URADNI UST
Narodne vlade SHS v Ljubljani.
mr
Pred malo dnevi si vrgel raz sebe tuji jarem. Da pa boš gospodar v svoji hiši, da boš tudi nezlomljiv v boju zoper vse poizkuse, da bi zopet prišel pod tuji jarem, je bilo potrebno, da združiš vso svojo moč, vse svoje sile, da se združiš z brati iste krvi in istega jezika ter tako ujedinjen, velik in močen kljubuješ vsem svojim sovražnikom.
To je storilo tudi tvoje Narodno veče, na katero si doslej gledal z največjo zaupnostjo. Narodno veče je izpolnilo sanje tvojih velikih sinov, izvršilo delo narodnega ujedinjenja, za katerim si stremil. Dne 24. novembra 1.1. je sklenilo Narodno veče v Zagrebu, da se vse krajine, v katerih živi naš troimenski narod in ki so doslej ječale pod tujim jarmom, združijo v eno državo s slavnima kraljevinama Srbijo in Crno goro, in dne i. decembra t. 1. so ta sklep izvršili odposlanci Narodnega veča, ko so v Belgradu Njega Visokosti prestolonasledniku Aleksandru izročili nastopno adreso:
Vaša kraljevska Visokosti
Čutimo se srečne, da moremo v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov pozdraviti Vašo kraljevsko Visokost v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodne vojske, ki je v skupni borbi e vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za izvršitev velikega dela našega narodnega ujedinjenja. Slovenci, PIrvatje in Srbi, ki so na ozemlju bivše avstro7ogrske monarhije izvedli preobrat in začasno konstituirali nezavisno narodno državo, prožeti z idejo narodnega edin-stva in oprti na veliko načelo demokracije, ki stremi za tem, da vsak narod sam odločuj o svoji usodi, so izrekli že v izjavi Narodnega veča z dne 19. oktobra, da žele in hočejo, naj se združijo š Srbijo in Crno goro v edinstveno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi obsezala vse sklopljeno ozemlje južnih Slovanov. Da se ta misel udejstvi, je sklenilo Narodno veče v svoji seji z dne 24. novembra, da proglaša ujedinjenje dišave Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Crno goro v edinstveno državo, in je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa pred Vašo kraljevsko Visokost, da Vam ta sklep Narodnega veča izporoči uradno in v svečani obliki.
Sklep Narodnega veča je, da vladarsko oblast na vsem ozemlju zdaj edinstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršuj Njega Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njega imenu kot regent Vaša kraljevska Visokost in obenem da se sporazumno z vlado Vaše kraljevske Visokosti in predstavniki vseh narodnih strank v Srbiji in Crni gori osnuj edinstvena parlamentarna vlada v območju Jugoslovanske države ob edinstvenem narodnem predstavništvu.
Vaša kraljevska Visokosf!
Zelja Narodnega veča bi bila, da se z ozirom na provizorno stanje to začasno narodno predstavništvo osnuj sporazumno z Narodnim večem in s predstavniki naroda kraljevine Srbije ter da se po modernih parlamentarnih načelih določi odgovornost državne vlade temu narodnemu predstavništvu, ki naj ostane zbrano do konsti-tuante, da se tako popolnoma izrazi načelo ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade. Iz istega razloga bi ostali v moči pod kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi,ki naj bodo za svoje uradovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom.
V	tej prehodni dobi bi bilo treba po našem mnenju ustvariti pogoje za končno organizacijo naše edinstvene države. Naša vlada bi morala v to svrho zlasti pripraviti konstituanto, ki bi bila po stavljenem predlogu Narodnega veča izbrana na podstavi splošne, enake, direktne, tajne in proporcionalne volilne pravice ter bi se sestala naj-kesneje čez šest mesecev po sklenjenem miru.
V	tem zgodovinskem času, ko stopamo pred Vašo kraljevsko Visokost kot predstavniki naroda z vsega ozemlja južnih Slovanov v bivši avstro-ogrski monarhiji, smo globoko užaloščeni*, ker moramo konstatirati, da so velike in dragocene dele našega narodnega "območja zasedle čete kraljevine Italije, ki je sicer zaveznica s silami Sporazuma in s katero želimo živeti v dobrih prijateljskih odnošajih, toda nismo voljni priznati upravičenost kakršnihkoli dogovorov, niti ne londonskega, po katerem bi bili na kvaro nacionalnemu načelu in principu samoodločbe prisiljeni, da bi del našega naroda odstopili v sestav tuje države. Posebno opozarjamo Vašo kraljevsko Visokost na to, da italijanska okupacijska uprava prestopa meje in pooblastila, ki so jih določili tudi sami pogoji za premirje, sklenjeni z glavnim poveljništvom bivše avstro-ogrske vojske kesneje, nego se je to ozemlje proglasilo za nezavisen in integralen del države SHS, o čemer hočemo vladi Vaše kraljeve Visokosti predložiti potrebne dokaze. A s popolnim prepričanjem dajemo izraza svoji nadi, da se Vaša kraljevska Visokost 'zavzame skupno z vsem našim narodom, da se definitivne meje naše države označijo tako, da bodo v skladu z našimi etnografskimi mejami in z uporabo načela narodne samoodločbe, proklamiranem po predsedniku Združenih ameriških držav Wilsonu in po vseh silah Sporazuma.
Naj živi Njega kraljevsko Veličanstvo kralj Peter!
Naj živi Vaša kraljevska Visokost!
Naj živi ves naš ujedinjeni srbsko-hrvaško-slovenski narod!
Naj živi svobodna ujedinjena Jugoslavija!
Nato je odgovoril Njega Visokost regent Aleksander:
Gospodje odposlanci!
Vaš prihod v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov, pristojnega predstavnika široke naše narodne misli, in Vaše izporočilo njegovega historičnega sklepa z dne 24. novembra, s katerim se proglaša državno ujedinjenje vsega naroda in vse naše mile, izmučene, ali slavne domovine, me je napolnilo z globoko radostjo.
Sprejemajoč to izporočilo, sem uverjen, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, zakaj edino z njim končno udejstvujem ono, kar so najboljši sinovi naše krvi, vse troje vere, vseh trojih imen, na obeh straneh Dunava, Save in Drine, začeli pripravljati že za vlade blagopo-kojnega mojega deda kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam in stremljenjem mojega naroda, ter v imenu Njega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjenje Srbije z zemljami nezavisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta veliki historični čin bodi najboljša nagrada tako odločnosti Vaši in Vaših častitih tovarišev v Narodnem veču in vseh Vaših sotrud-nikov, ki ste s smelim prevratom otresli raz sebe tuji jarem, kakor tudi visoko razviti zavesti
in prinesenim velikim žrtvam vseh delov naroda, ki jih predstavlja Veče. Takisto bodi današnji veliki čin najlepši venec na slavnih grobovih mojih častnikov in vojakov, padlih za svobodo, in najdivnejša kita na prsih njih srečnejših vojnih tovarišev, ki so doživeli z menoj, da so izvojevali zmago nad silnim sovražnikom z veliko in plemenito pomočjo naših močnih zaveznikov.
Slavo pridobljenih zmag dele z mojimi starimi bojniki dični boritelji jugoslovanskih oddelkov v moji vojski. Vsi ti so pohiteli k Vam, a Vi ste jih sprejeli tako, kakor se sprejemajo samo bratje. Hvala za tak sprejem v imenu moje vojske, hvala Vam za polet, s katerim izkazujete zaupanje kraljevini Srbiji in njenemu narodu, mojemu vzvišenemu očetu Njega Veličanstvu kralju Petru I. in meni. Zagotavljati morem Vas in Narodno veče, čigar pooblaščenci ste, zagotavljati morem vse Vaše, vse svoje brate, slovenske, hrvaške in srbske, katerih voljo in misli predstavljate, da se bomo jaz in moja vlada z vsemi onimi, ki predstavljajo Srbijo in njen narod, vedno in povsod dali voditi samo po globoki, neskaljeni ljubezni bratovskega srca do vsakega interesa, do vseh svetinj, dragih dušam tistih, v katerih imenu ste prišli k meni. V zmislu želja in načrtov, ki ste mi jih izvolili predložiti in katere jaz in moja vlada osvojujemo popolnoma, ukrene vlada takoj, da se čim prej uresniči vse tisto, kar ste predlagali, tako glede prehodne in začasne dobe, dokler se ne sestane in ne konča svojega dela velika ustavotvorna skupščina, kakor za volitev in sestavo te skupščine. Zvest zgledu in naročilu, ki ga imam od svojega vzvišenega očeta, bom kralj samo svobodnim meščanom države Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ostanem vedno zvest velikim ustavnim, parlamentarnim in širokodemokrat-skim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. Zategadelj bom iskal Vašega sodelovanja pri sestavi vlade, ki bo predstavljala vso ujedinjeno domovino, in ta vlada bo v stalni zvezi — najprej z Vami, potem z narodnim predstavništvom ter bo delala z njim in bo njemu odgovorna.
Z njim in z vsem narodom bo imela ta vlada za prvo nalogo poskrbeti za to, da se bodo meje naše države strinjale z etnografskimi mejami celokupnega našega naroda. Skupno z Vami se smem upravičeno nadejati in se tudi nadejem, da naši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenijo naše stališče, zakaj to stališče se strinja z načeli, ki so jih proglasili sami in za katerih zmago so prelili toliko dragocene svoje krvi; po mojem prepričanju se delo osvoboditve sveta ne okrne s tem, da bi se izročilo pod tujo oblast toliko naših vrlih, naprednih in prosvetljenih bratov. Istotako upam, da se bo naše stališče vpo-števalo tudi v ukrepih same vlade kraljevine Italije; zakaj ta se ima za postanek svojega bitja zahvaliti istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi minulega stoletja. Lahko rečemo, da najde italijanski narod v spoštovanju teh načel in izročil v uvaževanju našega prijateljstva in dobrega sosedstva več prave blaginje in varnosti, nego če uresniči londonski dogovor, ki je bil podpisan brez nas in ki ni bil nikoli priznan po nas ter sklenjen v razmerah, ko se še ni računalo s pro-pastjo Avstro-Ogrske ter je od takrat mnogo nekdanjih obzirov postalo brezpredmetnih.
V tem in vsem drugem delovanju se nadejem, da ostane naš narod do konca složen in močan, da stopi v novo življenje vedrega in ponosnega
\
čela, vreden dosežene veličine in sreče, ki ga čaka. Spoštovani gospodje odposlanci, prosim Vas, da mojo vladarsko besedo in moj pozdrav izporočite vsem mojim milim bratom širom naše svobodne in ujedinjene Jugoslavije.
Živel ves narod srbski-hrvaški-slovenski!
Bodi nam vsekdar srečno in slavno naše kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Narod! Ta iskreni odgovor junaškega sina tvoje krvi in tvojega jezika, ki mu je poverjena vladarska oblast v tvoji državi, ti daje zanesljivo poroštvo, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev država najširše svobode, naj večje pravice in popolne enakopravnosti.
Narod! Pod močnim žezlom slavnega rodu Karagjorgjevičev upravičeno z največjim zaupanjem gledaš v lepšo svojo bodočnost. Zato se z dnem proglasitve narodnega ujedinjenja za-
Yr B e 1 g r a d u, dne 4. decembra 1918.
čenja zate nova doba, doba sreče in svobode, doba, ko narod Srbov, Hrvatov in Slovencev s ponosom lahko stopi v kolo drugih velikih prosvetljenih narodov.
Narod! Uverjenk da iz globine srca pozdraviš ta veliki sklep svojega Narodnega veča, ti kličemo: Bodi srečna in slavna velika naša država Srbov, Hrvatov in Slovencev! Živel novi kralj Peter, živel novi prestolonaslednik Aleksander 1 Živela lepa naša ujedinjena Jugoslavija!

F* a ves lic s. r.
F*x*it>ič©vio s. r.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je dne 4. decembra 1.1. Njega kraljevski Visokosti regentu Aleksandru poslala nastopni brzojavni pozdrav:
Njega kraljevska Visokost
regent Aleksander, Belgrad.
Narodna vlada SHS v Ljubljani z iskrenim navdušenjem pozdravlja državno ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev pod regent-stvom Vaše kraljevske Visokosti. Načela svobode, bratstva in prave demokracije, izražena in naglašena v proklamaciji Vaše Visokosti, so nam di*agocem> poroštvo srečnega razvoja in lepe bodočnosti troedinega naroda. Se posebno vdano zahvalo pa se usojamo izporočiti za blagohotno in tolažilno obljubo najodličnejše hranitve vsega etnografskega ozemlja SHS, zlasti tudi na naši severni in zapadni meji, kjer naši bratje sedaj po vsem štiriletnem vojnem trpljenju prenašajo gorje neznosnega nasilstva okupacije. Živel jugoslovanski Trst, živeli jugoslovanska Goriška in Istra! Bog blagoslovi ujedinjeno Jugoslavijo! Bog čuvaj kralja Petra in regenta Aleksandra!
Narodna vlada SHS v Ljubljani.
Pogačnik, predsednik.
Da se zgodovinski dogodek ujedinjenja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev popularizira in svečano proslavi, je predsedništvo Narodnega veča odredilo to-le:
1.	) Dan i. december se proglaša za narodni praznik.
2.	) Ta praznik naj se letos zaradi prometnih neprilik izjemoma proslavi dne 14. in 15. decembra.
3.	) V soboto dne 14. decembra se narodni praznik proslav^ po vseh šolah; povsod naj se prirede predavanja o znamenitosti in sreči narodne združitve v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
4.	) Zvečer istega dne naj se po odredbi vojaških oblasti povsod, kjer so posadke, prirede svečani obhodi z godbo. Zasebni iniciativi posameznih društev se priporoča, da tega ali nastopnega dne prirede slavnostne akademije, narodna zborovanja, slavnostne gledališke predstave i. dr., kar bi utegnilo široke sloje seznaniti z dogodkom.
5.	) Za dan 15. decembra naj se oblasti sporazumejo z verskimi predstojniki, da se dogodek v cerkvah proslavi z molitvami, zahvalnicami;
tudi naj se čita adresa Narodnega veča in odgovor prestolonaslednika Aleksandra. Verskim svečanostim naj prisostvujejo vse oblasti in šolska mladina. Narodna društva naj se pozovejo, da se službe božje udeleže z zastavami. Vojaškim oblastim naj se naroči, da na ta dan prirede svečano parado. Zvonovi naj zvone in na sedežu vlad naj se odda 101 strel.
6.	) Na vseh javnih in kolikor mogoče tudi na zasebnih poslopjih naj se na dan proslave svečanega dogodka razobesijo slovenske, hrvaške in srbske zastave.
7.	) Priporoča se, da pošljejo vlade svojim župnim uradom, mohamedanskim verskim oblastim, rabinatom itd., nadalje vsem šolam brzojavno okrožnico, ki naj obseza kratek življenjepis dinastije Karagjorgjevičev in navaja njih zasluge za združitev naroda; v tej okrožnici naj se tudi poudarja dosedanje delovanje naših prvih jugoslovanskih rodoljubov za ujedinjenje našega naroda.
V Belgrad u, dne 4. decembra 1918.
Predsedništvo Narodnega veča:
Pavelič s. r.	Pribičevič s. r.
Razglasi Narodne vlade.
170.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve.
Okrajni komisar bivše c. kr. deželne vlade v Celovcu Matej Kaki je sprejet v službo Narodne vlade SHS v Ljubljani. Začasno se mu je poverilo vodstvo okrajnega glavarstva v Velikovcu.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Za poverjenika: Pogačnik s. r.
171.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je Ivana Stana, po domače Ridla, posestnika v Libeličah, imenovala za gerenta občine libeliške namesto umrlega gerenta J. Pugelnika.
V	Ljubljani, dne 30. novembra 1918.
Dr. Brejc s. r.
172.
Naredba poverjeništva za finance.
V	seji Narodne vlade SHS v Ljubljani dne 30. novembra 1918. so bili začasno imenovani.
finančni svetnik dr. Ivan R u p n i k za višjega finančnega svetnika in ravnatelja finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani;
finančni svetnik Maks Kostanjevec za višjega finančnega svetnika in namestnika ravnatelju finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani;
računski svetnik Anton Petrovčič za višjega računskega svetnika in predstojnika računskemu oddelku finančnega ravnateljstva v Ljubljani;
višji finančni svetnik Avgust Reich za ravnatelja finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani.
Finančnemu svetniku in predstojniku oddelka II. finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani, Pavlu J e r o v c u, se je podelil značaj in naslov višjega finančnega svetnika.
V	Ljubljani, dne 4. decembra 1918.
Dr. Kukovec s. r.
173.
Naredba poverjeništev za finance in za socialno skrbstvo.
Državna begunska podpora se izplačuje odslej le tistim, katerim občinski in župni urad njih bivališča potrdita na plačilni poli, da jih je še šteti za begunce, to je, da si še niso ustanovili novega stalnega domovališča, da so nadalje v potrebi in nepreskrbljeni, zlasti da so brez trajne službe, bodisi javne, bodisi zasebne, in brez službenih prejemkov ali pokojnine.
V	Ljubljani, dne 3. decembra 1918.
Dr. Kukovec s. r.	Kristan s. r.
174.
Naredba poverjeništev za narodno brambo in kmetijstvo.
Naroča se vsem posestnikom, ki so ob umikanju vojske čez Kranjsko proti reverzu prevzeli konje od erarja ali drugih za to pooblaščenih vojaških poveljništev in županstev, da obdrže te konje do splošne klasifikacije. Glede konj, ki so še v vojaških rokah, so se izdala potrebna povelja. Ciganom oddajati konje proti reverzu je strogo prepovedano. Če se taki sumljivi ljudje zalotijo s konji, jih je treba aretirati in jim konje odvzeti, ako neizpodbitno ne dokažejo, da so jih pravilno kupili od državne komisije za oddajo konj. Orožniške postaje imajo ukaz, da naznanijo vse tiste, ki so si na nedopusten način prisvojili vojaške konje (namreč brez reverza, potrdila, računa, dovoljenja županstva). Izvoz konj
v kraje, ki so jih zasedli Italijani in Nemci, je prepovedan.
V	Ljubljani, dne 29. novembra 1918.
Dr. Pogačnik s. r.	Prelat Kalan s. r.
175.
Naredba poverjeništev za narodno brambo, za socialno skrbstvo in za finance.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je glede prispevkov za preživljanje, ki so zapadli pred
i.	novembrom 1918. in se morajo izplačati za nazaj, sklenila v seji dne 28. novembra 1918., da se ti prispevki izplačajo v istih primerih kakor drugi prispevki v zmislu naredbe z dne löega novembra 1918., če resnično potrebo potrdita župnik in župan.
V	Ljubljani, dne 2. decembra 1918.
Dr. Pogačnik s. r.	Kristan s. r.
Dr. Kukovec s. r.
176.
Naredba poverjeništev za narodno brambo, za finance in za socialno skrbstvo.
Vzdrževalnine, ki so zapadle pred 1. novembrom 1918. in bi jih bilo izplačevati za nazaj, se izplačajo le v primerih nujne potrebe tako, kakor to določa naredba št. 125 z dne 18. novembra 1918.
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1918.
Dr. Pogačnik s. r.	Dr. Kukovec s. r-
Kristan s. r.
177.
^Naredba poverjeništva za pravosodstvo.
Poverjeništvo za pravosodstvo je § 264., odst. 5., opravilnega reda (naredba justičnega mi-
nistr^tva z dne 5. maja 1897., št. 1x2 drž. zak.) izprt nenilo tako, da je kot spisovno znamenje za predsedstvene spise rabiti kratico P r e d s. in ne Praes. Tam navedeni primer se mora torej Preds. 956	Praes. 956
slasiii:	in ne...-j/sr"
V	Ljubija n i, dne 28. novembra 1918.
Dr. Ravnihar s. r.
178.
Naredba poverjeništva za pravosodstvo.
V	zmislu točke V., št. 2., naredbe celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 14. novembra 1918., št. 11. Uradnega lista, se okrajna sodišča v Boro v 1 j a h in v R o ž e k u začasno podrejajo deželnemu sodišču SHS v Ljubljani, okrajna sodišča SHS v Pliberku, v D o b e r 1 i vesi in v Železni kaplji pa okrožnemu sodišču SHS v Mariboru.
Isto velja glede oskrbovanja poslov državnega pravdništva.
V	Ljubljani, dne 30. novembra 1918.
Dr. Ravnihar s. r.
179.
Naredba poverjeništev za javna dela in obrt, za kmetijstvo in za trgovino in industrijo.
Spričo velike potrebščine jamskegalesa in 1 e s a za celulozo, katere ni mogoče kriti s prostim nakupom, in spričo velike nevarnosti, ki zaradi tega preti obratu premogovnikov in papirnic, se izrekajo s tem za zasežene vse zaloge že posekanega jamskega in celuloznega lesa v vsem območju Narodne vlade SHS v L j u 1) 1 j a n i ter se hkrati razveljavljajo vse zasebne pogodbe glede dobave imenovanega lesa, kolikor niso sklenjene z vodstvi tuzemskih rudnikov in papirnic.
Vsi lastniki takega že ležečega lesa se po-zivljejo, naj prehodnogospodarskemu uradu (poverjeništvo za javna dela in obrt) Narodne vlade SHS v Ljubljani nemudoma izporoče, kolike so njih zaloge in kje jih imajo shranjene.
Prevzemna cena je določena s 100 kronami za polni (ne prostorski) kubični meter, postavljen na katerokoli železniško postajo.
Obenem se odreja dolžnost vseh posestnikov vozil in vprežne živine, da na poziv županstva nemudoma dado na razpolago za prevoz imenovanega lesa vprego z vozniki. Voznikom se do-Joča odškodnina od 100 kilogramov vsakega prevoznega kilometra na velikih cestah s 25 vin., na gozdnih potih pa s 30 vin.
Lastniki zaseženega lesa naj potrebno vprego zahtevajo od županstva tiste občine, v kateri imajo ta les.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1918.
Inž. Remec s. r. Prelat Kalan s. r. Dr. Triller s. r.
Razpis.
Pri knjigovodstvu Narodne vlade SHS, oddelek za notranje zadeve, je namestiti pet služb računskih praktikantov z letnim adjutom 600 K. Za čas veljavnosti draginjskih prispevkov se ad-jutum zviša za letnih 1212 K.
Po enoletnem zadovoljivem službovanju in uspešno prebiti preizkušnji iz državnega računstva se bodo ti praktikanti imenovali za računske asistente s prejemki XI. činovnega razreda državnih uradnikov.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z zrelostnim izpričevalom srednjih šol, z zdravniškim in z nravstvenim izpričevalom, nadalje z dokazilom o znanju službenega jezika v govoru in pisavi, je vložiti do dne
20. decembra 1918.
Ako se ne zglasi zadostno število prosilcev z zrelostnim izpričevalom, se sprejmejo začas-n o pomožne moči z dnevnino 3 K 20 h in z dra-ginjskim prispevkom letnih 1212 K, dokler se bodo ti prispevki sploh izplačevali.
Vojni invalidi imajo, če so sicer sposobni za to službo, prednost v zmislu naredbe št. 115 z dne 20. novembra 1918. (Uradni list št. 12).
V Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Narodna vlada SHS v Ljubljani,
oddelek za notranje zadeve.
Predsednik: Pogačnik s. r.
Poziv aktivnim mornarniškim vojaškim zdravnikom.
Vsi oni aktivni mornarniški vojaški zdravniki, ki se še niso javili pri narodni brambi
Razglasi drugih uradov in
Razglas glede oskrbovalnih taks za kranjsko deželno blaznico.
Dogovorno z Narodno vlado SHS v Ljubljani se določajo oskrbovalne takse za kranjsko deželno blaznico, od dne 1. novembra 1918. do nadalje, za osebo in dan tako-le:
oskrbovalna taksa L razreda .... 15 K,
,,	,, II. ,,	.... 10 K,
„ UL ............ 5 K.
To se daje na občno znanje.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani, dne 4. decembra 1918.
67	Načelnik: dr. Triller s. r.
St. 1214/Pr.	48 3—2
Razpis.*
Podpisana komisija razpisuje nastopne službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1.	) v Fari v kočevskem okraju s sedežem na P e t r i n j i z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjo loko 3000 K na leto;
2.	) na G r o s u p 1 j e m v ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
3.	)vKostanjeviciz letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
* Ta razpis, priobčen prvič dne 3. t. m., je bil pripravljen ie pred državno izpremembo ter pomotoma kesneje odposlan. V njegovem zadnjem odstavku velja današnje besedilo.
4.	) v Litiji z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
5.	) v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; poleg tega dobiva zdravnik od občine planinske še posebno doklado letnih 500 K;
6.	) v Ložu z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
7.	)vNovem mestuz letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
8.	) na R a k i v krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini raški prosto stanovanje z vrtom in vinogradom ;
9.	) v Senožečah z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
10.) v Zužemperku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K; poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstvenookrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji
do dne 31. decembra 1918. ter jim prilože dokazila o starosti, upravičenosti do izvrševanja zdravniške prakse, državljanstvu SHS, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem
(zdravstveni referat, dvorec v Ljubljani), naj to store nemudoma, ker se nujno potrebujejo sedaj, ko se večje število rezervnih zdravnikov odpusti iz vojaške službe.
V	Ljubljani, dne 6. decembra 1918.
Dr. Pogačnik s. r.
Izplačevanje vzdrževalnin (podpor).
Ako je po stranki predloženo potrdilo o nujni potrebi nadaljnjega izplačevanja vzdrževalnine (podpore), kolikor je tako potrdilo predpisano po dosedanjih naredbah, v očitnem nasprotju z uradnimi podatki na davčnem uradu, naj davčni urad izplačilo vzdrževalnine (podpore) odloži do nadaljnjega ukrepa.
Prizadete stranke se lahko pritožijo na pristojno komisijo.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Poverjeništva za notranje zadeve, za finance in za socialno skrbstvo:
Dr. Brejc s. r. Dr. Kukovec s. r. Kristan s. r.
Naznanilo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo naznanja, da se je z današnjim dnem p re s e 1 i 1 o iz sodnega poslopja v dvorec na Kongresnem trgu, kjer uraduje v prvem nadstropju na levo, sobi št. 90 in 91. Stranke se sprejemajo vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure dopoldne.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Objava.
Trenska skupina št. 137 na dirkališču v Ljubljani sprejema konjske, oziroma trenske hlapce. Izkazati se morajo z izpričevalom o nravnosti ali z delavsko knjižico (begunci izjemoma brez teh dokumentov).
Pristojbine so: hrana in pet kron dnevne plače, tobak in stanovanje. Oženjeni hlapci, ako stanujejo v Ljubljani, dobe na željo namesto hrane šest kron na dan.
Natančnejši pogoji se izvedo pri skupini.
V	Ljubljani, dne 4. decembra 1918.
oblasti.
službovanju ter o znanju Slovenskega ali srbsko-hrvaškega jezika.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani,
dne 30. novembra 1918.
Načelnik: dr. Triller s. r.
St. 1206/Pr.	68 3—1
Razpis.
Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je popolniti službo strokovnega učitelja za vinarstvo in sadjarstvo s prejemki VIL plačilnega razreda, veljavnega za deželne uradnike, t. j. z letno plačo 2200 K, aktivitetno doklado v letnem znesku 672 K in s pravico do napredovanja po določilih deželnozborskega sklepa z dne 16. januarja 1909.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo vinarsko in sadjarsko šolo ter da so si pridobili izpričevalo učne usposobljenosti za vinarsko in sadjarsko stroko. Dotične prošnje, ki jih je opremiti tudi z dokazili o starosti, o dosedanjem praktičnem delovanju, o državljanstvu SHS in o znanju slovenskega ali srbskohrvaškega jezika, naj se predlože do dne 5. januarja 1919. podpisani komisiji.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani,
dne 5. decembra 1918.
Načelnik: dr. Triller s. r.
J
Freds. 137/13—18.	60
Naznanilo.
Notarju drju. Ivanu VV i n k 1 e 'r j u se je podaljšal rok za nastop službe v Brežicah do dne i. januarja 19x9.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča SHS v Ljubljani,
dne 5. decembra 1918.
Kavčnik s. r.
Razgjltts.
Vpisala se je dne 25. novembra 1918.:
I.	V trgovskem registru pri firmi:
Firm. 1001/Rg. B I/84—41.
a) Kolinska tovdrna na kavovč nahrazky, kupecky podnik akciovy •
s sedežem v L j u b 1 j a n i nastopna izprememba: Na XIX. rednem občnem zboru dne 23. oktobra 1917. je bilo sklenjeno zvišati dosedanjo delniško glavnico od 5,000.000 K na 6,000.000 K z izdajo 5000 novih polno in v gotovini vplačanih delnic v nominalu po 200 K. Ta sklep je bil odobren po intimatu c. kr. češkega namestništva z dne 29. avgusta 1918., št. 8/D 2024/1, M. Z. 305.368 ad 1918. z ukazom c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 18. septembra 1918., št. 4544.
Clan upravnega sveta Anton I. Serci se je izbrisal.
Firm. 1012/Rg. B I/89—31.
b) Češka industrijalna banka, podružnica v Ljubljani,
(besedilo še v 7 drugih jezikih) s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba:
Na občnem zboru dne 24. oktobra 1917. in v seji upravnega sveta dne 23. januarja 1918. se je sklenilo zvišati delniško glavnico od 40,000.000 K na 50,000.000 K. Ta sklep je odobrilo c. kr. notranje ministrstvo na podstavi Najvišjega pooblastila sporazumno s c. kr. finančnim ministrstvom z odlokom z dne 22. februarja 1918., št. 5316.
Firm. 1010/Zadr. VI 78/19.
II.	V zadružnem registru pri zadrugi:
Kmetijsko društvo v Borovnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izbrisali so se iz načelništva Anton Cerk, Anton Kovač in Ivan Švigelj, vpisali pa: Josip Telban, posestnik v Doleh št. 10 pri Borovnici, Ivan Petrič v Borovnici št. 85 in Fran Švigelj v Borovnici št. 49.
Deželno kot trgovsko sodišče SHS v Ljubljani, oddelek III.,
dne 25. novembra 1918.	66
S 8/12—195.	65
Sklep.
Konkurz, ki je bil s sklepom deželnega sodišča v Celovcu z dne 7. februarja 1912., opr. št. S 7/12—i, razglašen, o imovini „Pivovarne zadruge gostilničarjev alpskih dežel, registro-vane zadruge z omejeno zavezo" — „Alpenländische Gastwirtegenossenschafts-Bräuerei, registrierte Genossenschaft mit beschränkter Haftung“, se proglaša po § 189. k. r. za končanega.
Deželno sodišče SHS v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. novembra 1918.
T 49/18—2.	61
Razglas.
Vinko Krek, učitelj in posestnik v Trbojah pri Smledniku, je ob mobilizaciji odrinil k domobranskemu pehotnemu polku št. 27, komp. 16. Dne 26. avgusta 1914. ga je baje ranila sovražna granata. Odnesli so ga na blizu stoječ pod, ki pa se je vnel in je zgorel z ranjenci vred.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31 ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se po prošnji njegove sestre Amalije Rozmanove, roj. Krekove, soproge postajnega načelnika na Grosupljem, uvaja postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Vinko Krek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče SHS v Ljubljani, oddelek III.,
dne 24. novembra 1918.
T 61/18—i.	63
Razglas.
Gregor Mrak, rojen leta 1834. v Hotovljah, sodnega okraja škofjeloškega, je pred več kakor 30 leti odšel s svojega doma v Hotovljah št. 24 neznano kam in od tedaj ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1 obč. drž. zak., se po prošnji Marije Debeljakove, roj. Mrakove, posestnice v Hotovljah št. 24, uvaja postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Gregor Mrak se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče SHS v Ljubljani, oddelek III.,
dne 24. novembra 1918.
T 62/18—1.	64
Razglas.
Anton Oblak, rojen leta 1872., je pred kakimi 30 leti odšel s svojega doma na Trati št. 23, sodnega okraja škofjeloškega, v Ameriko ter že več kakor 25 let ni nobenega glasu več o njem. Baje ga je v Ameriki v nekem kamenolomu ubila skala.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1 obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Katarine Dolinarjeve na Trati št. 9 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Anton Oblak se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče SHS v Ljubljani, oddelek III.,
dne 24. novembra 1918.
T 60/18—2.	62
Razglas.
Dninar Martin Vončina v Spodnji Idriji, rojen leta 1831. v Spodnji Kanomlji št. 43, je pred 25 do 30 leti odšel po svetu in od tedaj ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1 obč. drž. zak., se po prošnji Frančiške Gerdešičeve, roj. Von-činove, v Spodnji Idriji št. 51, uvaja postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Martin Vončina se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu dd kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče SHS v Ljubljani, oddelek III.,
dne 24. novembra 1918.
Firm. 310—18, zadr. I 329/27.	57
Izpremembe pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala dne 25. novembra 1918. pri zadrugi:
Hranilnica in posojilnica v Žičah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Jožef Klinc, vstopil je v načelništvo France Leskovar, posestnik v Dražji vasi.
Okrožno kot trgovsko sodišče SHS v Celju, oddelek L,
dne 25. novembra 1918.
T V 9/18—1.	51 3—3
Amortizacija.
Po prošnji trške občine vranske, v roke SHS komisarja Franceta Košenine, notarskega kandidata na Vranskem, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega vrednostnega papirja, ki ga je prosilka baje izgubila, ter se tisti, ki ga ima, pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papir ni več velja-v e n.
Oznamenilo papirja: „Hranilna knjižica Južnoštajerske hranilnice v Celju št. 16.053 z vlogo 956 K 92 v“.
Okrožno sodišče SHS v Celju, oddelek V.,
dne 27. novembra 1918.
Nc I 540/18—2.	50 3—2
Amortizacija.
Po prošnji Jožefa Štuklja, posestnika v Črnomlju št. 203, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega vrednostnega papirja, ki je bil prosilcu baje ukraden, ter se tisti, ki ga ima, pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne prvega oklica, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papir ni več veljaven.
Oznamenilo papirja: „Vložna knjižica'posojilnice v Črnomlju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, št. 7041, glaseča se na Jožefa Štuklju v Črnomlju št. 203, z vlogo 750 K".
Okrajno sodišče SHS v Črnomlju, oddelek I., dne 21. novembra 1918.
A 360/18—4.	59
Oklic.
Na predlog dedičev po Valentinu Krmelju v Kranju št. 38 se dovoljuje prostovoljna dražba posestva Valentina Krmelja, vlož. št. 50 d. o. Kranj, in sicer hiše št. 38 v Kranju in vrta.
Za to dražbo se določa narok na dan 17. decembra 1918. ob 9. uri dopoldne v pisarni gospoda notarja Antona Šlambergerja v Kranju. Izklicna cena, pod katero se ne bo prodajalo, znaša 7500 K.
Dražbeni pogoji, po katerih ima vsak ponudnik položiti varščine 800 K, se lahko vpogledajo v pisarni gospoda notarja v Kranju.
Vknjiženim upnikom ostanejo pridržane njih pravice ne glede na kupno ceno.
Kupnina se razdeli med dediče.
Okrajno sodišče SHS v Kranju, odv ilek II.,
dne 3. decembra 1918.
C 18/18—3.	58
Oklic.
Zoper Josipa Garzonija, trgovca iz Giovannija di Manzano, čigar bivališče je neznano, je podal Anton Cuk, posestnik v Brodu, tožbo zaradi izbrisa terjatve v znesku 10.000 K s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 23. decembra 1918.
ob 8% uri dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 5.
V obrambo pravic toženčevih se mu postavlja za skrbnika gospod Josip Urbas, posestnik v Dolenjem Logatcu, ki ga bo zastopal, dokler se on ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče SHS v Logatcu, dne 2. decembra 1918.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske.
(Od dne 24. do dne 30. novembra.)
Število novorojencev 20, umrlih 35. Od umrlih je 22 domačinov in 13 tujcev. Umrli so: za grižo 2 (med njima 1 tujec), za jetiko 3 (med njimi 1 tujec), za pljučnico 3, za influenco 7 (med njimi 4 tujci). Med umrlimi je 13 tujcev in 20 iz zavodov. — Za infekcioznimi boleznimi so oboleli: za Škrlatico 2 domačina, za grižo 1 tujec.
Mestni fizikat v Ljubljani, dne 2. decembra 1918.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.