milo stališče v tem pogledu zavzema Eisenhower, ki bi se sestanka na
vrhu tudi najrajše izognil.
*
Najvažnejša novica preteklega tedna je bilo sprejetje kandidature za predsednika Zah. Nemčije od strani kanclerja A-denauerja. Ta je še pred manj kot dvemi meseci povedal javno, da na kaj takega ni pripravljen. Sedaj se je nenadno udal želji svojih političnih sodelavcev, ki upajo s tem preprečiti oslabitev krščansko-demokratske stranke ob morebitnem nenadnem odhodu dr. Adenauerja z nemške politične pozornice.
V zahodnih prestolnicah presojajo umik kanclerja Adenauerja z vodilnega političnega mesta v Zah. Nemčiji različno. Na splošno-sodijo, da je Adenauer storil pametno, ker bo s tem omogočil reden prehod v novo dobo, na drugi pa so tudi zaskrbljeni, ker ne vedo, če Zah. Nemčija pod novim vodstvom ne bo nekega lepega dne ubrala v zunanji politiki novo pot. Adenauer je bil odločen zaveznik Zahoda in vnet pristaš združitve Evrope, kaj če bo njegov naslednik začel hoditi samonemško pot in morda iskal tudi neposredni sporazum s Sovjetijo, za kar nam nudi primer že weimarska nemška republika, ki /se je sporazumela s Sovjetijo v posebni, v Rapallu podpisani pogodbi v dvajsetih letih. Tej pogodbi se je kasneje pridružil še dogovor o vojaškem sodelovanju, ki je omogočil Nemcem vežbanje v tankovski vojaški taktiki in ma-nevrivanju na sovjetskih tleh.
Vsekakor je gotovo, da bo A-denauer vodil Nemčijo še tekom sedaj predvidenih razgovorov s Sovjetijo, če seveda ne bodo — odloženi.
*
Vznemirljive vesti prihajajo s Srednjega vzhoda, kjer se egipt-ski Naser in iraški Kasem ogorčeno borita za arabsko javno
ohladila Naserjeve zveze z Mos-kvo. Naserjevi napadi na iraške komuniste kot “sluge tujim interesom” je predsednik sovjetske vlade Hruščev javno zavrnil in obsodil, Naserju pa povedal naravnost, naj ne računa na
uspeh svoje protikomunistične
borbe. Veliko vprašanje je, če se odnosi med Kairom in Moskvo ne bodo tako poslabšali, da b0 Moskva umaknila gospodarsko in tehnično pomoč, ki jo je Egiptu obljubila za gradnjo novega velikega jezu na reki Nilu Pr4 Aswanu.
Naser /se je za vsak slučaj, P°' botal z Anglež in sklenil obnoviti z Londonom redne diplomatske zveze, ki so bile prekinjene od jeseni 1. 1956. Svojo protikomunistično politiko je razširil tudi na svoje zaveznike v Jeme-nu, kjer so nacionalisti v zadnjih dneh ponovno napadli sovjetske tehnike in vojaške svetovalce.
*
Upor v Tibetu proti Rdeči Kitajski se nadaljuje. Izgleda, iKtajcem za zdaj ni uspelo več kot pomiriti neposredno okolico tibetanske prestolnice Lhase. Med tem je upor zajel nekatere obmejne predele Tibeta na severu in vzhodu, kjer ima budizem močan vpliv.
Trdijo, da so uporniki v Tibetu ustanovili lastno vlado, ki naj upravlja deželo v imenu Dala! lame in vodi borbo z rdečimi Kitajci. Dalaj lama je na poti v New Delhi, kjer se bo razgovar-jal s predsednikom vlade Nehrujem.
Nekatera poročila trdijo, da bi Nehru rad pridobil Dalaj la1110 za povratek v Tibet v upanju, da bi to privedlo do kitajskega P°" puščanja. Peiping sam je izgle' da tudi naklonjen tej misli, ker je objavil, da bo Pančen lama na čelu tibetanske uprave le tako dolgo, dokler je Dalaj lama P°d
“pritiskorn” upornikov.
*
V Wellingtonu v Novi Zelandiji so se pretekli četrtek zbrali zastopniki Jugovzhodno azijsk6 obrambne zveze (SEATO), da se pomenijo o sredstvih in načinu najbolj uspešne borbe proti komunistični nevarnosti, zunanji in podtalni. Predsednik novozelandske vlade je dejal, da jc največja težava v nizki življeI1h ski ravni azijskih in afriških narodov, v njihovi veliki revščin1 in silni nevednosti. Le delo pr°' ti tema dvema more prines stalni uspeh.
SEATO je razpravljala tudi ° vojaškem položaju v jugovZ' hodni Aziji. Upor v Tibetu i° možnost novega streljanja v f°r' rnozanskih vodah sta predstav'
Ijala dve važni vprašanji.
*
Argentinci v Južni Amerik* so se razjezili in izgnali več diplomatov komunističnih dežel v svoji prestolnici češ, da so bili v ozadju delavske stavke, ki so J° izvedli komunisti in peronisl1, Argentina preživlja bolj gosp0' darsko kot politično krizo. Da
mokratična vlada predsednik3
Frondizija bi rada spravila na* rodno gospodarstvo zopet v re ’ to pa komunistom in peronisto1*1 ne gre v račun, ker se zavedajOi da morejo računati na kak usPeb le, če ostaneta v deželi nered in negotovost.
*
Vznemirljive vesti prihajaj0 tudi iz Srednje Amerike. £>p°
mnenje, za vodstvo in simpatije (z-cija se je okrepila V Nikara;
v arabskem nacionalnem gibanju.
Kasem se je doma naslonil trdno na levičarje, predvsem na komunistično partijo, ki je dobila' v deželi odločilni vpliv in lahko skoro vsak trenutek prevzame oblast, ker je država oborožila še “ljudsko milico,” ki je slepo orodje komunistov. Kasem uživa tudi trdno podporo Moskve, ki upa dobiti v Iraku prvo resnično oporišče na Srednjem vzhodu.
Tesna povezava Iraka z domačimi komunisti in Sovjetijo je
gui proti prdesedniku Sam02*; ki je nasledil oblast v deželi 0 svojega očeta.
V Panami hočejo oblasti Za treti upornike, še predno ji01 uspelo dobiti v prebivalstvu op0 ro.
Nasprotniki Trujilla v Dotfd ni kanski republiki in Duvala v Haitiju se zbirajo na Kubi, ^ a omenjeni državici “osvobode.
— L. 1904 je bilo v Združenih državah prijavljenih kornaJ 700 tovornih avtomobilov.
XMERI3KX DOMOVINX.
K A. N A D S K JL

/lMERi$k/i Domoviw
to /1/1' E R1 e/% HI— HO
rrrTg
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLV
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Spovedi
lujejo precejšen porast gospodarstva, ^ J« zvišali tudi davke in razne trošarine
fin!
, 2^ni minister Fleming je pretekli četrtek objavil nov . zni proračun, ki predvideva dva odstotka povišanja dohodninskega davka na preko $3,000 dohodka, Povišanje korporacijskega davka od 45 na 47%, po višaje trošarine na cigarete in močne žgane pijače. — Na-P°vedal je tudi precejšnjo porast narodnega dohodka.
$ter i	— Finančni mini- Novi proračun predvideva $5,-
cUnu 6 v svojem drugem prora-: 660,000,000 izdatkov in $5,267,-Preoc ?re^^ četrtek napovedal 000,000 dohodkov, torej $393,000,-
vzpostavitve redne letalske zveze med Buenos Airesom in Montrealom.
Podganja farma za kožuhovino se ni obnesla

Jsnje zvišanje davkov in ! 000 primanjkljaja. Ta je znašal
arin,
stVo Pa potolažil prebivalci. p esei^aini o lepi bodočno-goSp ,° njegovem bo narodno toštii ars^v° Poraslo tekom le-lt0v 6®a ^eta za okoli 7 odstot-
v preteklem proračunskem letu $616,600,000.
Davek na osebni dohodek preko $3,000 bo s 1. julijem zvišan za dva odstotka. Posebna
Za *em k° je lani komaj !dva odstotka na dohodek in pro-
U Va ly-> ^„1	.............. .	.	...	...
t'h pol.
Narodni dohodek
bLletos dosegel $34,500,000,-, twister je zatrjeval, da bo
000.
tudi
L	J^citijc: vdA, via uu
Zadjjje1^62^086^108!, ki je tekom teltor! Zime dosegla nov povojni goSpod’ naSl0 izginjala, ko bo pj .^Ovo prešlo v poln obrat, bejje ne v^dt trenutno no-je črnost za inflacijo, pa
dajni davek v sklad za pokojnino bosta zvišana na tri odstotke na največ $90 na posameznika.
Davek na korporacijski dohodek preko $25,000 je zvišan za dva odstotka na 47 z veljavnostjo od letošnjega 1. januarja.
Trošarina na cigarete je zvišana za 2c pri zavojčku, pri žganih
»j . ernu poudaril, da mora 'pijačah za nekako 12c pri 25-un-aezel
aVni 13 na 'stražl” Pred nj°- čni steklenici. Povišane so bile
bi dajo 2agon gospodarstvu naj
tudi nekatere carine.
^e^ščin^°Ve^ano kupovanje po- Finančni minister je skušal
d j e n Vseh vrst, ker imajo lju-1 težo novih bremen naložiti onim
lani j,, enarja, kot so ga imeli z večjimi dohodki, ki jo naj bi
trdi a.prejanja leta -------
1 minister.
EDMONTON, Alta. — Pokra-jimski uradniki so nadzirali pretekli teden utopitev nekaj tisoč pisanokožnih podgan v Scapa, kakih 135 milj jugovzhodno od tod.
Podgane so pripeljali v Alber-
Gospod bo . . .
Pri Knezu so danes nenavadno Tevžej jo obleče; oče potisne svo-
zgodaj vstali.
Oče Knez si je zadovoljno obri-sal brado; nekaj kapljic kave je obviselo na kocinah; bile so iste barve kot lasje, ki so mu sršeli na koničasti glavi; nato je potisnil skledico pred se. Žlica je zarožljala po mizi; bil je varčen mož,; dve vojski že je preživela, pa še ni odslužila.—Pogledal je
to iz Nemčije v upanju, da bodo ! skozi okno; črna tema je še tlači-iahko prodajali njihove kožice, j la zemljo; Tevžej je zehal in v Ko ni bilo nobenih kupcev za to [ kotu obuval oprane noVagice.
mokro je. Res, kosim pa rad, [sediči, kimajoč z glavico: to moram pa že reči. Star sen; “Zdaj bom pa kot oče Blaž! pa tudi že, in talko kljujem in Ampak žvečil ne bom!” vrtam po travniku, lepo počasi. Pametno je povedal, si je mi-Nekaj že naredim, veliko ne; ej slil oče. Kar prav mu je. Pri ja, star sem! Kaj boš, starost, tem mora ostati. On bo že ure-starost!”	dil tako, da bodo vsi zadovoljni,
“Pa tako zgodb}?”	najbolj pa Tevžej. To ni kar ta-
“I nu, lucerna je; zjutraj se ko, to z gospodom! reže; opoldne je ne moreš biti;
pa ;gosta je, da ne moreš naprej, ne nazaj, kakor tisti zmaj v Celovcu! — Kam pa vidva?”
“V Celovec! — Sina peljem študirat!” se pohvali oče.
Hoški dobijo delo
kožuhovino, so farmo opustili.
DOMA IN PO SVETU
“Ti nič ne boš jedel, Tevžej?” bara oče.
“Danes nisem nič lačen . . Kaj bi! Jej, jej, ne bo ti žal!
Japonske železarne so naročile |P0^ je še dolga!”
v rudnikih zahodne Kanade večjo količino premoga. Za bodoče napovedujejo še večje japonske nakupe.
Predsednik vlade Diefenbaker je povabil vse pokrajine na se-
stanek prihodnji mesec, kjer bo-
Mati postavi skodelico kave s pocinkano pogačo pred fanta; ta se nakremži; nič mu ne diši danes; vendar začne pihati. — Oče medtem vtakne med zobe debelo viržinko in jo prižge; drugače je j ne, pa danes je skoraj praznik.
dc razpravljali o organizaciji civilne obrambe.
Kanada je v preteklem febru-
Sin pojde študirat! — Ponosno
puha dim v strop.
“Kadi pa, kadi, pa še skozi nos ga daje!” si misli Tevžej in srka zajtrk; zraven pa se spominja na
Ss, mnenju
tako vsaj po splošni sodbi lažje nosili. Izvoz se po nje-'Kljub temu isi vlada med voliv-gnil - ne k° posebno'ci nemara ne bo pridobila s tem liekgt ’ ^ePrav utegnejo imeti novih prijateljev. Povišanje biet z 7j Podjetja povečan pro-1 davkov ni bilo nikdar priljublje-]e g0s ruženimi državami, kjer no in tudi ne bo, pa naj bo v ka-^^darski zastoj tudi minil, kršni koli obliki že.
arju izvozila blaga v skupni tisti skriti gozdi£ek; prav dobro vrednosti $317,000,000 ali dva , še ve. tam se mu je prvič zaiete-milijona manj kot pred enim:io; in kašljal je; ni 5uda) saj letom.
je imel usta polna dima; potem pa se mu je do večera izpihovalo “Sinovi svobode,” ene izmed | po smrdljivem. tobaku; že ve, ka-Jočin duhoborcev v Briteki Ko- ko je; nak) ta posel bo rajši 0.
umbiji, so zaprosili vlado, naj pustn In oče, jej, kakšne smrde-

n° pismo odkrilo
Raičevo nesrečo
STE. MARIE,
SAUlt
"'Pis 1 STE- MARIE- Mich-Ifetjj g1*10’ ki so ga našli ob ne-je ^tilniku in odprli, kaže, ki je .et; nar. William Wyman, arju l2;§inil v preteklem febru-a etu iz Bata vij e, N. Y. v ter Sr ! ei-alsko oporišče tod, siko je °v Pristal, pa našel smrt, skušal
Združene države so baje pripravile nov obsežen načrt za varnost Evrope in ga dale v razpravo zaveznikom.
u°seči
kopno.
preko 11 milj ledu
jr^8ka podjetja bodo a^a za ameriško
t>wflambo
Cer p VA- — Obrambni mini-isvil, aarkes je v parlamentu iz-tlobii, 9 ^d0 kanadska podjetja P°<inar^ie aievii° naročil in he iSjje c'i Za ameriško oborože-
brathbiv ^c> mu Je obljubil o-k'lfgjj.Q1 iainik Združenih držav varjai ko se je z njim razgo-v Washingtonu.
de j,
^ bo obveščena!
Predsednik vla-
^ie^enhaker je dejal, da
^e’ da bo Kanada obve-
kjgi^ gje^seR zavezniških pred-
le Nemčije tekom raz-
^Ov°rov
?5k'od-.,rried zunanjimi ministri c!en nih sil
v Londonu ta te-
jim pomaga spraviti nazaj v deželo njihovega vodjo Stefana Sorokina, ki je 1. 1952 odšel v Druga vaj iskat novih bivališč za nje. Zanikali so trditve, da so opustili svoj načrt o selitvi v Sovje-tijo.
Spor se je unesel
OTTAWA. — Predsednik pokrajinske vlade Nove Foundlan-dije Smallwood se je na svojem dvodnevnem obisku prestolnice razgovarjal z dvema zveznima ministroma. Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju, čeprav je spor med zvezno in pokrajinsko vlado še vedno pereč.
Smallwood je odpotoval na obisk v Veliko Britanijo.
To jesen bodo v Calgary, Alta, začeli graditi novo bolnišnico s okolju. 700 posteljami.
re med Indijanci, ki jih živi v po- želi, pa omogočil pokrajinski vla-crajini kakih 45,000, v zadnjih di zlom stavke drvarjev.
Zmanjšanje draginjske doklade
OSHAVA, Ont. — General Motors of Canada je objavila, da bo znižala draginj sko doklado za en cent na uro, ker se je indeks-cen znižal od 126.2 v januarju na 125.5 v aprilu.
Argentinska letalska družba bo vzpostavila
zvezo z Montrealom?
MONTREAL. — Argentinska letalska družba, katere predsednik je bil pretekli teden tod Comet IV, proučuje možnost
ČE SE SELITE
kpol
hite ta odrezek in ga nam takoj poSljite. Ni
dv^v^00’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo *rat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
8117 Si
AMERIŠKA DOMOVINA Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
M
°j stari
naslov:
novi naslov:

"
IME:

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
Kava mu ne tekne
le kadi. več.
“Bova šla ... .?” Hitro odloži žlico. Na vratih visi kočemajka;
kov in javna oprava v Timmin-su, Ont., pobarvani zlato, da opo-zore javnost na zlate rudnike v
Socialno-gospodarski razisko-
Pokrajinska zakonodaja Nove Foundlandije je odobril dopolni-
vslni urad je poročal vladi Ma- lev delavskega zakona, ki je
nitobe, da se življenjske razme- vzdignil toliko prahu po vsej de-
75 letih niso dosti izboljšale.
redložil je spremembo sedanjega programa za nje v taki obliti, da si bodo lahko sami pomagali.
V Toronto bodo gradili nov trak podzemne železnice (Bloor-University), ki bo stal preko 200 milijonov dolarjev in bo dograjen v 10 letih.
Tibetanska uporniška vlada je pozvala Združene narode, naj si ogledajo položaj v Tibetu in kitajska nasilja.
Trgovinska zbornica v Porcupine je predložila, naj bodo dro-'otično oporišče in središče govi cestnih luči, prometnih zna- j tinske Amerike.
Mehika in Argentina sta izgnali v zadnjem času sovjetske diplomate češ, da so se vmešavali v delavske spore. Sedaj se pripravlja na omejitev komunističnega delovanja tudi Urugvaj, ki velja sicer za glavno komuni-
La-
jo slonokoščeno tobačnico v žep; mati pa zavije nekaj gnjati v papir; še kos pogače odreže; komaj še spravi v kovček; oče ga potežka:
“Presneto . . . !” pravi; težak je; mora biti, saj je dobra mamica cel popoldan zatlačevala kote z zalogo najokusnejših dobrot; pecivo fantu kar sapo jemlje; pečenka pa še očetu draži sluznice. Mati noče, da bi sinku — edin-ku kaj manjkalo.
“O Ježeš na, čevlji so še v o-mari!” jekpe žena in vije roke; že odropota po stopnicah; ura na steni odklenka pet: hiteti bosta morala; mati prisopiha nazaj; a kovček je že, poln.
“Kar na rame jih deni . . . !” veli in jih zveže z dolgimi jermeni. Tevžej si jih obesi na rame. Ponosen je nanje, čisto novi so še, nikjer jih še ni nosil.
“Potem pa greva . . .!” meni oče; pljune v roke in pograbi kovček. Tevžej stopica za njim.
“Pa vsaj roko daj v slovo, mami in Lenčki!”
“Ej, saj res! Pozabil sem . . .!” se izgovarja Tevžej; potem moli desnico proti ženskama. ^Skrajni čas je. Mati še pohiti z zadnjimi nasveti 'za življenje.
“Pa priden bodi, pa na obleko pazi, pa . . .!”
Še ima pripravljeno, pa ne u-tegne več, Tevžej je že izginil v noč. Sestrica je užaljena: ne bo gospod, ne bo! Še joče se ne, nesramnež, ko gre od mene!” —
Mati stoji pred hišo; dolgo zre za odhajajočima; tako majhen je tisto jutro Tevžej; en če velj mu opleta po hrbtu, drugi po prsih; prav v srce se zasmili materi: kako le kaj bo?. Šola je trd kruh; glava mu bo brnela od same učenosti. No, pa fant ni neumen, da kar prebrisan je, jo bo že speljal. Tako korajžno stopa poleg očeta, kakor da bi šla nad samega Turka. —
Oče in Tevžej pa sta jo mahala po ozkem kolovozu skozi gozd mimo vasi; zasvetlikal se je pre-lih; potem je prijetno zadišalo po zreli rosni otavi. Star moži-ček z rumenim mehurjem na plečih je oglušno brusil koso. Oče Blaž so mu rekali, močan kosec je bil nekdaj na vasi. — “Kosite . , .?” je pozdravil Tevžej. Stari je prenehal z regij ačo.
“Kosim, kosim . . .!” je zahropel in vtaknil kamen v žep, “dobro reže, kakor britev, pa
Delo za moškega
Oseba, ki nima dela in bi rada delala in, če je sposobna za hi-“Nu nu, študirat! Kaj pa boš, I sna dela, napr. papiranje, ple-
Tevžej?”
“Gospod bom . . .!”
“Gospod, kakšen pa, he!” “Takšen, kakor so naš kaplan!”
“Aha, takšen, nu nu! — Jaz sem tudi mislil, da bom gospod, ko sem bil še čil in spočit. No, vidiš, pa me je stara srečala in rekla: bi? — Bi, sem rekel, pa sva se vzela! — Tako je naneslo; no, vidiš, pa sem kmet o-stal! Nu nu, to ni kar tako, to z gospodom! — Hej, to mora biti glavica! Pa ?ej?”
“Ne vem, kako bo . . .!”
“Jej, vem, kako je to! Knjige, knjige in spet knjige! Boš že videl! Veliko jih je znesel zlodej! — Pa peti moraš znati, peti. —
skanje itd., naj se prijavi takoj na 3547 E. 78 St. pri Union Ave.
—(75)
1AU OGLAS!
Odda se
soba s kuhinjo in ena soba z uporabo kuhinje, pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave.
—(14,17. apr.)
Posestvo z dohodom
Prazna trgovina in 3 stanovanj, garaža za 2 kare, posame-jo imaš, Tev-1 zni vhodi in posamezno podstrešje. Vse to za $19,900. Dajte ponudbo.
FRANCES HROVAT REALTY EV 2-4535
Lastnik prodaja
Hiša 8 sob za 1 družino v oko-Bucarona, včeraj so kaplan PelJ|]jcj Fisher Body in St- Clair vse prefacijo, da Se nam je mleko
vkisalo! To moram pa že reči: peti pa ne .znajo!”
“Malo že znam!”
“No, potem pa le pojdi! Saj nisem rekel, da ne smeš; bese
na novo moderno predelano. Kličite HI 2-4751 ali UL 1-3630.
(76)
Na krasnem Nottingham Rd., lot 91 x 340 cev., čudovit cvet-da pa itak ni konj! Nobene fi-llični vrt in prostor za zelenjavo
ge še ni pustila na cesti! Ko boš — 20 velikih sadnih dreves, hi-
mašo pel, pa na me ne pozabi!” ša ima 5 velikih spalnic, stanova k spovedi morate prej vanjsko sobo z ognjiščem, jedil-iti'” vrne fant	no sobo, kuhinjo in sončno sobo.
“I no, imaš prav! Nu, jaz semjl^d iz trdnega lesa, plinska so-mnogo sejmoval! Vole sem vsa- Parna gorkota, garaža za 4 kako leto prodal. Pa kako hitro; re- Cena $18,900. Lahko kupite tepli so se za moje; pa prekli- za $500 naplačila in 4% obresti, njal sem! — No, kaj me gledaš Kliči!6 Broker KE 1-0034 ali KE tako poševno, kot bi mesec vate|l'$®$l'	(14,16,17 apr.)
trčil! Saj z molitvijo vendar ne Opremljene sobe~oddajo prodaš vola! Kleti moraš in se| Tri opremljene sobe zgoraj
dušiti, drugače ne kupijo, pa ne daj0 v najem na 7004 H/ecker kupijo!”	Uve. Kličite EN 1-0036.	(73)
Oče Blaž je segel po prgišču, nabral s tremi prsti tobakove	Colonial naprodaj
rezanice in jo zamašil v usta! I 6 sob. sončna soba- razvedril-
Potem je podil tisti rjavi drobi- na S°ba’ južnoJVzhodna okolica’ žasti prah po ustih in nekajkrati Omenita dvojna garaža, over-zacmokal, dbkler se ni sprejelo bead vrata. Kličite MI 1-j523 v sluzasto kepo. —	ab ^ 1-5717.	(73)
Tedaj je nekje zapiskalo; oče Knez je pograbil fanta za roko
NA CESTI — Slikar Douglas Ettridge je postavil svoje slikarsko stojalo na prometni Fleet Sl. v angleški prestolnici ter razpel platno, da ujame nanj podobo ceste. Radovedneži ga z zanimanjem opazujejo pri delu.
Hiša v najem
5-sobna opremljena hiša se in sta stekla; starec se je našlo-1 odda v najem v bližini E. 93 St., nil na kosišče, žvečil prav glas- in Reno Ave> Kličite BR 1-6204.
no svoj tobak in škilil po cesti! za potnikoma:
“Saj sem rekel: burja ju no-1 si, tako požirata cesto!”
(73)
Hiša naprodaj
E. 72 blizu St. Clair Ave., 8 sob, preproge od stene do stene,
' Ko ju je vzela nda, je poteg- L, t., .	®
,	.,	,	. j Beneški zastori, plinski furnez,
ml kamen m brusil; nato je od-1
klatil nekaj šopkov trave — in spet brusil:
“Ej, reže pa, reže, da je kar veselje! Pa mokro je!”
avtomlatični tapk, I Na 1155 E. 72 St.
garaža.
(74)
Po dveh mesecih sta potovala oče in Tevžej nazaj proti domu; ista pot je bila; ob gozdu sta počila; oče je spustil prtljago v sneg in rekel resno:
“Tu si mi obljubil, da boš gospod, Tevžej!”
Tevžej se je okrenil; pogledal je na planjavo ob desnici. Tu je
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilc la vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
•emo po pošti tudi za Cleveinad Naročil* snreiemamo In I*
Hiša naprodaj
za 2 družini, 5-5, v Euclid. Vse pred kratkim kosa pela svojo I udobnosti. Kličite od 10 zj. do
pesem; fantu v slovo je bilo. Zdaj pa je vse tiho, travnik je pust in tuj, slana tesno objema zmrzlo zemljo; nič mu ne vri
opoldne KE 1-7419.
-(74)
V najem
Odda se opremljena spalnica in kuhinja moškemu, privatni ska dobrodclšlice. Oče Blaž po-1 vhod> vpra§a se na 1153 E. 61
seda na zapečku in žveči; gotovo se še ni odvadil; fej ga bodi! Senožet pa je zapuščena
“Kaj pa boš sedaj, Tevžej?” ne odneha oča Ni mu prav, da se fant brani gosposke suknje. Pisaril je domov, da mu je dolgčas, da so tovariši poredni in nagajivi. Najhuje pa je bilo; ko je zavekal: “Draga, draga mama! Jaz ne bom gospod! Prosim, prosim, vzemite me nazaj domov! Tukaj moram pod ribati in okna brisati. Strašno trpim! Pridite pome!” — Na mater se je obrnil; ve, da so ženske bolj usmiljene, navihanec! Ponj iti pa je moral oče.
Fant malo pomisli, potem be-
-(74)
PAPIRANJE IN PLESKANJE ZNOTRAJ KLIČITE IV 6-0803
(76)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobil« in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
AMERIŠKA DOMOVINA,
w	ft
Pegam in Lombergar
•pisal dr. Fr. Detela
Kneginja se rnu je zahvalila za toliko poslužljivost in meni' la, da morda ne bode potrebo^ vala njegove ponudbe, a zatrdi-
jo občeval mnogo z zastopniki kneginje Katarine in jih izpod-badal, da haj se ne vdajo; & poslance je pošiljal na vse strani
la mu je, da ga ima zopet za zve- ^ in klical stare svoje vojake pod stega svojega prijatelja, da bode orožje. Prihajali in odhajali so
poslušala sama njegov svet in ukazala tudi svojim pooblaščencem, da ga poslušajo.
Vitovec jo je ostavil; njo pa je obšla burna radost, ko je preudarjala novi položaj, če se je spomnila preteklosti, se je
ti od jutra do večera, da je bila njegova hiša kakor uljnjak; in marsikateri miroljubni poštenjak, ki je postopal po ulicah, da se nagleda svoje hiše, se je čudil nemalo, odkod da se jemlje toliko vojaštva. A kadar ja
veselila, da je ukrotila uporne- (izjezdil Vitovec, ga je sprem-ga leva; a> zrla je rajša v bo-^ljalo konjikov nič manj nego dočnost in premišljevala zado-'cesarja. Moško se je zdaj vedel /voljna dvojni uspeh: enega pro- in znbavljal naglas čez cesarske tivnika je ponižala, drugemu iz-, svetovalce, češ, zdavnaj bi že i-podnesla močno oporo. Izigra- mel cesar v rokah vso grofijo, ti enega proti drugemu, ta na- da nima tako nesposobnih za-črt ji je stal takoj razločno pred stopnikov; a če so ga ti opomnii, očmi. In njej, slabi ženski, se je . da naj vendar že izroči mesta in
posrečil tako mojstrski poteg! Katera ženska bi ne bila ponosna na tak sijajen dokaz duševne zmožnosti! To je bil za kneginjo po dolgi nevihti prvi jasni dan. Zato se je pa tudi čudila hišna, ki ji je spletala dolge la-
gradove, je zahteval, da se do-žene prej pogodba s kneginjo.
S kneginjo je bil očividno popolnoma sprijaznjen. Sprejemala ga je ob vseh urah in se posvetovala dolgo z njim, tako
da je med dvorniki, ki imajo to-se, in se ji laskala, kako da ji(ijk0 prostega časa in tako ostre cveto lica in kako se ji iskre, jezike, počil čuden glas. Posmeje kneginja zrcalo, ki ji
oči. Karala jo se pogledala v
povedalo, da ne laže hišna. Zato ji je tudi odpustila kneginja in ji podarila zlate uhane.
Cesarski svetovalci pa so bili tega mnenja da se bodo kmalu pogodili s kneginjo, ker je postala tako dobre volje. A motili so se. Čimdalje trdovratnejši so bili njeni zastopniki, in mirno samozadovoljno smehljanje doktorja Lenarta je raztogotilo časi oba Ungnada tako, da so morali pretrgati sejo.
“Vitovec je vendar priznal cesarju vse pravice!” je kričal Ungnad.
“Ah Vitovec!” se je smehljal Lenart. “Vi še malo poznate tega našega slavnega vojskovodja. On je takisto skop s svojim blagom kakor radodaren s tujim. Jaz se le čudim, da ni že priznal cesarju vseh pravic do francoskega prestola. Brez šale, gospod Ungnad! Naš Vitovec je tak, da Vam odstopi zai dober denar vse turško cesarstvo.”
“A zakaj dopuščate, da postopa tako samooblastno?”
‘Da, to je važno vprašanje. A verjemite mi, da smo se že bili namenili nekolikokrat, da se mu ustavimo, a k sreči smo se bili vselej izpremislili, kakor ovni, ki so bili sklenili, da se postavijo volku po robu. Jaz imam veliko pravdo spisano baš zoper Vitovca in dobil bi jo, če le katero. Dolžim ga, da se je po krivici Začel pogajati z Vami.”
“In implicite bi bil tožen jaz,” se je smejal Ungnad, “ker sem se pogajal. O, Vi ste še vedno stari lisjak.”
Pogajanja niso napredovala. Za. vsak grad, za vsako vas so se dogovarjali obširno, tako da je postal cesar že jako nepotrpežljiv. Celjsko mesto mu še ni bilo priseglo zvestobe, in tudi drugi kraji so odlašali. Vitovec pa
l jezike, počil čuden glas. |n|hovali so se, kad'ar je šel )e h kneginji, namigavali
Vito-si
in šepetali, kadar je odhajal; in
ostrmel je ta nekega dne, ko ga burno vpraša Ostrovrhar, če namerava res kpeginjo vzeti za ženo.
! “Ali “si znorel?” se je zadrl Vitovec.
i “Jaz?” se je čudil oni. “Zakaj?”
j “Ker ti pride kaj takega na misel. Kaj je to možno?”
“Možno? Za Bogla! Kaj ni vse možno! He, prijatelj, ali si res tako skromen ali se le delaš takega? Kaj bi že to bilo! Niti jaz nisem znorel, če mislim kaj takega še manj pa ti če je to resnica. Tu moja roka, Vitovec! Dobro srečo! Jaz ti bodem za druga.”
“Ne bodi bedak Ostrovrhar!” je odvračal oni. “Pojdiva rajša pit!”
“Moška beseda! Pojdiva pit!” je dejal oni in se ga prijel za roko. Ko sta pa sedelai skupaj mu je odkril Vdovec nekoliko načrta, ki se je bil porodil v njegovi glavi, in se muzal, ko je oni debelo gledal in mu je zastajala sapa. Ostroyrhar je položil svojo roko na Vitovčevo in dejal: “Vitovec, jaz sem mislil, da. sem najsmelejli vojak, kar nas je služilo pod grofovim praporom; a vidim, da si ti smelejši. Na tvoje zdravje! Jaz bodem vedno na tvoji strani.”
Kar je bil pa omenil Ostrovrhar o kneginji, to je začelo Vrtovcu hoditi po glavi. Branil se je motilne misli, ki ga je nadlegovala noč in dan. A kolikokrat si je dejal, da je brezumna, tolikokrat se mu vsililo vprašanje: zakaj brezumna? In neza-vedoma si je začel mož odgovarjati na- to vprašanje in preudar-
VSE SKUPAJ — V tej stavbi v Eustis, Fla., človek lahko spi, se zdravi, je, pije, se zabava, pa tudi odda brzojavko. Kraj je vsekakor praktičen, če ze ni prijeten zaradi preobilice vsega.
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP WANTED
NURSES (Reg.)
Immediate openings in modern 300-bed general hospital. Starting salary $280 a month with regular increases, 40 hour week. Diff. for afternoon and night duty. Liberal personnel policies. Private rooms available in nurses’ residence. Write:
Director of Nursing
WILMINGTON GENERAL HOSPITAL
Wilmington, Del. or call OLympia 6-2551
(73)
UGODJE V VLAKU — V italijanskih železniških wzo-vih prvega razreda so uvedli posebne radijske sprejemnike, ki jih potniki lahko uporabljajo, ne da bi motili svoje sopotnike. Na. sliki vidimo spremljevalko v vlaku, ki je vključila sprejemnik za potnico. Za vsak vlak opremljen s takimi aparati oddajajo tudi poseben spored.
jati, ali bi bila taka zveza res nemožna in brezumna. Spominjal se je nekako nejevoljen preprostega svojega rodu; a vrstiti so se mu začela pred očmi junaška dela, slavne zmage, mno-gobrojna odlikovanja, visoka dostojanstva, in zadovoljen se je tudi domislil svojega bogastva. In kneginja?
Slavnega rodu seveda in vdova mogočnega moža in ponosna. A slavnejši rodovi propadajo in iz prahu se dvigajo novi. Kaj so bili pred leti Hunjadi, kaj Pode-bradje? In žena — kaj je? Senca svojega moža- Izgine mož, izgine ugled' njegove žene. Zlo-rad je premišljeval, v kako stisko lehko spravi on kneginjo takoj, če ji odreče pomoč; in konec premišljevanja je bil, da potrebuje ona njega bolj nego on nje, baš ker je tako ponosna, in da bi se utegnila odreči mar-sikakega predsodka, samo da obdrži kneštvo. Zdaj mu pa ni šla več iz glave lepa kneginja. O koliko bi bil dal skopi mož, da bi vedel, kako bode sprejela snubitev!
Prijazna je z njim zelo, kakor j še prej nikdar ni bila. A kdo u-meje ženske! je vzdihnil ubogi ^ Vitovec. Prostodušni bralec si misli, da se je hrabri junak, kakor vse kaže, nesrečno zaljubil na stare dni, in ljubeznivo bralko pričenja zanimati ta celjski 1 rohne; pisatelj pa bi lehko vple-jtel kratko premšljevanje o silni 'moči ljubezni, ki užene tudi mo-j drega moža. Oj, kako bi bila neumestna! Treba je namreč 'govoriti resnico in povedati, da je imel Vitovec jako malo čuta za to, kar je lepega na svetu, in da mu ni blo čisto nič za lepo vdovo; a imel je pred' očmi, kaj bi se dalo doseči z njeno roko, in sklenil je poskusiti srečo, da-j si bi bil šel mnogo rajši v boj nego snubit.
j Vesti se je jel snubaški. Zaslužka je dajal krojačem in klobučarjem in si omislil velikansko zrcalo. Kneginjo, ki se ji niti sanjalo ni, kaj da ima Vitovec v mislih, je obiskoval mnogo češče, in menil se je z njo mnogo pozorneje in vljud-f neje- Ker je dobro vedel, s čim
da se pridobe ljudje najprej, jo preseneti nekega dne z dragocenim darilom. Mnogo boja ga je stal ta velikodušni sklep, in skopost je zmagalo le, upanje, da bode kmalu vse njegovo. Kneginja pa je živo zardela, ker si je mislila, da je to nekak nežen opomin, kaj da bi bila morala storiti ona. A prekanjeni j Vitovec si je tolmačil to njeno
islil
rdečico vse drugače in si m
'Ženske so seje svo-ker so
v svoji robatosti: ženske.” Veselil pa jega uspeha tem bolj, bile na‘tem polju to njegove P
seveda obil'
ve lavorike; branil se tudi ni, ko ’mu je kneginjo no vrnila darilo. Take malenkosti kr epe prijateljstvo.
(Dalje prihodnjič.)

>
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDROTA
Najstareiša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 63. leto
Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69%
Ce hočeš dobro sebi in svojim dr(u?im zavaruj se pri najboljši oošteni in nadsolventni podporni organizaciji—
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
' ' ■ ' •
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okriPe moške in žensk« od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članice »e mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti «e obrnile na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, IU.
I
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek J življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, ^ pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih ^ prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na ka- ^ terih je natiskano Vaše in njegovo ime.	k
?
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA	J
v	6117 St. Ciair Ave.	Cleveland 3, Ohio J
^	IIE 1-0628	J
V vjTj&jtrjrjBrjrAPjrjgr&jrjtrjgrjFjgrjpjrjirf*
'V;'; '•VV'
\
I
1
Eno leto je že minilo, odkar si šla cd nas, a vendar svež spomin je še. ko bila si med nami.
1898 - 1958
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLiENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE
Jennie
Femec
ki je zaspala v Gospodu dne 11. aprila 1058
Tvoj duh še vedno z nami biva> čeprav Te tihi grob pokriva, a nam življenja težke dni spomin na Tebe še vedri.
Mullally Funeral Home
zračevalni sistem	ambulančna POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street	R En more 1-941»
Sveta vera nas tolaži, j	da se enkrat snidemo,
I	kjer ni joka, ni bolesti,
j	kjer vse se večno veseli.
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog LILLIAN, hčerka in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 14. aprila 1959.
3
1


X
'

EACH ACCOUNT INSURED TO $10,000 BY AN AGENCY OF THE FEDERAL GOVERNMENT

ASK FOR A SAVE-BY-MAIL KIT
■ ■ ■ , . .
YOUR SAVINGS WILL GROW FASTER AT 3>A%
: ,
BE A SYSTEMATIC SAVER
m
AVE
AFELY
m
k
CURRENT
RATE

T. CLAIR AVI IMG S
THREE LOCATIONS:
813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue