Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
SI6V. 46.	V LinmiflDl, v sololo line 26. februarja 1921.
LeiO XLIX,
»SLOVENEC« velja
po pošti na »ss strast Jugoslavija in t LJubljani: sa celo leto naprej. K 240-— sa pol leta M .. „ 120'— ■a četrt lota „ ■. , 60-— sa en mesec „ .. „ 20'—
Za Inozemstvo oololotno K420'. <=3 Sobotna izdaja: b
Za oolo leto.....K 40 —
sa tnosamstTO
55.
Uredništvo jo t Kopitarjevi nllol štet. 6/111. Ho u opisi so ne vračajo; netrankirans pisma sa na sprejemajo. Uredn. telet. št*. 60, uprava. 8tv. 328.
Enoatolpna petitvrsta (jJ mm Široka tn 3 ram visoka ali n]«
prostor) za enkrat ... po K B"— poslana ttd. . . po K 9 —
Pri večjem naročila p opast.
Najmanjši oglas 58/9 mm K15.
Izhaja rank dan irvzemSi
ponedeljka tn iiseva so pia*-nlku ob 8. ari ijutrnj.
Oprava ja t Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 6S0 sa naročnino in št 34U tea oglase, avstr. tn češ*te 24.797, oqr. 28.511, bosn.-uoro, 7ub3.
Ofcšepitn pozdrav!
Danes preide Logatec v našo upravo. Sko-ro dve leti in pol so naši bratje ječali pod jarmom Italije, ki je kot zaveznica izrabila dejstvo, da sc je avstrijska armada na jugozapad-ni fronti sama razšla, za svoje osvajalne namene. in je zasedla ozemlje, ki ji nikoli ni pripadalo niti ne teži k njej po kakršnihkoli interesih. Svetovna vojska, ki jo je ententa začela pod donečimi gesli svobode, tanioopredelit-vc narodov in-sprave med vsemi narodi, se ni končala samo z več ali manj naravnim ponižanjem premagancev,ki pripravljajo osveto, ampak je oškodovala tudi liste majhne narode, ki so z neizmernimi žrtvami pomagali zaveznikom do zmage. Najhuje izmed vseh je bila prizadeta naša država, kateri je eden izmed zaveznikov ugrabil pol milijona najboljšega jugoslovanskega naroda in izhod na Adri-jo. To je storila tista Italija, ki se ima za svojo zmago zahvaliti revolucionarnim hrvatskim in slovenskim polkom na Soči, pomagala sta ji pa pri tem nesebična Francija in plemenita Anglija.
Tega naš narod nikoli ne pozabi. Italijanski delegati, ki jih naše mesto pozdravlja v svoji sredi kot spoštovane goste, naj se zavo dajo, da vrnitev Logatca pod Jugoslavijo našega naroda ne samo nič ne zadovolji, ampak je za nas le prilika, da se živo spomnimo vseh
tistih bratov od obmejnih kolov, ki jih bo zdaj začela zabijati razmejitvena komisija -tja do Adrije, in si damo kot narod besedo, da prijateljstva med nami in Italijo ne bo, dokler ni tujega jarma odrešen poslednji Primorec. Kadar zaplapola naša zastava na Reki, pa na kršnih skalah Istre in v Kobaridu, podamo roko sosedu, ki bo lahko živel z nami v naipri-srčnejših kulturnih in gospodarskih odnosih-če popravi najhujšo in najgršo krivico, kar nam jih je sploh kdo prizadjal v zgodovini.
Letos praznuje svet šeststoletnico največjega poeta in misleca krščanske Evrope, ki ie bil sin italijanskega naroda. Njegov spev je najsijajnejši spomenik, postavljen ideji krščanskega bratstva, miru in pravičnosti na zemlji. Italija praznuje spomin tega svojega duševnega zjedinjitelja in glasnika svobode obenem z aneksijo tujega ozemlja, ki plače pod jarmom krutega osvajalca. Ne vemo, se li bodo najboljši izmed naših sosedov pri tej priliki zavedli vnebovpijoče krivice, ki nam jo je storila moderna Italija, ki se ima po krivici za naslednico Dantejevih idealov. Tisto grabežljivo, nenasitno i u vero lomno Italijo je veliki Florentinec proklel na dno pekla in za te grehe napovedal maščevanje.
In to maščevanje bo prišlo.
Kal se
Belgrad, 25. febr. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da vlada pripravlja ostre odredbe proti radičevcem, Ljudski stranki in Narodnemu klubu, da tako obrani svoje centralistične težnje. Te odredbe bodo najprej na-
perjene proti časopisju in zborovalm svobodi. Pripravlja se reakcija, da v polni meri zaduši vsak akt proti svobodi političnega življenja. Na zadnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o odredbah vlade proti omenjenim strankam.
Proiičeui kriti
Belgrad, 24. febr.
Bivši ministrski predsednik Stojan M. Protič je ravnokar izdal brošuro: »Vladin predlog ustava, jedna kritika«. V knjižici neusmiljeno biča način, kako radikalci in demokrati ustvarjajo ustavo, in uničujoče dokazuje nazadnjaška in protisvobodna določila v vladnem načrtu ustave. Krivdo, da tako dolgo ni došlo do ustavotvorne skuščine, pripisuje demokratom, ki so s slabim namenom preko 14 mesecev držali ministrstvo za ustavotvorno skupščino v svojih rokah in ves ta čas niso na ustavnem vprašanju nič delali in ničesar dovršili.
Vlada je svoj načrt povzela po italijanski ustavi, ki ima za posledico sedanjo upravo italijanske države, ki je po splošnem priznanju najslabša v Evropi Točko za točko dokazuje Protič radikalcem in demokratom, kako hočejo uvesti v ustavo najbolj reakcionarna i:i nedemokratska načela, kakor da so prespali vse dogodke zadnjega časa, ki nujno zahtevajo moder-no in svobodoumno ustavo. Vladna ustavna določila o osebni svobodi so najbolj nevarna za oseb. svobodo državljanov, oso-bito § 70 vladnega nreclloga, ki se g'! asi: »Zakonom se more za izvanredne slučaje predpisati posebno postopanje za izsledo-vanje in sojenje kaznjivih dejanj.« To zna-či, da ustavotvorec navaja zakonotvorca,
da ustvarja izjemne zakone za pojedine slučaje, ga navaja na sodne komisije in preka sodišča. Težko je zamisliti težjo in reakcionarnejšo odredbo, pravi Protič. Za navadna kaznjiva dejanja vojakov in oficirjev zahteva Protič redovna sodišča. Vladnemu predlogu o tisku očita, da po-goršava svobodo tiska in obrambo državljanov, torej uvaja dvojno škodo. K določbam o lastnini pripominja Protič, da so najboljši dokaz, da so demokrati --jedna reakcionarna stranka«. Tudi glede uradniškega vprašanja je vladni predlog samo pogoršal določbe Protičevega ustavnega načrta.
Po vladnem predlogu more kralj od-goditi zasedanje parlamenta, čemur se Protič protivi. Absurdno mu je tudi vladna določba, da je vojni minister odgovoren za kraljeve akte kot vrhovnega vojskovodja, in Protič predlaga, da je za one akte za čas vojske odgovoren tudi načelnik glavnega štaba vrhovne komande.Oddelek o narodnem predstavništvu je po vladnem načrtu izdelan siromašno, na brzo roko in proti liberalnemu naziranju.
Zelo hud. je Protič na člen 61 vladnega predloga, ki se glasi: »Upravna oblast more z uredbami, ki imajo silo zakona, urejati odnose na podlagi zakonodajnega pooblaščenja, ki se da za vsaki posebni slučaj.« S tem ustavotvorec ustvarja možnost, da postanejo parlamenti odvisni in da ministri postopajo kot sultanovi vezirji. Tudi kritika predlogov o državnem gospodarstvu, o vojski in o spremembi ustava je za sedanjo vlado vrlo nepovoljna.
Nazadnje govori Protič o parlamentarizmu in o samoupravi. O tem Vam poročamo v posebnem dopisu.
Hoionomsia
iiigns?
(Iz govora posl. Sušnika, 14. febr.)
Gospodje, kakor vsak zakon, mora biti tudi ustava izraz narodne volje in mora računati z razpoloženjem naroda. Vsak zakonodajalec mora tudi računati z dejanskimi razmerami in ne sme gledati samo na to, kaj bi bilo v teoriji pod gotovimi razmerami dobro. Danes moramo priznati, da obstoji šc plemenska zavest, da obstoje šc Srbi, Hrvati in Slovenci. Danes imamo šc kulturne in socialnoekonomske razmere, ki so popolnoma različne v posameznih pokrajinah. Jaz sc ne spuščam v juristična razmotrivanja, raču-
nam samo z dejanskim položajem. Na naši strani ni niknkih političnih tendenc; nas vodijo samo rcelni, kulturno-gospodarski razlogi, da zahtevamo avtonomijo in decentralizacijo uprave.
Mi zahtevamo, da se razdeli država v te-le pokrajine: Srbija s Črno goro, Hrvatska s Slavonijo in Medjimurjem, Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, Vojvodina in Slovenija s Prckmurjem.
Vidite, gospodje, to je naš veliki greh, ki ga nam vi toliko očitate. Zgražate se, da mi zahtevamo zgodovinske meje. Toda mi ne zahtevamo pokrajin zaradi zgodovinskih mej, ali zaradi kakega zgodovinskega prava. Mi zahtevamo pokrajine zaradi tega, ker se je v teh pokraiinah razvijalo vse naše politično, kulturno in ekonomsko življenje. Vi morate priznati, da ste se vi v Srbiji drugače razvijali nego mi v Sloveniji, da je bil drugačen razvoj zopet v Vojvodini, drugačen v Bosni in Hercegovini itd, V Srbiji ste se borili za samostojnost, za svojo in našo svobodo. Končno ste vi obdržali svojo državo, dočim smo mi živeli stoletja pod tujim jarmom. Popolnoma naravno je, da je to dejstvo imelo vpliv na naše kulturno in gospodarsko življenje.
Pokrajine so se razvijale tekom zgodovine pod vplivom različnih zemljepisnih, klimatskih, plemenskih in kulturnih razmer. Historični dogodki so ojačili to razdeljenost. Zato jc naravno, da v naši državi niti duševni, niti gmotni interesi ne morejo biti popolnoma identični.
Vsaka pokrajina, gospoda, je nekaka zaokrožena enota, vsaka ima več ali manj svojo tradicijo, svoje zakone, svojo upravo in svoje sodstvo, ln ta enota sc ne more raztelesiti kar meni nič tebi nič. Zato kot resni politiki ne moremo pristati na to, da nam kaka komisija, sestavljena iz profesorjev in geografov, na podlagi zemljevida ustvari okrožja in razdeli to, kar je sk ozi stoletja živelo isto gospodarsko življenje. To nc gre, gospodje; tako ne delajo resni realni politiki.
Ko je Bismarck 1. 1871 ustvarjal veliko Nemčijo, je stal pred problemom: ali naj bo ta Nemčija centralistična ali federalistična? Odločil se je za drugo, ker je vedel, da ne more čez noč ujediniti vseh pokrajin. Ko je danes po svetovni vojski Nemčija stvorila novo ustavo, so Nemci vendar ostali pri federaciji in si niso upali izvesti centralističnega sistema. In vendar, gospodje, si nihče nc bo upal zanikati, da je med Nemci zavest narodne edinstvenosti izredno močna.
LISTEK.
*,Cas".
Zv.l., 2. I. XV. 1921.
(Konec.1
Prof. dr. F r. K o v a č i č razgrinja pred nami »Evropski jezikovni problem«, ki ga čitamo kakor kak roman, tako na.s od prve do zadnje vrste ta razprava zajemlje- Tudi tu se povdarja: »Splošen zakon pa je, da so večinoma brezuspešni vsi poskusi, postaviti ob stran močnega, daleč razširjenega, v vseh javnih zadevati veljavnega jezika drug jezik z malim obsegom«; .Pisatelj govori v svoji razpravi o pomenu jezikov slovanske skupine za ! zapadne kulturne narode ter za kulturo sploh; potem o latinščini ter umetnem jeziku kot sredstvu za znanstveni skupni jezik. Povsod nebroj novih misli in velike pobude. — D r. A. G o s a r piše tudi o narodnostnem vprašanju, todd raz vidike, ki jih morda pri nas še nihče ni vpošteval. On tolmači razmerje narodnostni do gospodarskega vprašanja; tu povdarja: »Tudi Slovenci smo še neposredno pred svetovno vojsko tičali gledč ume-vanja narodnostnega vprašanja globoko v zmotil« Zakaj? Ker nismo vpoštevali gospodarskega pomena, ki je v tesni zvezi z narodnostnim vprašanjem! »Narod pridobi lastninsko pravico nad svojim ozemljem pravzaprav šele z delom, ki ga naloži v njem iu na njem.« »Pri nekulturnem narodu je lastninska pravica — če rabimo ta izraz — do ozemlja, na katerem prebiva, golovo manjša, kot pa pri kulturno visoko stoječem ljudstvu I« To so zelo važni momenti pri presojevanju narodno-
stnega vprašanja. Pisatelj jih originalno in zelo spretno razvija, a njegove misli bodo gotovo vzbudile nove misli ter poglobitev študija prevažnega in kakor vidimo iz vseli treh razprav zelo kompliciranega narodnostnega problema. — Pisec A. B. prinaša, družabno-zdravstveno študijo o narodovem zdravju v Sloveniji na podlagi statističnih podatkov iz 1. 1919. Cu zasleduje naravni prirastek ter umrljivost po starosti iu po vzrokih. Zelo bo gotovo vse osupnila visoka odstotna številki nezakonskih otrok. Vsaki gesli otrok je bil nezakonsko rojen. To je golovo ena najbolj žalostnih posledic, ki jih je svetovna vojna v naš mali narodič zanesla. Če ta šUnitka stalna ostane, bo za narod usodno. Pisatelju bo gotovo vsak hvaležen, da uam je to zelo poučno študijo priredil. — Prof. B. B r i x y iz Zagreba zahteva v svojem članku o 'srednjih šolah pred vsem reformo discipline; Alojzij Res pa informira o visokošolskem študiju v Italiji, kamor bodo odslej dalje mnogi naši fantje mladi fantje odhajali. Slika jo lepo pregledna in gotovo za vse zanimiva. Zvezek zaključujejo kritični pregledi mi razua dela in revije.
Čudovito mnogo skozinskoz aktualnega in iz miljeja vzetega gradiva nam nudi »Čas«. Vsak lahko črpa iz njega, odlikujejo ga jasni nazori, plemenita objektivnost in znanstvena višina; poleg tega še cena tako nizka in neznatna, kakor je ne more noben drug list izkazovati. Le nesebičnost in požrtvovalnost, ki jo moremo v ozadju »Časa« slutiti, nam more nekoliko raztolmačiti. In to nam dela list še bolj ljub in simpatičen. Bog mu daj najlepše vspeb**
Buh ga bod zahvalen, de uja vender že j enkat ubčinske vulitve! Zdej uma na kojn ; Iblančani, Blata na u nubenga več; če b ga | kdu z lučja pr bclmo dneve iskou, ga na u najdu. Ceste uja močne, trde ket stare žemle. Iblanca uja prec pu vulitvah tku reguliral, de u tekla kamer u kdu tou. Ta nar bi me pa še tu veseli, de uja vnder že enkrat tramvaj spelal na vrh Šmarne gore, na vrh svete Katarine, čez ceu Golu.c ke du Orlga, sploh na vse plati, kamer Iblančani rad ub nedelah zanajaja, al pa keder maja ravn čas. Dc u vozu t ud pud Rožnk ke du Čada, tu se pa tku zastop.
Eiektrična in pa plinuva razsvctlava uja tud zbulšal in pumnožl. Prauia, de u tam ukul šintarja z usacga drevesa visu kar en ccu lusler. U mestnem loge uja u
usaka šupa napelal električna razsvctlava, de uja pulcaji loži najdi tiste rukumau-harje, ke sa jh zadnč zastojn iskal in s sam nahler mal nusove putoukl.
Klaunca uja tku puvečal, de uja lohka več živine puklal in več mesa usak dan u nemška Austrija puslal, iz ena beseda: prec pu vulitvah nas more bt ud sameh ubčinskeh dubrot konc.
Vs ta špas pa šc na u velik kuštou. Gespud župan sa sami reki, dc k večem kakšneh dvejset maljončku zaflikaneh krone. Tu ja ni nuben gnarl Neki se more pa tud ofrat za vulitve, čm rečt: za Iblan-čfltie.
Pa misli e de boži, de nas u tu kcj kuštal? De uja zatu kcj daukc al pa du-klade puvial? Nekoker nc! Gespud župan sa reki, de uja usc tu list plačal, ke uja — i za nam pršli. A ni tu fajn?!
P m murde nc verjamete in inislte, dc vas farbam, kokr vas demukrali puna-vad farbaja. Kaj še! Usc tu sa sklenil ub-činsk muže pr ta zadn občinsk sej in usc je pišlu na protokol. Če pa enkat demu-krati deneja kej na protokol, pa drži kokr dc b blu prbit,
Gespud podžupan sc je res mal rnuzu, kokr de b na tou usc verjet, ampak gespud podžupan se tku zmeri muza, in mislem, dc ta negau mu;zajne nč pusebnga na pu-men,
Zavle cest sa sc pa ta nar dlc rukai. Kar niso se mcgl uglihat. Edn jc tou ml tku flajšlran. druh pa sprt drgač. Sucj dde-mukrati sa še ta nar bulša pugruntal, ko sa predlagal, de b sc use ccstc iz demu-kraličnem ublubam puflajšlrale, čš, tu u še ta nar cnej. Klerikalci sa se pa neki zmrd«
Nasprotno pa so Francozi vpeljali takoj centralistični sistem. Danes so prišli do tega, da je centralna uprava preveč obremenjena in da je treba upravo decentralizirati. Dobro se spominjam, da sta pri zadnji volivni borbi šla Clemenceau in Mil-lcrand v volilni boj z geslom avtonomije.
Najboljši politiki so gotovo Angleži. Zakaj dominirajo Angleži skoro po celem svetu? Zato, ker se vedno prilagodijo lokalnim razmeram, ker prilage ,;jo svojo upravo kulturnim in gospodarskim potre-1 d m dotične zemlje. Južno-afriška Unija je i;re,ena popolnoma avtonomistično. ima pokrajinske skunščine ,pokrajinsko zakonodajo in pokrajinske finance. To je samouprava, kakor jo mi zahtevamo.
Gospodje, ni mogoče, da bi na mah hh isali vso zgodovino. Mi se nismo vzgajali za cen!ralizem, tudi Vi v Srbiji se niste vzgajali zanj. Etnično smo vsi eno; to jc dej; Ivo. Toda med nami še davno ni zi. e~li narodnega edinstva.
Gospodje, dovolite, da Vam prečitam, i ' nj jc zapisal o tej stvari profesor dr. Aran-dMcvič:
»Srbi.. . žive v obmani, da su Srbi, IJivati i Slovenci jedan troimen narod. U slvari postoje tri naroda, srodna, vi'o sredna: kao tri brata rodjena, aH svaki sa zasebnem indivicUialnošču Ova tri ; biaia mogu i postat i jedan narod, ali na žalost za sada to još nisu.«
Tako piše srbski vseučiliški profesor v »Samoupravi« z dne 16. januarja t. 1. (Pos';nec dr. Laza Markovič: »Kažite, tra-žiic li Vi plemensku avtonomiju?«) Ne trdim, da se s člankom strinjam popolnoma; jaz po/.nam tri plemena.
Ker zahtevamo pokrajine, radi tega nas imenujete Vi partikulariste, separatiste in ne vem, kaj še, ter pravite, da smo proti edinstvu države. Gospodje, mi stojimo na stališču edinstvene države. Mi hočemo, da vlada i v centralni upravi i v pokrajinah duh in pravec edinstvenosti, mi hočemo, da se probudi in razvija državljanska zavest narodnega edinstva. Zato pa zahtevamo, da so te pokrajine, ki sem jih naštel, z močno vezo zvezane med seboj. Zahtevamo eno ustavo, eno državljanstvo, eno državno oblast, en državni parlament, enega nosilca vladavine. Mi nočemo, da bi pokrajine sklepale o vojski in miru, ali da bi sklepale carinske in trgovske pogodbe. O vseh teh stvareh, ki morajo biti državi skupne, naj odloča centralni parlament. Centralnemu parlamentu so pridržane skupne državne finance, državni monopoli, državna posojila, pošta in brzojav, civilni in kazenski zakoni, vojska itd Dalje okvirna zakonodaja o stanovsko-pravnih zadevah, o odnosu cerkve do države, o prosveti, dalje sklepanje o skupnih državnih dohodkih in izdatkih.
To je v glavnem zakonodaja, ki jo ima vršiti centralni parlament. Mislim, da je to pri današnjem stanju parlamentarizma, ko parlamenti ne vrše svoje zakonodajne dolžnosti, ampak se bavijo samo s politiko, kakor se je to že konstatiralo v našem odboru, popolnoma zadosti in še preveč. V nujnih in manjših stvareh naj odločajo pokrajine same. Zakoni, ki prihajajo iz centralnega parlamenta, naj odločajo o splošnih potrebah, ki so celi državi skupne, ki so povsod konformne. Za stvari pa, ki so izključno pokrajinske, bodo izdajale obvezne norme posamezne pokrajine, bodisi na podlagi okvirnih zakonov, ki to izrecno nredvidevajo (določajo), bodisi po iniciativi pokrajinske skupščine.
se »SlGveniKe SfrsZs"!
Tedsnski pregled. ;
Boj za ustavo. — Proti katoliški cerkvi.
Ustavni odbor jc v seji 19. t. m. razpravljal o opredelbi državnega naslova in znakov. K tej točki sta govorila v imenu Jugoslovanskega odbora dr, D u 1 i b i č in dr. Šimrak, ki sta oba zahtevala naslov »Jugoslavija«, v katerem se najbolje zrcali edinstvo in ravnopravnost vseh treh plemen, Dulibič ;e dalje zahteval, naj se v ustavi zagotovi ravnopravnost tudi drugojezičnim manjšinam. Pri glasovanju je bil z glasovi vladnih strank spreet naslov »Država SHS« proti 16 glasovom opozicije. — V razpravi o 2. in 3. členu sta obveljala predloga Jugoslov. kluba, da obstoja slovenski del državnega grba iz treh zvezd s polmesecem in da jc državni jezik srbsko - hrvatsko-slovenski. Člena 4. in 5. sta sc sprejela neizpre-men ena.
Pomenljiva je bila razprava o 13. členu ustave dne 22. t. m. Ta člen govori o odnosu med cerkvio in državo. Tu so demokrati razkrili vse svo,e sovraštvo proti katoliški cerkvi. Najprej ,e zemlje-radnik Avramovič — zapeVan po prečanskih demokratih — zahteval kancelparagraf za katoliško duhovščino. Komunist dr. M a r k o v i č je iz načelnih razlogov, brez vsake osti proti katoli-čanstvu, govoril-za ločitev, cerkve od države. Soc. demokrat D i v a c e z navečim sovraštvom govoril proti veri in se končno tudi izrekel za ločitev cerkve od države. Nato je v imenu Jugoslov. kluba govoril dr. Šimrak, ki ;e razgalil vso duševno revščino sovražnikov cerkvc in izjavil, da katoličani kancelparagraia nikdar ne more'o spre-eti. Na predlog muslimanov se jc seja prekinila in izvolil odbor, ki na! primerno iznremeni besedilo 13, člena. V razpravi lega odbora so nato demokrati predlagali, da bi smeli katoliški škofje občevati s papežm le potom ministrstva za vere. Dr Šimrak e ta predlog pobil kot nemogoče nazadr. aštvo in so der-okrati z n^m pri glasovan u propadli. Dal'e 'e dr. Š'mrak predlagal, na: se namesto zakona sprejme konkordat. Ta predlog je bil sicer odklonjen, a večina je pristala na to, da se bo vlada prizadevala, da se med Jugoslavija in Vatikanom čim pre: sklene konkordat. — Nadal na zahteva demokratov je bila, da morajo katoliški cerkveni iondi preiti v državno upravo, dočim bi muslimansko in pravoslavno versko premoženje ostalo v avtonomni upravi. Dr. Šimrak je ta pred'og primerno zavrn'1 in ie bil pri glasovan u tudi odklonen. Nato :e prišel v razpravo kance'pafngraf. Kljub pametnim in tehtnim besedam dr. Š i m ra k a je večina glasovala za določbo, da more vsak državVan tožiti duhovnika, ki po n egovem mnen u zlorab! a svojo oblast v politične namene. .Dr. Šimrak je nato izavil, da smatra to za izzivan;e ter iz odbora izstopit.
Nasledni dan e dr. Korošcc pred se'o ustavnega odbora ob'skal radikalni, zemloradni-ški in muslimanski klub in tam pojasnil nesprejem-1'ivost kancelparagrafa za katoličane. Dosegel je, da se e v se'i ustavnega odbora glasovanje o 13. členu odložilo. Pri te' priliki sc je pokazalo, da .ie protikatoliška gona Srbom tu'a in da 'o vodijo le prefanski demokrati. Poturica je pač vedno hujši od Turka!
Nato ic prišel v razpravo člen 14., ki govori
o svobodi tiska. Določila so spra no naz^dnlaška, saj se more list ustaviti le, ako kaj piše proti vladar u ali vladarski hiši ali celo le proti kakemu zastopniku tu'e države; nič pa ne omena ta člen, da časopis'e ne bi smelo žaliti vere ali verskih čustev. Govornik Jugoslov. kluba dr. Dulibič e zahteval, na: se člen času primerno izpremeni. Večina 'e pa z glasovanjem odločila za neizpre-men eno besedilo.
Dne 24. t, m. je ustavni odbor razpravljal o 15. č'enu, ki govori o združevanu in zborovanju. Tudi tu e Jugoslov. klub po dr. D u 1 i b i č u zahteval več ih pravic za državl ane. Člen ie bil sprejet v prvotnem besedilu. — 16. člen govori o šolstvu. V razpravi je za Jugoslov. klub govoril posl. Sušnik in naglasil, da mora vzgo a v šoli odgovarjati svetovnemu naziran'u staršev. Besedilo člena so izročili redakci skemu odboru v predelavo.
Notranjepolitični položaj
se ni izpremenil. Vlada se še vedno pogaja z muslimani in zemloradniki, a Radič še vedno le kon-ferira po svojih odposlancih.
Jugoslovanski klub.
Poslanci Nemanič, Brodar, dr. Gosar i. dr. so posredovali pri vladi za razne kraevne želje in potrebe. Posl. Brodar ie razen tega na vo nem ministrstvu zahteval pojasnil o tem, da se vojakom ne dopušča sprejemali denarne pošil'atve in časnike. Na ministrstvu so izjavili, da ni izšla nobena taka naredba in da naj se vsak tak slučai prijavi bližn'i vojaški oblasti, da kaznuje samovol ne posameznike. — Dr. Korošec se e zglasil pri ministrskem predsedniku Pašiču zaradi cerkvcnopoli-
ličnih vprašanj in opozoril na razburjenje med katoličani, ki ga povzročajo kulturnobojni predlogi v ustavnem odboru.
Zunanja politika.
V Ljubljani se jc 23, t. m. zbrala jugoslovansko italijanska razmejitvena komisija in začela svoje delo. — Naša vlada jc imenovala svoje delegate v pariško konferenco, ki bo odločala o razdelitvi trgovinske mornarice osrednjih držav. — Dr. Vesnič se v Parizu dogovarja s Francozi za skupni nastop proti bolševikom. Baje dela to na lastno roko in nima pooblastila od vlade. — Jugoslovanski zastopnik pri sv. stolici je prosil, da bi se cerkvene me'e v Jugoslavi i uredile po današnjih političnih mejah. — Trst poslane svobodna Inka, ki se bo raztezala od Milj in Škedn:a do Nabrežine in Tržiča. — V Londonu je začela zborovati ententna konferenca, ki hoče rešiti vprašanja vzhodnih dežela. — Kulturni boj na Češkoslovaškem divja dalje; senatu narodne skupščine sta predloženi resolucij za ločitev cerkve od države in za ločitev bogoslovnih fakultet od vseučilišča. — Češkoslovaška in Rnmuni'a sta sklenili trgovinsko pogodbo. — Rusia in Finska sta sklenili vojaško pogodbo. — Soveteka Rusija je za-vratno napadla Georgio. Tu a poslanstva so zapustila 'Fblis. — V Prusiji so se vršile deželno-zborske volitve. Od 42$ mandatov so dobiH večinski socialni demokrati 114, neodvisni in komunisti 30; centrum jc dobil 81 mandatov.
Dnevni dogodki.
Slovenska pokrajinska vlada je poostrila cenzuro, kar :e glasom liberalnih glasil naperjeno proti krščanskim jistom. — 43 slovenskih kulturnih delavcev e v socialističnih »Naših Zapiskih« ob-;avilo izjavo za av' -nnmijo Slovenije. Liberalni listi ih zato ostro nopadn o. — Občinske volitve v Sloveniji se razpišejo v najkrajšem času in se bodo vršile po popravlenem volivnem redu. — Pri 1'udskem popisovanju v Kočevju so našteli 1326 Slovencev, 243 Srbohrvatov, 24 Slovanov in 1154 Nemcev. — Na Koroškem izvršujejo Nemci nad slovenskim delom prebivalstva na'več'a nasilja. Na hu:še preganjVo duhovščino. Te dni so zvabili dekana Limpla v zasedo in ga smrtnonevarno obstrelili. Takih slučaev je mnogo.
Dne 24. februarja 1921.
Kakor so se nekdaj Judje v babilonski sužnosti koprneče ozirali proti svoji domovini, tako gledamo tudi mi koroški Slovenci proti jugu čez Karavanke s tugo v srcu, ker nikdar še sužnosti nismo čutili tako živo kot sedaj, ko smo žal le prekratko okušali svobodo jugoslovanskega solnca. Nikoli pa tudi naši tlačite]ji niso bili tako strastni in nasilni kakor zdaj. Zdi se, da nas hočejo ponemčiti res že tekom enega rodu, kakor je to določil Lemisch na zborovanju koroškega deželnega zbora dne 25. novembra 1920.
Germanizacija se seveda začenja že v šoli. Slovenskih učiteljev niso sprejeli, zato pa so nam na naše »dvojezične« šole poslali učitelje, ki k večjemu govore kako narečje ali. pa niti tega ne. Tako n. pr. poučuje v Selah, v kraju, kjer ni niti enega Nemca in je za Avstrijo glasovalo komaj 2 odstotka domačega prebivalstva, učitelj, ki zna samo nekaj slovenskih besed. Vpeljal je ta učitelj v šolo tudi nemško molitev, katero sedaj otroci molijo kot papige. Da ima priprosto ljudstvo v uradih z nemškimi uradniki velike težave, je jasno.
Najbolj na poti so Nemcem seveda naši duhovniki, kar jih še vztraja med nami. Če pride eden drugega obiskat, je že orožništvo na nogah, ker — »nedeljiva Koroška« je zopet v nevarnosti! Da postanejo vsi duhovniki »hcimatstreu«, zahteva deželni šolski svet od vseh, ki poučujejo v šolah, do 1, maja zaobljubo za avstrijsko republiko.
Kako hočejo slovensko duhovščino iztrebiti iz Koroške, kaže napad na dekana Limpelna v Kapli na Dravi, ki se je dogodil v noči od 16. na 17. februarja in o katerem ste že obširneje poročali.
Deželni vladi je ta dogodek precej neljub, ker pač v jasni luči krže, da smo Slovenci v svobodni avstrijski republiki »vo-gelfrei«, da smo kakor divjačina ki jo sme vsak streljati. Izdala je o napadu komunike, v škripcih pa o tem previdno zamolči zakaj je bil dekan napaden. Tudi »Karntner Tagblaltu« prihaja vroče, ko vidi, kam vodijo hujskarije zoper Slovence, katerih je imel ves čas polne predale. Omenja obdolžitve nemčurjev iz Kaple, da je bil Limpcl na čelu agitacije za Jugoslavijo. Torej to naj bi bil nasprotnikom že zadosten vzrok, da naše voditelje kar pobijejo.
V slavnostni proklamaciji po plebiscitu se na podlagi § 92. senžermenske mir. pogodbe slovesno izjavlja, da se ne bo nikogar zasledovalo ali preganjalo radi njegovega dosedanjega političnega mišljenja. Lepe besede, a dejanja govore drugače! Kako drže Nemci dano besedo, nam kaže slučaj Limpel. Germanica fides — nulla fides!
Ker smo delovali in glasovali za Jugoslavijo, smo torej izpostavljeni življenski nevarnosti. Mati Jugoslavija, ne zabi otrok, ki trpe zavoljo tebe! Ščiti jih, daj odgovor arogantnim Nemcem, da bodo čutili! A ne samo kake plese prepovedati, marveč trše, trše! Zob za zob!
Ljudstvo še veruje v vstajenje in težko pričakuje rešitve. Ta mora priti, ker kri narodnega mučenika, ki je zopet pojila koroško zemljo, ne sme biti zastonj prelita!
NAŠA MEJA NA SEVERU.
LDU Maribor, 25. febr, Jugoslovan-
sko-avstrijska razmejitvena komisija je danes prejela iz Pariza odločitev veleposlanike konference glede spornih vprašanj razvodnice, katera so ji bila predložena meseca septembra lanskega leta, da jih reši. Ve'eposlaniška konferenca je po zaslišanju strokovnjakov odločila, da so razvodnice v načelu neizpremenljive, da se pa smejo izpremeniti na točkah, kjer bi razvodnice sekale kako h'šc, po ogledu, na licu mesta in po zaslišanju interesentov tako, da se napravi majhen ovinek, da se prizadeti obvarujejo škode. Veleposla-niška konferenca je s svojo odločitvijo potrdila določbe saintgermainske mirovne pogodbe, ki predvideva kot mejo razvodnico med Savo in Dravo.
ODHOD FRANCOZOV IZ BOKE KOTORSKE.
LDU Belgrad, 24. febr. (ZNU) Koncem tega tedna izroče Francozi našLi oblastim v Boki Kotorski tamošnje vojne pomorske naprave, to je arzenal, brezžično postajo itd. Iz zanesljivega vira doznava-mo, da bo za poveljnika Boke Kotorske imenovan eden vijih pomorskih častnikov, ki se sedaj nahajajo v Zemunu pri oddelku za mornarico.
PoSItilna no¥ice.
-f- Koroška nas kliče! Gosposvetski Zvon zopet bije plat zvona. Naše biate na Koroškem, ki so na dan glasovanja storili svojo dolžnost, Nemci pobijajo in preganjajo na naravnost nečuven način. Tega Jugoslavija ne sme trpeti! Gosposvetski Zvon opozarja slovensko občinstvo na prisego izza težkih dni meseca oktobra lanskega lela in poziva na protestni shod, ki so vrši danes v soboto, 26, februarja 1921 ob 7. uri zvečer v veliki dvora-rani hoiela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Položaj na Koroškem. 2. Represalije. Na shodu govorijo: Društveni predsednik dr. Ob-
va! nad tem in sa reki, de sa demukratične nblube res pu cen, ampak zatu pa tud nč na držeia in ceste znaja pol še slabš bt kokr so zdej. Pusebn tiste ublube, ke jh daja demukrati useli pred kašnem vu'itvam, sa ud mu,h, sa reki.
Tku sa se douh rukal in rukal, nazad-ne sa pa le ta prava pugruntal. En demu-kralsk ubčinsk svethk je predlagu, de b se use ibianske ceste puflajštrale iz starem že m lam. Soj predlog je s tem utemeljevou, de sa žemle usak dan kulk sa starejše tulk tud bi trde in ceste, če uja iz žemlarn puflajštrane, uja u pu leta tku trde ket želez. Še šir. na u treba za tramvaj, je reku.
Tu sc zastop, de je biu ta predlog eno-glosn sprejet. Še ploskal srna mu na gala-ri, pa žiuja up.il.
Ampak zdej se jc šlu pa za tu, kdu se na take ceste iz žemlam puflajštrane zastop. Gespud župan sa reki, de se zdejšn meatn cestn mojstri zastonja sam na flaj-štrkugle pa na pesek, žemle znaja pa sam jest, če ih maja. Tud ta druh gespudi, ke *>a bli glih kar tku navdušen za žemle, sa utihnel in začel kvišk gledat, kokr de b svetga Duha klical na pumuč. ge gespud župan sa se glubok zamislel in glava pud-prl na pudl pred saba, kar naenkat sa pa pukonc puskučil, se glubok oddehnil in reki: Ja že mama!
»Gespoda moja! Pek, ke sma ga mel pr mestn aprovizaci, je dons brez dinsta. Kdu se zaslop bi na žemle kokr en pek? Nubednl Kua b s tlela glave ujbijal in tuh-
tal; peka ud biuše mestne aprovizacije nardima za cestnega nadzornka, pa nam u na use plati ptimagan.«
Ploskr.jne in žiuja upitje na galari in spodi u klupeh. U znak priznanja županu duhovitast usi ubčinsk svetnki ustaneja in — greja dam.
Fran Rodeščsk:
Preko F Ibanlfe.
(Dalie.)
Življenje v I jum kuli.
V Ljum kuli ste dve večji poslopji za stanovanje vojaštvu in nekoliko gospodarskih zgradb za hleve in pekarno. V pekarni so pekli kruh za vojaštvo večinoma ujctn.ki. Kruh je bil sicer iz bele pšenične, toda že pokvarjene moke, katere si je marsikdo preskrbel, kolikor jo jc pač mogel nositi.
Proti večeru je vsak vojak prejel po tri hlebčke za šest dni, dasi smo morali pozneje izdržati osem dni, predno smo zopet dobili erarno hrano. Častniška kuhinja je bila dobro preskrbljena s kruhom, pa tudi z mrzlimi pečenkami razne živine in perutnine; celo konjaka in žganja jim ni manjkalo.
Noč sem prespal v šotoru s štirimi tovariši. Na sredini smo imeli še tol ko prostora, da smo mogli zanetiti manjši ogenj, ki je ves šotor napolnil z gostim dimom, ki se je leže še nekako mogel prenašati; sicer pa je bila glavna stvar toplota.
Težava s prtljago.	|
Moji tovarjši so si preskrbeli moke, rnasti, sladkorja, fižola in ce'.o krompirja in vse to čuvali kot zenico v očesu, toda drugi dan so morali ali pustiti ali pa raz-dati, ker niso mogli nositi seboj. Sebičnost človeka je v takih okolnostih izbila brezobzirno na površjz; danes grabiš k sebi z vsemi štirimi, jutri pa mečeš proč!
Že zgodaj v jutro 18. novembra se je začelo tovarjenje razne službene in častniške prtljage na konje. Od 140 vozov tre-na je naš štab imel prtljage le še za tovore na devetdesetih konjih. Koliko nepotreb nih stvari se je cel mesec vlačilo iz kraja v kraj od Skoplja do Lju.m kule!
Vsa mc: • rtljaga je obstojala iz dveh : vojaških torb. v katerih sem imel še r, -kaj koščkov sladkorja, dve — tri pesti fižola, pergišče moke, skodelico, Lpnček, nekaj zrn soli, Heinejevo »Das Buch der Lieder«, ki mi jo je dal neki vojak, ki je kdovekako nrišel do nje, in jedf.no orodje. Poleg tega sem imel v mali vreč ei še nekai napol sežganega perila in dva hlebčka kruha. Na prigovarjanje nekega re- i zervnega častnika, po poklicu profesorja, j sem vrečo nrivezal na njegovega konja, ki J je nosil prtljago dvem častn'kom. Za nje- j go.vo prijazno uslugo sem mu bil tedai zelo hva'cžen, toda sc jc pozneje izkazalo, da ta moja hvaležnost v tem slučaju ni bila na j mestu. Me-^otoma jc ta gosnod, najbr/a v svoji nrofesorski razfi c?cr,orti, ko ni bilo mene zraven, zapovedal mojo vrečico od- i
vezati in jo predati jezdnemu orožniku, naj jo preda potem meni. Na prvem prenc.l-šču mi je orožnik predal vrečico, toda — brez kruha. Orožnik se jc priduševal in klel, češ, da se ni niti dotakn i notranjosti vrečice. Ko sem se potožil o tem dotične-mu častniku, se je ta še celo smejal moji zadregi ter se izgovarjal, češ, da je šele pozneje opazil, da je konj preobložen s prtljago, kar pa seveda ni bilo res, ker je cela vrečica z vsebino vred tehtala k večjemu štiri ki'ograme.
Vse te in take podrobnosti so značilne za naš umik, ker so tipične in za oceno celokupnega umika tudi važne. Zato jih be'ež'm kronistično in stvarno točno, ker so mi ostale v posebno živem spominu.
Spremljevalka — zima.
To juiro ie b i strašen mraz, da je res »drevje pokalo«. Jutranja meg'a je bila tako gosta in ledena, da jc kar zastajalo dihanje, Od brk in celo od las jc viselo trdo zledenelo ivje, k; je kar bodlo v zaraščen obraz. Cepetali smo z nn-je na nogo okolo zadnjih ogorkov sežganih voz irt drugih predmetov. Vojaki so še večno tovarili stvari na konje in privezovali »samare« (sedla, ki se rabijo na Balkanu za prenos tovorov na kopitarjih).
Naprej!
Končno je izšlo povelje za odhod, ko je vsak vojak držal svojega konja za uzdo' in zraven ni k z nabilo puško. Na čeiu kolone je el peš general Pelar Bojovič
lak, narodni poslanec A. Brandner, župnika dr. Arnejc in Arnuš. Odbor >Gosposvetskega Zvona«.
-f Novi deželni predsednik. LDU
Ljubljana, 25. febr. (Uradno.) Z ukazom Nj. Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra od 16. febr. 1921 je imenovan za predsednika deželne vlade v Ljubljani dr. Viljko Baltič, načelnik I. razreda v ministrstvu za notranje zadeve. Novoimeno-vanemu predsedniku je obenem poverjeno vodstvo poverjeništva za notranje zadeve. Ministrski svet je razrešil vseuči-liščnega profesorja dr. Pitamica dolžnosti vodje deželne vlade v Ljubljani, kakor tudi poverjeništva notranjih zadev,
-j- Novi deželni predsednik dr. Baltič je dospel včeraj v Ljubljano, Da ne bi nihče dvomil o tem, kaj nam prinese njegovo predsedovanje, se je novi šef naše deželne uprave pripeljal skupaj z dr, Žcria-vom. Dr. Baltič se pač sam dobro zaveda, da ga pozdravlja danes v Sloveniji vsega skupaj 7 odstotkov demokratskih volivcev in njihovi samostojni podrepniki, vse ostalo prebivalstvo pa ga smatra za to, kar je in za kar nam je bil poslan od Pašičeve vlade: za drugega Heina, ki naj napravi konec s tistim zadnjim koščkom avtonomije, katero je S. L, S. dozdaj še z vsemi silami branila pred belgrajskim centralizmom. Njegova prva naloga bo na podlagi cd demokratov »popravljenih« vo-livnih imenikov izvesti nove občinske volitve brez ženskih volivcev, katere je vlada oropala od regenta sankcionirane volivne pravice. Druga simpatična naloga gospoda deželnega predsednika bo kon-fiscirati demokratski stranki neljubo časopisje, tretja, izvesti kulturnobojne načrte vlade na šolskem polju. Ta pa je seveda samo neznatni del vsega programa, ki ga bo imel izvesti g. dr. Baltič, ki bo kot poslušni služabnik režima skušal zvesto izpolniti vse, kar se mu jc in bo od zgoraj naročilo. Mi novega gospoda deželnega predsednika na tej nalogi ne zavidamo in mirno čakamo prvih pojavov njegove delavnosti. Preživeli smo Heina, prenesli Žerjava, bomo pretrpeli tudi Baltiča.
4- Radoslavov, bivši bolg. min. predsednik je obložen, da si je za časa srbsko-bolgar-ske vojne na nepošten način prisvojil več milijonov leiev državnega denarja in pride pred vojno sodišče.
Proti židoni. 23. t- m. se je vršil na Dunaju občni zbor planinskega društva >Oester. Alpenverein«. Na tein občnem zboru je bil stavljen predlog, da židje ne morejo biti člani društva. Za predlog je glasovalo 1253 članov, proti pa 653. Vkljub veliki večini za predlog je isti propadel, ker je predpisana t ričel rti tiska večina. Izvoljen pa je bil nov odbor, ki zastopa protiŽidovsko gibanje.
-(-Londonska konferenca. LDU Pariz, 24. februarja. (DunKU.) Londonski posebni poročevalec Agence Havas poroča: Načeloma je konferenca zaključila pogajanja o orientalskem vprašanju. Vrhovni svet je sklenil, jutri obema odposlanstvoma predlagati, naj sprejmejo odločitev ententnih velesil. Odsek sestavljen iz angleških, francoskih in italijanski1«, strokovnjakov odpotuje na vzhod, da se izvede na licu mesta preiskava, ki bo služila zaveznikom kot podlaga za kasnejšo razdelitev spornih ozemelj v Smirni in Traciji. S lem predlogom bodo Turki gotovo zadovoljni. Grkom pa bo gotovo težko podpisati ga.
Prlspevdlie za sM s. L s.!
obdan z višjimi častniki in orožniki na konjih, prazne častniške konje in konje za rezervo pa so vodili vojaki. Prestolonaslednik je odšel že prejšnji dan naprej. Izza njih so se razvrstili otovorjeni konji, pa potem nižji častniki, štabna kuhinja in četa orožnikov na konjih in peš. Dolga kolona se je odvijala in izginjala na ovinku po ozki, tu in tam v živo skalo vsekani stezi. Za četrt ure smo se našli na položni obrečni strmini, kjer sta stali dve primitivni arnavtski hiši. Ker moravska divizija, ki je tod taborila, še ni prešla Vezirov most, ki je na isti način zgrajen kot Dušanov most, samo da je daljši in mnogo bolj strm, ker vodi čez široko reko Drim, smo morali čakati celo dopoldne na prehod. Temu pa se ni čuditi, če pomislimo, da so morali po strmem, ozkem mostu brez ograje, ki ga je pokrivala opolzka ledena skorja, vojaki takorekoč na rokah prerivati natovorjene konje na drugo stran reke. K sreči, kolikor mi je znano, človeških žrtev ni bilo, pač pa sta dva natovorjena konja padla z visokega mosta v reko. Na njihovo rešitev se seveda ni moglo niti misliti. Lažja je bila stvar z govejo živino. Celo čredo volov so vojaki z velikanskim krikom nagnali v deročo reko. Po daljšem ali krajšem obotavljanju so počasi vsi voli prebredli reko, vendar pa mnogo prej kot konji čez most. Ker sem se preril v prve vrste, sem se kmalu skobacal po mostu na drugo stran. Sredino mosta sem dosegel plezaje po vseh štirih, z vrha mostu pa sem se »pripeljal« sede na drugi breg. Smeha in strahu je bilo seveda dovolj. Posebno so se zabavali oni, ki so prešli na nasprotni breg,	-
Dnevrs® novke,
—	Podružnicam Slov. Straže! Občni zbor Slov. Straže se vrši v nedeljo, dne 27. febr. ob 10. dopoldne v posvetovalnici K. T. D, Podružnice Slov. Straže opozarjamo, da pošljejo na občni zbor svoje delegate, — Odbor,
—	Odlikovanje dr. Pitamica. Povodom razrešitve svojih vladnih poslov je bil dosedanji vodja deželne vlade, vseuči-liščni profesor dr, Pitamic odlikovan z redom sv, Save II, razreda,
—	Celje. Velik protestni shod zoper nasilni rop ženske volivne pravice v občinske zastope s strani absolutistične demokratske vlade, sklicuje »Celjska ženska zveza« za nedeljo, dne 27, t, m, ob 3, uri popoldne v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. — Vse v resnici napredne žene, pro-testirajmo!
—	0 »ponarejenih« 10 dinarskih bankovcih se te dni mnogo govori po Ljubljani. Pravijo, da je ponarejen vsak, ki ima pri številki v levem vogalu na prvem meslu 0. Bnje so jih najpreje označili kot neprave na železnici, potem so jim pa sledili še mesarji. Na vsej stvari pa ni prav nič resnice. Kdor količkaj ve, kako se tiskajo številke na bankovcih, ga znak >0c ne bo prav nič motil.
—	Zamenjava 20 dinarskih novčanic. Da se olajša zamenjavanje novčanic po 20 dinarjev (80 kron), ki jih odjemlie Narodna banka kraljevine SHS iz prometa, in da vsi lastniki teh bankovcev izmenjavo izvrše brez težkoč in za časa, je generalno nadzorništvo ministrstva za finance izdalo naredbo vsem državnim blagajnam pri finančnih oblastvih in davčnih uradih, da sprejemajo te bankovce proti reverzu, da vodijo oddajne listine in da izročene bankovce izročajo v zamenjavo najbližjim podružnicam Narodne banke do 31. marca 1921, a centrali v Belgradu do 30. aprila 1921 incl. Na ta način bodo državne blagajne v interesu lastnikov s sprejemanjem bankovcev vršile ulogo posredovalcev pri zamenjavanju. Vsakdo bo imel tedaj priliko, c!a pravočasno in brez težkoč zamenja svoj denar. Iz generalnega nadzorništva ministrstva za finance,
—	Jugoslovansko kolo v Pragi. Po iniciativi našega poslanika v Pragi g. Ivana Hribarja so v Pragi nastanjeni Jugoslovani ustanovili v okvirju praške »Meščanske besede«, »Jugoslovansko kolo«, ki ima svoje prostore v Pragi II, Vladislavova ulica 20. »Kolo« si je postavilo za nalogo, da zbere v svoj krog vse Jugoslovane na Češkoslovaškem, da se medsebojno zbližajo in podpirajo, kakor tudi, da bi skupno gojili najožje vezi ?. bratskim češkim narodom. Na ustanovnem zborovanju dne 22. januarja t. !., v mali dvorani »Meščanske besede* jc bil ped predsedstvom g. ministra Ivana Hribarja izvoljen nastopni odbor: Predsednik vseučiliščni prof dr. Matija Murko, podpredsednik kr. generalni konzul v Pragi Jovan J. Vučkovič, tajnik pedkonzu! v Pragi Zlatko Ubel, tajnikov namestnik prof. Josip Skrbi nšek-, blagajnik veletržec Roko Bradanovič, blagajnikov namestnik veletržec Ivan Luk-šič. Redni sestanki »Kola«, h katerim ima pristop vsak v Češkoslovaški prehodno bivajoči Jugoslovan, če ga vpelje član »Kola«, se vrše vsak petek zvečer v od-borovi sobi in mali dvorani praške Meščanske besede«.
—	Savojsko zvezdo jc predlagal dr. Žerjav za slovenski grl), menda nalašč, da fc vsaj nekoliko razlikuje od predloga Jugoslovanskega kluba. Zvezda Celjanov je namreč šestero-ogelna, savojska pa le peterocgelna. Tako je, če hoče biti človek prenagajlv!
—	Osebni promet na železniški progi Kr.r-lovec—Ljubljana je precej živahen, a v zadnjem času se precej greši proti, predpisom železniške uprave glede ročno prtljago. To se vidi zlasti od postaje Novo mesto do Zatičue oz. Višnje gore. Na teh postajah vstopajo gotove osebe, prekupČevalke, trgovke z jajci in raznimi živili, ki imajo kar po tri, štiri ali pet prtljag seboj, lako da te osebo s svojim blagom zavzamejo vse police, celo hodnike in druge prostore, da potnik svoje ročne prtljage ne more nikamor položiti, ampak jo mora v naročji imeti. Čemu neki so predpisi na postajah. koliko se sme vzeti ročne prtljage v vagon? Naj se v tem oziru od strani železniške uprave bolj strogo nastopa in tudi pazi na gotovih postajah, da ne bodo take osebe s svojimi nedovoljenimi prlljagami preveč prostora zavzemale. Vprašanje je, če imajo tc osebe tudi vsaka dovoljenje ze trgovanje; naj tudi tu policijski organi malo bolj pazijo.
—	Tržič. Število trškega prebivalstva znaša po zadnjem štetju 2379 oseb. Od teh je 10G2 moških in 1317 ženskih. Jugoslovanov je 2306, 67 je tujih državljauov, 6 še neodločenih. Po veri je 2372 rimokatolikov, 7 protestautov. Po narodnosti je 2317 Slovencev, 60 Nemcev in 2 Angleža. V 1. .1910 je štel trg- 2630 prbivalcev, letos za 251 manj. Hiš je bilo pred desetimi lc-223, letos jih je ,10 več. Dasi jc prebivalstva manj in več hiš kot pred desetletjem, je nastalo veliko pomanjkanje stanovanj. Vzrok tiči v tem, ker so nekateri obogateli hišni posestniki odpovedali stanovanje strankam in zasedli za se vso hišo.
—	Iz Koroškega. Neznosne razmere našega slovenskega ljudstva postajajo dan
za dnem hujši. Kakor je znano, se nahaja na Bistrici v Rožu tovarna, ki je last Kranjske industrijske družbe Jesenice. Torej jugoslov. podjetje. Ravnatelj Nikolaj Jo-hansen, pruski državljan, postopa na jako surov način z zavednim slovenskim delavstvom. Delavca Nikolaja Linasi, ki je za časa plebiscita deloval pri našem narodnem svetu, je kratkomalo po plebiscitu odpustil od dela. Linasi se je šel pritožit na Jesenice. Tam se mu je reklo, naj gre nazaj delat, da ga ravnatelj ne sme odpustiti, poleg tega so mu dali s seboj pismo, da ga izroči ravnatelju. Ko pride Linasi nazaj, izroči pismo ravnatelju, ki ga pa vkljub temu ni sprejel na delo. Več slovenskim družinam je že vzel stanovanje in ga oddal Nemcem. Kar je še slovenskih delavskih družin v tovarniških stanovanjih, pričakujejo, da bodo vsak čas postavljene na cesto. Vprašamo torej merodajne faktorje, ali Kranjska industrijska družba, Jesenice, res nima moči, da bi preprečila surovo postopanje tukajšnjega ravnatelja napram slovenskemu delavstvu? Tako se postopa tudi pri železnici. Takoj po plebiscitu se je tukaj na Bistrici v Rožu odpustilo mnogo prožnih delavcev, ki so še danes brez dela, hodijo dan na dan prosit za delo, a jim pokažejo le vrata. Pred par dnevi je bil Ferdinand Binner kaznovan na štirinajst dni zapora, ker je nekega tukajšnjega učitelja upravičeno nekoliko ozmerjal. Učitelj je Binnerja pustil po orožnikih vklenjenega odgnati v Borovlje v zapor kakor največjega razbojnika, čeravno Binner napram učitelju ni posebnega zakrivil. — V šoli v Svečah, obč. Bistrica v Rožu, so otroci pred poukom peli slov. pesmi. Ko to zasliši učitelj, pridrvi jezen v šolo in vpraša otroke, kdo da je pel slovensko. Ker otroci drug drugega niso izdali, jih je zaprl od jutra do poznega večera in jih tudi opoldne ni pustil h kosilu. Otroci slovenskih staršev so vsi preplašeni in se bojijo v šolo, ker se postopa z njimi lako surovo. Naše ljudstvo je vse obupano. Čc ne pride v kratkem rešitev, bomo primorani predati vse naše imetje in se izseliti.
—	Sprememba voznega reda na progi št. .lun? na Dol J.—Trebnje. PričenSi z 28. februarjem 1921 vozi na progi Št. Jauž na Dot. Trebnje namesto mešanega vlaka štev. 4637, mešani vlak štev 4635 z odhodom i/, št. Janža ob 16 uri 30 miuut in prihodom v Trebnje ob 17. uri 24 min, Vlak štev. 4635 ima zvezo z vlakom štev. 1016, ki prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 20. uri 4 min.
—	Bobrepoljske specialitele. Piše .se .nam iz Dobrepclj: Pretekli teden sem bil poklican na sodišče v Velike Lašče. Ob 10. uri dopoldne pridem tja. Opraviti sem imel z g, oficialom Rozmanom. Stranke so čakale, a tega gospoda še ni bilo v uradu. Reklo sc je. ni še prišel z vlakom. Ta gospod namreč stanuje v Dobrepoljah na kolodvoru in uraduje v Velikih Laščah. Če uradni!; uraduje v Laščah, naj si preskrbi stanovanje v Laščah, da mu nc bo treba prepozno prihajati v urad. Vzemimo slučaj, da ima vlak veliko zamudo, aH je kaka druga ovira, tedaj naj stranke, ki sc ;im mudi domov, čakajo na tega gospoda. Prosimo, da se strank nc pusti po nepotrebnem čakati in da občina temu gospodu preskrbi stanovanje na kraju, kjer uraduje.
—■ Višja poljedelska šola t .Mariboru, ii e L -grajski listi poročajo, ua bo poljedelsko ministrstvo tekom prihodnjega meseca osuovalo v Mariboru višjo poljedelsko šolo.
—	Ruda, kupčija od tebe beže, loko bo prosto po Vodniku mogla kmalu zapeti noša Ljubljana in ž njo slovenski trgovci in obrtniki. Včerajšnji »Narod« be-[ježi zopet en uspeh svojega upravnega in gospodarskega centralizma: trboveljska premogokopna družba prenese svoj sedež z Dunaja namesto v Ljubljano v Belgrad. Nameravano sijajno reprezentančno stavbo ob Aleksandrovi cesti bo gradila v šti-lu navadne stanovanjske kasarne. Nič čudnega! Kako naj se neki nastani v politično ubogem, na nivd male obmejne ca-rinske pcstajc degradiranem provincial-nem mestu velikansko multimilijonarsko podjetje! Kakor sc pod Avstrijo družba ni nastanila v Trbovljah ali Celju, marveč je šla tja, kjer je bilo gospodarsko in politično žarišče, tako bo tudi v Jugoslaviji pokazala družba Ljubljani svoj hrbet in odjadrala tja, kjer so osredotočeni uradi, ici imajo kaj odločati, nc pa tja, kjer morajo biti oblastva samo poslušna in trepetaje čakati le ukazov in migljajev od drugod. Ljubljana bo brez centralnih uradov, ki so nam že doslej povečini ušli (višje sodišče za Slovenijo, Istro in Dalmacijo, železniško ravnateljstvo itd.), sedaj beži še velika industrija in obrt. Že samo z begom Trboveljske bo ljubljanska občinska blagajna oškodovana letno za lepe milijone, ki bi nanjo odpadli na davkih. Ni treba biti ravno politični ornitolog, da se prikopaš do spoznanja, da žrjavi pač kričijo in letajo nad mestom, toda se ne ustavijo tu, ravno tako kakor se tudi pravi kramarji naselijo vedno le tam, kjer njim prija. Koliko časa bo pa še trajalo, da bodo tudi ljubljanski trgovci in obrtniki uvideli, da jih demokratski centralizem nujno
tira v gospodarsko propast? Da bi jim to spoznanje le ne prišlo prepozno!
—	Zvišane poštne pristojbine t prometu i Nemško Avstrijo. Pisma do teže 20 gr je treba frankirati z znamko za 2 K, dopisnice s tako za 80 vin. Za tiskovine vseh vrst (tudi časopise) se plača odslej 40 v za vsakih 50 gr. Pristojbina za rekomandacije znaša 2 K, eks-presnina pa 2 K 40 vin. Ta poštni tarif velja sedaj sploh za vse kraje izven naše države. V veljavi je že od 1. februarja letos.
—	Proračun zagrebško mestne občine. 2J. t. m. se je vršila v zagrebškem občinskem odboru proračunska razprava in glasovanje o novih davkih. Stroški mestne občine so proraču-nani na 58 milijonov kron, ki se pokrijejo z raznimi novimi davki, pri katerih se uveljavlja progresivno načelo. Velike govore so imeli dr. Politeo, dr. Srkulj in dr. Rittig. Pri glasovanju so bili novi davki sprejeti z vsemi glasovi proti glasovom frankovcev, proračun pa z glasovi Nar. zajedničarjev in socialnih demokratov proti glasovom demokratov in frankovcev. — Zagrebška občina začne v kratkem z zgradbo velike električne centrale ob Gacki, razširijo in prelože se kolodvori; poleg tega ima Zagreb še druge velike načrte, o kakršnih v Ljubljani ni govora.
—	Napadeni orožnik. Ko je šel orožniški narednik Blaž Logar iz Vrhpolja proti Kamniku, je srečal več mladih ljudi. Ne da bi bil g. Logar govoril z njimi se mu je eden od fantov zaletel nenadoma v hrbet in ga je tako močno sunil, da je padel Logar na tla in si zvil v skočnem členu levo nogo.
—	Roparski napad. Neki 30 let stari mož velike postave, slok v temno obleko oblečen je napadel pri bolniškem pokopališču v Ro-goznici kočarico Ano Arnuš. jo vrgel na tla in ji uropal 60 krou denarja.
—	Kdo ve kje se nahaja Janez Kočevar (rojen v Podklancu) iz Vinice pri Črnomlju. Služil je pri 17. polku, 4 lcomp. vojna pošta 32 in bil v aprilu 1915 ujet v Bukovini. Pisal je poslednjikrat 1. 1917 iz Birkina v Herzon-ski guberniji v Ukrajini. Vesti o njem naj se proti povračilu stroškov pošljejo: Jože Brkovec, Vinica 59. Belokrajiia.
lj Prihod novega deželnega predsednika. Ljubljana, 25. febr. (Uradno.) Danes popoldne je z belgrajskim brzovlakom dospel v Ljubljano novoimenovani predsednik deželne vlade dr. Baltič. Na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil dosedanji vodja deželne vlade dr. Pitamic z nekaterimi uradniki deželne vlade.
lj Umrla je vsled zastrupljcnja krvi po črnih nogavicah včeraj opoldne 16 letna hčerka posestnika in gostilničarja /Pri Amerikancu«, Pcpca S k u 1 j. N, v m, p.!
lj Predavanje - Frančišek Asi. ki ni Dante« se ne bo vršilo to nedeljo, ampak pozneje.
lj Krekova prosveta. Seja glavnega odbora bo v nedeljo, dne 27. t. ni. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Važno! — Videmšek Fani. (k)
lj Zveza uradnic in trgov, nastnvljenk Krekove prosvete ima v torek, 1. marca ob 7. zvečer predavanje. Vabljene vse!
!j Šentjakobska prosveta. Jutri,v nedeljo, ob 6. uri zvečer bo predaval prof. Vinko Šarabcn o Carigradu. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične sliko. Vabimo!
lj Frančiškanska prosveta (dramatski odsek) ima danes v soboto ob G. uri skušnjo za obe igri. Prostor po navadi. Načelnik.
lj Trnovska Vsncencijeva m EHzabet-na konferenca ima sejo \ ponedeljek, dne 28. (. m. ob 7. uri zvečer.
lj Marijouetno gledališče igra v nedeljo, 27. t .m.ob 3 in pol 6 uri popoldne orijentalsko bajko v 4 prizorih /Zakleti kralj« in novo onodejansko larso Čarobni dežnik ...
ij iv. pisarne Narodnega glcuaiišra. Prva polovica letošnje sezone poteče 28. t. in. Zaradi visokih t rosico v je uprava prisiljena za drugo polovico sezone cone nekoliko povišati. Za abonirane prostore ostanejo cene -leizpre-menjene, število predstav pa se zniža od 30 na 20. Cene lieaboui ranih sedežev sc s 1. marcem povišajo /.a 30 odstotkov. — Vplačila za drugo polovico sezone sc sprejemajo od srede 2. marca do sobote 5. marca v gledališki pisarni (operno gledališče) od 10. do 12. in od 3. do 0. ure. — Interesenti so pri tej priliki lahko tudi naroie no ilustrovani tednik Gledališki list-, ki .liane za drugo polovico ua dom dostavljali 100 K.
lj Splošna organizacija pod sedanjim naslovom »rdvuieitjfl vojnih invalidov in sirot kraljevine SHS.« oblasini odbor Ljubljana, naznanja vsem članom ju članicam, da se je preselila v št. Petersko vojašnico vrata št. 4. pritličje iz Gosposke ulice št. 3. Uradne ure od 9. ure dopoldne do 42. in od 2. do 4. uro popoldne.
lj Gg. hišnim gospodarjem .-o naroča da zanesljivo tekom 3 dni po dostavit\i izkazov o številu prebivalstva te izkaze pregledajo in jih potem nemudoma vrnejo v občinski dvorani na magistratu s potrdilom o pravilnosti ali nepravilnosti štetja. Opozarja se pa, da jo v teh izkazih, kakor razvidno iz tiskovin sumih izkazano le ono število oseb, ki so bile v noči 31. januarju 1921 prisotne. Osebe, ki so bile v noči 81. januarja 1921 odsotne, se v teli izkazih nc vpoštevajo, temveč se štejejo v clolič-neui kraju, kjer so se listo noč nahajale,
lj Umrli so v Liubllani: Miria Zupančič, prodajalka, 54 let. — Mma NovaK, obč. ubotfa, hiralka, 76 let. — Jos;p nh"'a, dninar, 24 let. — Janez Pom'nde, obč. revež, 75 let. — Tcrez ja Košir, kuharica, 76 let. — Frančiška Velikonja, starinaric-i, 55 let. — Alojzij Za->lotn'k, posestnik, 40 let. -#- Ana Pokorn zase^p^a. 71 let. — Jurii J-ikonič, bivši kovač, 80 let.
lj Za o-ilepelo vojake sta nabrali dve Ja-pončiei G0 K.
lj Predrago šcrpc. Zaradi navijanja ccn je bil obsojen trgovec Henrik Kenda v Ljubljani na 2COO kron globe in za^nd Terpe.
lj Znrmli zlorabe rgosania ;n kolkova-ira l-aivcovcev sta bla obsojena Andrej in Si Ivi j čamsa vsaki na 5000 kron gloLe in 3 mesece zapora.
ji E1---•'o^ri v :e*r>Ko le ietriski pptPc A'o'zii Ne'"nnh zakuril v jelnišnici peč, ie eksplodirala palrona in ga zadela v glivo.
li V Ljs»bl'an! prfeti ropar. Liub1;an ska nol ciia ie aretirala Jele.nčlča Mat"'o in Ne^cn Ve'im'na, kateri 7i<;1e';|i,;e tf^i zagrebška "c.l:c'ia n si<-er Jelcnč:ča, ker ie oronal dolarjev, Nemca pa, ker je nevaren ?emr.
lj Zgubila jc revna v^ova č"-tio nsn;nto denarn;co. v kateri je bilo 78 K 80 v in listek za urarja Černeta- Poš'en najditelj naj odda hi" u na Dunajski c. 17.
li l7'i'*Teno. V nedeljo zvečer okoli pol 11. je na Pcgačarjevem trgu zgubila neka gospodična ročno usrjato torbico z vsebino 100 K. Pošten n?:ditelj naj vrne na Starem trgu 17, v trafiki.
SEJA USTAVNEGA ODBORA.
Debata o šolstvu.
Belgrad, 25. februarja. Današnja seja ustavnega odbora se je pričela ob 9. uri dopoldne. Nadaljevala se je razprava o členu IG, ki govori o šolstvu. Prvi je govoril komunist Sima Markovič, ki je izjavil, da ne soglaša s predloženim vladnim besedilom. Redakcijski odbor vladnih strank je predložil nov naert, ki dovoljuje ustanavljanje zasebnih šol razen ljudskih in učiteljskih šol. Ta stavek je naperjen proti katoliškim šolam in so ga hoteli demokrati vtihotapiti.
V imenu Jugoslovanskega in Narodnega kluba je govoril dr. Pavičič, ki je vzel v obrambo zasebne šole. Poudarjal je potrebo takih šol, posebno v Bosni in Hercegovini, kjer \rše veliko prosvetno misijo. Predlog Jugoslovanskega kluba o šolstvu je sledeči: Umetnost in znanost sta svobodni in vživata posebno podjioro države. Vscučiliščni pouk je popolnoma svoboden. Poleg javnih šol se lahko ustanavljajo tudi zasebne šole. Ljudska šola je obvezna in brezplačna. Starši odločajo o verski in obči etiški vzgoji dece. Država pospešuje znanstveno in socialno vzgojo, ki mora biti v skladu z verskimi načeli staršev.
Po govoru dr. Pavičiča se je sestal redakcijski odbor vladnih strank in nanovo redigiral člen o šolstvu. Nova redakcija dovoljuje ustanavljanje zasebnih šol pod pogoji, ki jih bo določil zakon. S to stili-zacijo so se končno morale zadovoljiti opo-zicionalne stranke. Člen 16 je bil na to sprejet.
Sledila je razprava o členih 17 in 18, ki sta bila oba sprejeta. Razprava o členu 19 se bo jutri nadaljevala.
MUSLIMANI VSTOPIJO V VLADO?
I U Zagreb, 25. febr. (ZNU) »R.ječ« javlja iz Belgracla, da sc smatra za gotovo stvar, da muslimani vstopijo v vlado. V nc-leljo, dne 27. t. m. bodo musl mani formuliral'. svoje zahteve. Zemljoradn:ški klub še ni odgovoril na vladne proliprecloge. Ministrski predsednik Paš.č je včeraj nad eno uro konferiral z načelnikom zemljo-radničkega kluba, Avramovičem.
PR7NC C-JOEGJE V TRSTU.
LDU Zagreb, 25. febr. (ZNU) »Ri'eč« r "a, cla je princ Gjorgje prišel v Tist.
IZPOLNJENA ŽELJA.
LDU Belgrad, 25. febr. (ZNU) Iz krogov zemljcradničkega kluba se dozniva, da bo vodja slovenskih zemljoradnikov, poslanec dr. Bogumil Vošnjak, v kratkem imenovan za zastopnika naše kraljevine v Varšavi,
ZOFET FASISTOVSKO NASILSTVO NAD SLOVANI.
Trst, 25. febr. V Pulju so fašisti napadli hrvatsko društvo v'ulici Castropola in prostore demolirali. Uničili so knjjžnico in ugrabili talone za narodnoobrambeni sklad, katere so potem razprodali. Policija je seveda mirno g'cdala, kako fašisti ob belem dnevu ropajo.
LJUDSKO ŠTETJE r SARAJEVU.
LDU Sarajevo, 25. februarja. (ZNU.) Po arnclnem poročilu ima mesto Sarajevo 58.885 prebivalcev. Od teh je 21 292 muslimanov, J8.253 katoličanov, 12.100 pravoslavnih in 7180 zidov
RAZMEJITVENA KOMISIJA V DALMACIJI.
LDU Split, 25. febr. (ZNU) .Novo Doba« doznava, da prideta koncem tega tedna semkaj dve jugos'ovansko - italijanski komisiji, ena vojaška in ena civilna, ki imata nalogo, da določita zadrske meje in rešita druga vprašanja, ki so v zvezi z izločitvijo Zndra iz Dalmacije. V naši delegaciji civilne komisije se nahajata ministrska nače'nika Marlič in Meixner i" fimnčni prokurater Metlcšič.
BORZA.
LDU Za-ireb, 25. febr. (ZNU) Borza. Devize: Berlin 240—242, Italija 543- 516, London 582—585, Newvork kabel 148 do 148 50, Newyork ček 147.50-148, Pariz 1070 — 1074, Praga 188—189, Dun?j 21.05 do 21 15. Valute: Ameriški dolarji 145 do 145 50, avstrijrke krone 22—24, carski ru-blji 0—70, bo'gf>rski levi 165—0, češkoslovaške krone 180—182, francoski franki 1050- 0, napolcnndori 489—490, nemške marke 238—312, italijanske lire 535—537.
Karodno gf^dižče.
DRAMA:
Sobota, 26 februarja: »Razvalina življenja«. Slavnostna predstava v pros'avo pctdeselletnlce avtorjeve. — Izven.
Nedelja, 27. febr,- »Golgcta?, Tzven.
Ponede'jek, 28. febr.: »Razvalina življenja«. Red C.
OPERA:
Sobota, 26. febr.. »Tosca«. Red D.
Nedelja, 27 febr.: »Fra Diavolo«. Mladinska predstava ob 3, uri pep Izven.
Ponedeljek, 28 iebruarja: Zaprto.
Prosve ta.
pr Marij Koga?: 14 Marijinih pesmi (raznih slovenskih skladateljev). Za raj-šani zbor zbral in priredil ... V Ljubljani 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna. Lit. J. Blasnika nasl. — Deset skladatelje/ je zastopanih, ki je njih telesne ostanke že davno zakrila ruša, njih duševni proizvodi so pa v tej izdaji na novo oživeli; Fr, Adamič, Belar, Cvek, L. Do'inar, Fajgelj, Haj-drlh, Avg. Leban, Kamilo Mašek, R har, Smodei so se oblekli prazniški, da nam semtertja kar vid jemlje. Priznati se mora, cla se je g. Kogoj s posebno skrbjo "n vestnostjo poglebil v te stare napeve in v harmoniji podal po svoje to, kar so skladatelji po svoje podali v melodiji. Zavedati se moramo, da so bili izvirniki zamišljeni samo melodično. Soremljanje, ki so ga jim pridejali niih stvaritelji, je v veliko s'u-čajih melodijo bolj kazilo kot dvigalo, tako da se nam je marsikateri napev prav vsled slabe harmonične opreme zdel mr.lo vreden, vsakdanji, necerkven. Treba si je bilo prvotno spremljanje najprej popomo-ma odmisliti in se vglobiti v napev sam na sebi in ga na tej na novo pridobljeni podlagi presoiati. Tega dela se je jc.1 j odločno pa tudi srečno lotil g. Kogoj. Ne trdimo, da tu ali tam morda ni celo pregloboko posegel in v spremljanju več povedal, kot bi napev sam po sebi zahteval, tako da je okvir v teh slučajih prelep, prei nt, preveč blesteče opremljen, torla nič ne de. Če bi koga to bogastvo pri tej ali oni pesmi plašilo, mu bo vsaj za zgleJ, kako nove;ša glasba koplje na globoko, kako poizkuša melodični sliki dali ui iet-niški, enakovreden okvir. Cena partiiurl je 20 K, glasovom po 7 K; za naše ča~e kar zmerna.	Dr. Fr, Klmovec,
pr Ilustriran list »Flniren«. Izš'a le
4,	številka tega novega slovenskega ilustriranega lista. Vsebina je zelo raznovrstna. 4, številka »Plamena« ima to le vse bino: Ivan Zoreč; Zmote in konec gospodične Pavle (nadaljevarre); Vitomlr F. Jelene: Jugoslovansko clobr^vo'jstvo; Milan Pu'"elj: Vračilo; Cvetko Gclar: Poln čebelic sivih je ulr.jak (pesem); Fran Pogačnik: Ob Adriji (;'.c"cm); Rauo Murnik: Ženin' naše Koprnele (humoreska), ilustriral
5.	Šantel; Cvetko Golar: Slovenska zemlja (pesem); I. Š. Orel: Pasti ln zanjke (nadaljevani); J. Suchy: Črtice iz francoske revolucije (nadal:evanje); Ivan Alb.eht: Storil bom pred oltar (peseml; dr. J. Pregelj: Strnh; Program nr.Je Nnrodne galerije«; Politična kronika, — Ilustriran list »Plamen« ima zelo raznovrstno vsebino in število lepih in pestrih slik. Posebno opozarjamo na humoresko našega priznanega slovenskega pisatelja Rada Murn;ka »Ženini naše Koprnele«, ki re bo nadaljevala v pr'.hodn:ih štev'lkah. To humoresko ie ilustriral prof. S, Šantel, Na žel:o dobe novi naročniki še vse doslej izišle številke lista, seveda dokir ie še zaloga. Naše občinstvo je ta list zelo tonlo sprejelo in se je »Plamen« v tem kratkem času, odkar izhaja, komaj poldrugi mesec, ljudstvu prav prikupil in zelo razširil.
pr »Slovenski Učite) « prinaša v prv< Številki sledeče zanimive članke In razprave- O samo-tvornem pouku, Iv. Šlruke!'. — O rač-instvu za ravnovcsc v gospodaislvu, F I.užar. — Pomožno-šolski otrok v svo ih psihičnih posebnostih, A. I.cfenn. — f Jern.c Ravnikar, i. Lopa ne. — Organizacija kmeti sko nadal evalnih tečajev. — Listek. — Kultura in književnost. — Društvena in sta-
novrka kronika. — »SI Učitelj« izha'a vsak mesec in stane lctr.o 50 K. Naroča se; Upr. Slov. Lčitel.a, Moste pii L ubljani, — Priporočamo.
pr časopis za slovenski ez'.k, ko iževnost Jn zgodovino (3. in 4. snopič) e izšel. Vsebina: VVeber Fr.: O fenomenologi ,ezika. — Kidrič Fr: Prispevki in opombe k zgodovini reformacie na Slovenskem. — Hauptmann L .: Postanek in razvoj frar.kovskih mark ob srcdn.i Donavi. — Kidrič Fr.; Trubarji na Raščici, — Ramovš Fr ■ Opazke k slo. vunskim tvorbam pronominalncga dcbia quo in Zanimiv koroško - slovenski rokopis, — Kos M.: Julius Strnadt o slovenskih in bavarskih naselbinah Zg. Avstrije. — Kidrič Fr.: Jurij Kobila. — Kidiič Fr.: Slovenci v Kiittner.cvem potopisu iz 1799. leta. — Š'cbinKcr J.: Bibliograli a — Kos M.: S!ovenrka historična fcibliografi a. — Revi a je prav dobro urejena in vsebinsko zelo zanimiva. 2alibog, da mora vsled s'ahih razmer prenehati, kakor avlja uredništvo. Žalosten pojav za našo javnost!
pr Matica Nivntstin e izd.ila dve novi kniigi: 1. Dr. S. Ježič: Život i rad Frana Krste Franko-pana s izborom iz n egovih dela. (7 ilustr ) 250 letnico F. K. F'rankopana 'e hrvatska Matica dostojno proslavila s to lepo kn i^o, v kateri je oveko-večila spomin na poslcrln ega iz obitelji Franko-nanfke in mu postavila dostojen spomenik v kulturni ztfo^ovini. Cena za člane 36 K, za druge 44. — 2. Stanislav Wyspians1 i: Hamlet. Estetska razprava o Shakespearovem Hamletu. Prevel Julij Benešid. — Wyspianski nam našteje celo vrsto izredno zarimivih pesniških motivaci: o psihološki osebnosti Hamletovi in dekazu e, zakaj da je moralo priti do katastrofe. Nekatere scene, osobito monologe in prizor dvobo a, e že prav obširno komentiral. Matica Hrvatska ;e pričela z' izdajo Schakespearjevih del, zato bo kn iga vsem čita-tcl em prav dobrodošla. Za člane stane 25 K, za druge 30 K. Kn igi bi moral prečitati vsak jugoslovanski inteligent.
Orlovski vestmi?..
Sc;a ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši jutri ob 10, uri dopoldne v Jugoslov, tiskarni. Vsi predsedniki in načelniki vabljeni. — Tajnik.	(k) Orlovska pisarna se je preselila iz Jugoslov. tiskarne v Ljudski dom, II nadstr. Predsednik uradujc vsak dan od 2. do 3., Gospodarski odsek pa od pol 2. do pol 3. Uradne ure za pisarno so od 8. do 12. in od 2. do 6.
Orlovskim odsekom! Te dni razpo-šljemo odsekom po povzetju okrožnice, osnutke, partiture za proste vaje in druge tiskovine. Odseki, ki ne bodo prejeli te pošiljatve, naj sporoče,
Organizatorni tečaj Orliške zveze je preložen na čas, katerega objavimo v posebnih okrožnicah, — Podpredsednica,
Dajalki vesfrtift.
d »Danica«! Vsled slavnostne predstave in proslave 50 letnice pisatelja Fr. S. Finžgarja je napovedani izredni občni zbor in sprejem novih članov preložen na torek dne 1. marca ob pol 8. uri zvečer v Akademskem domu. Spored: Sprejem novih člarov, — razgovor. Vsi tovariši Zarjani in Danlčarji pridite getevo! Gospode starešine najvljudneje vabimo,
d Akad:-ms^a kongregaci'a ima skupno mesečno sveto obhajilo v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v stolnici,
Turlstlka in sporš.
Glavna skupščina Nogometnega pod-saveza se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 10, uri v verandi hotela »Union«, Istotam v soboto ob 20, uri predskupščina. dnevni red priobčuje »Šport«.	(K)
g Cement za kmetovalce in kmetijske zadruge. Poverjeništvo za kmetijstvo jo izpos)o-valo, da bo Trboveljska tovarna za portland cemcnt oddala v letu 1921 mese' no 50 000 kg cementa za kmetijske namene v Sloveniji. Blago bo razdeljevalo poverjeništvo samo. Naročniki ga bodo dobivali naravnost iz tovarne, ki bo tudi kupnino vselej obračunila mi-ravnost z naročniki. Tiste kmetijske podružnice in kmetijske zadruge, ki reflektirajo na cement, naj prijavijo potrebno množino do 15. une vsakega meseca poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, ki bo potem vse potrebno ukrenilo cla se bo blago dobavilo tekom 4 do 8 tednov. Blago se bo oddajalo le v celili vagonih (10.000 kg) in je tedaj umesino, da se kmetovalci, ki rabijo manjše množine, združijo in naroče blago skupno poiom .svoje kmetijske podružnice. Poverjeništvi pa ne more prevzeti nikako odgovornosti 7a pravočasno dobavo cementa, četudi jc Trboveljska tovarna obljubila, cia bo blago dobavila v zgoraj navedenem roku. Vse druge dobavne pogoje prejmejo naročniki naravnost od tovarne, oziroma Trboveljske družbe v Ljubljani.
S»;wb!3sr5ska porsta.
Včeraj je vouii porotni razpravi g. dvorni svetnik kcgally, voianla sta biki gg. nadsvelnik Žužek in ekra ni sodnik Fremcrstcin, obložbo je zastopale državni pravdnik g. dr. Ogoreulz.
Ko so sc zamen nvnii bankovci. Marca 1920 so zamenjavali kronske bankovce v dinarske novčanicc. I-inančno ravnalcl sivo v Ljubi,ani jc odredilo, da jc morala stranka, ki ,c želela zamen,ali kronske bankovce, izpolniti menjalni listek, oziioma poskrbeti, da ga ji kdo drugi izpolni. Čc ni bila stranka pismena, je ta posel mnogokrat opravil blaga nik sam. V izr.ic-I njaln^m listu se je mora'o vpisati količine in ks. i kovost kronskih bankovccv in žci,o, koliko m j k&kšn'h dinarskih novčanic želi stranka spre eti. Dasi ,e bilo postopanje eneslavno, je bib vendar
za manj ukega kmeta kolikor toliko neprijetno ia nerodno. Stranke so zato to opravilo rade prepuščale blagajniku ali si dale izpolnjevati izmen'alne listke po kom drugem, kar jc popolnoma znal 1900 v I. ubljani ro eni fotograf in sin finančnega sluge Henrik Čuden, ki sc jc včeraj zagovar.al pred 1 ubljansko poroto. Dne 4. marca 1920 sta prišla v Ljubi ano Janez Iutihar in Martin Tekavčič s svojim sinom Antonom, da bi izmenjali kronske nov-čanice. Ko so se približno ob 11. dopoldne postavili pred finančno ravnateljstvo in čakali, je pristopil k n ima Čuden in iu vprašal, če hočeta iz. menjati denar in pristavil, da jima lahko on to preskrbi, če mu bosta zato dala kako krono, ker ima strica v pisarni. Kmeta sta bila s tem zado-vol na in Čuden ju je pel al nato v neko kuhinjo finančnega ravnateljstva, kamor je šel tudi Tone Tekavčič. V kuhinji ;e izročil Janez Intihar Čudnu za 3000 kronskih bankovcev, Tekavčič pa dva 1000 kronska bankovca. Čuden se je odstranil in se kmalu vrnil z dinarskim novčanicami, katere ie izročil Intiharju in Tekavčiču. V kuhin i ie pred izmenjavo denarja eden izmed navzočih fantov nekaj pisal, toda mesto, da bi bil listek za Martina Tek avčiča pravilno vpisal 2 po 1000 kron, je vpisal 20 po 1000 kron in ga podpisal z Martinom Ma-retič, Sv. Petra cesta, listek za Intiharja je pa popolnoma pravilno izpolnil in zapisal pravi kraj Žužemberk. Čuden ;e listek za 20.000 kron predložil blagajniku Francu Brsgantu in hkrati vplačal za Tekavčiča dva 1000 kronska bankovca, kar ie bloga'nik zapisal v svojem zapisniku. V naglici je Bregant pregledal, cla se glasi zmenalni list na 20 000 kron in e likvidiral navedeni znesek, katerega je izplačal nato blagajnik fnglič v dinarskih novčanicah. Pri zaključku blaga'ne e Bregant sle-pari o odkril in je precej poslal na Sv. Petra cesto iskat Martina Marctiča. Čuden e trdil v preiskavi, da ni izvedel slepari e, da je sicer res izmen a! dvema kmetoma nekaj denarja, da sta imela pa listke že izpoln>ne m da ni nikdar nikogar pripeljal v domačo kuhinjo in tam izpoln eval listke. Janez Intihar e izpričal, da :e tisti, kateremu sta izročila s Tekavčičem denar, napisal dva listka, se podal nato ven in čez ne:caj časa prinesel izmenjani denar in da sta mu dala zato s Tekavčičem vsak tri krone napitnine, Na bolj pa obremen uje Čudna izvedenec gospod dr. Ivan Robida, kateri ie z vso gotovostjo izrekel sodbo, da :c pisava na inkriminiranih listkih od iste roke kot so primerjalne pisave, katere je pisal Čuden med preiskavo in da je s tem cslcparil Franceta Brcganta za 18 tisoč kron. Čudna je zagovarjal g. dr. Švigelj
Pri zaslišan u prič je Anton Tekavčič povedal, da je Čuden prinesel denar. Čuden: »Nisem tisti.« — Gospod blagajnik Bregant je povedal, da bodo po končani preiskavi n emu predpisali 18 tisoč kron. Čuden e povedal, da je verižil s tobakom. Priča Feldst?in e izpovedal, da mu ie Čuden pri Zalazniku povedal, da je ponaredil na fin. ravnateljstvu menico za 20.000 K. Čuden e rekel, da je res to Feldsteinu rekel, a da je le bahaL Na predlog zagovornika g. dr. ŠvigTa se :e razprava preložila, da se bo zaslišal še drugi izvedenec o presoji pisave.
Juda, ki sta ogol ufala »Jadransko banko« za pol mili.ona kron.
Judovska trgovca Avram Pappo in Izidor Al-kalaj sta prišla 10. junija 1920 dopoldne v Jadransko banko v Ljubljani, v kateri sta predložila sedem čekov, glasečih se na 650 000 kron in zahtevala izplačilo. Čeki so bili popolnoma v redu, izstavila ih je tvrclka Anton Deghcngi & Figlio, podpisal ih jc sin tvrdke, in sicer je bilo šest čekov izstavljenih po 100.000, eden pa na 50.000 kron. Ker ni bilo zadržka, sc je denar izplačal, toda izplačujoči uradnik Teodor Kosmač se je pri tem zmotil in je mesto 650.000 K izplačat ,1,150.000 K. Pomota je nastala, ker je likvidujoči uradnik M. Korenini blaga ničarju v tej zadevi izročil dva čeka, enega na 500.000, drugega po na 650.000 K. Za izplačane veljaven ie bil samo ček, glaseč se na 650.000 K, vsebina prvega je bila le prenesena na drugi ček, blagajničar pa je to prezrl in je u-doma izplačal oba čeka. Ko je Kosmač naštel iu-doma 8OO.CCO K, začela sta oba denar šteti, ko sta pa potem videla, da jima blaga ničar še naprej meče denar, sta prenehala šteti, pograbila ves denar in se molče odstranila, kar jasno dokazuje, da sta oba dobro uvidela blaga ničarjevo pomoto, toda niti mislila nista na to, da bi ga na zmoto opozorila. Za krivdo obeh judov govore še druge okoliščine. Pappo je naravnost priznal, da c Alha-laju rekel, na, gre nazaj in stvar poravna. Paopo jc precej potem, ko je zapustil Jadransko banko, šel h Kreditnemu zavodu in je tam kupil 3000 dolarjev za 264.000 kron, da bi sc sumi ivega* denarja iznebii. Ko so Alhala a še isti dan v Zidanem mostu aretirali, jc ta il znan e s Pappom in rekel, da jc bil v Jadranski banki in da ima veliko denar a. Ni dvoma, da sta si juda pomotoma izplačani denar med seboj delila. Nad ala sta se, da se -ima bo posrečilo priti naza; v Sara.evo, kar bi njuno zasledovanje zelo oležkočilo. Avrama Pappa ie zagovarjal g. dr. Grablovic, Alkalaja pa gosp. dr, Lavrenčič.
Avram ali pravzaprav Abraham je povedal, da jc jud Spaniol, da je trgovce pri bratu v Sarajevu in da nima niC premoženja. »Zadn ič ste preiskovalnemu sodniku rekli, da imate do 600.000 K premoženja?« je rekel g. dvorni svetnik Regally. No, bratov denar sem mislil, je hitro odgovoril Abraham, ki e rekel, da ni kriv, ker ga e takrat, ko ,e dobil denar v Jadranski banki, tako bolela glava, da niti nc ve, koliko denarja ;e v Jadranski banki dobil. Drugi obtoženec Izidor Alkalaj 'c izpovedal, da c Izak ali Izidor vseeno. Trgovec ;e in Spaniol. Alkalaj jc rekel, da je spravil denar v žep, ne da bi ga bil prešle!. Prigan al ga ie Pappo, nai hitro zapusti banko, ker se mu mudi na vlak S Pappom je šel v banko ker mu je bil Pappo dolžen in mu je ta n egov denai vrnil. »Nc bom se šel za ta!:o vsoto mazati,« jc rekel Izak, »ko imam v banki kredit za 2,000.000 K« in skromno oblečeni mož e pokazal predsedniku papir v dokaz njegove irdilve. Pappov zagovornik g. dr, Grab!o->ic ,e stavil predlog, naj sc razprava preloži, ker je Abraham Peppo degeneriran človek, ki sc ne more zavedati svo.ega de'an a in zato zanj tudi nc moic bili odgovoren. Sodišče je sklenilo, da sc preišče duševno stan c Pappuvo. Razprava se :e za to preložila. Oba obtoženca nista v preiskovalnem zaporu, ker sta založila kavcijo 800.000 K.
Danes ho poiota zopet zborovala.
Meteorologično poro l..nb< :sna m n m. v'S.					čHo.
OpHKt)-v n A	ra u tiiut u v mm	i. ln.d. motui v l	,-all.r .. . luieniM v O	.Nouo. uir- v	A llVtOu v mm
24. 2. 21 11	747 4	0	,17	jn°no v.	
2>. 2. 1 u		- 4	—	jbsno J.	-
27 2. 14 ti	i 47'5	4-3	1*3	■ atno Is	
BHHHHHHHHEHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHOTHHOTHHTO
cd
EHIHIIH
HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHBBHHHHHHHHHHHHHBHHHHHHHHHHHHHHHHHIiHHHHHHHHHHHHHHHHHHH^
P. B. A.:
Haftslnosf — pogol uspeli.
Saj dovolj pišemo in govorimo o potrebi načelnosti no samo v zasebnem, temveč tudi v vsem iavnem življenju, pa kljub vsemu temu se nam neredko pošteno spotakne, včasih posameznemu, drugič malo m ar. j kot vsem skupaj. Take slučaje je seveda treba vselej obžalovati in po mogočnosti popraviti. Obžalovanja vredni pa niso le z etičnega vidika, temveč tudi s čisto priprostega praktičnega stališča.
Noben človek ne dela rad za neko stvar, od katere si ne upa obetati posebnih uspehov. Velik tepec je pa, če si med svojim delom sam sproti podira pot do uspehov. Zato trdim, da je tepec tak človek, ki pravi, da dela za uspehe na tem ali onem polju v znamenju krščanskega svetovnega naziranja, zraven pa udarja preko načel in uporablja njim nasprotna sredstva.
Mnogi mislijo, da v političnih in podobnih javnih zadevah ni treba tako nežne natančnosti. Pravijo saj tudi drugi tako delajo. Tega končno že nihče več ne zameri. Ce pa že zameri, je to le strankarska zamera, ki živi duši ne škoduje. Tudi Gospod Bog gotovo ne gleda tako ostro na take reči.
Pa si oglejmo zadevo od neke plati, ki je skoraj sebičnosti podobna, kakor sem že prej zapisal, vendar utegne tudi prav priti.
Prvo je to le: Kdor pravi, da dela v znamenju krščanskih gesel, nehote molče ali govore prizna, da dela in hoče delati za Boga in s pomočjo blagoslova božjega. Oboje se logično izvaja iz gornje trditve. Zakaj le tisti dela res krščansko, kdor more reči, da je njegovo delo vsaj z dobrini namenom posvečeuo Bogu. In kdor ima res namen, delati krščansko, mora tudi vedeti; da brez blagoslova od zgoraj ne moremo ničesar storiti. »Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo .. x
Ves uspeh takega delavca zavisi torej od pomoči od zgoraj. Trenutne pridobitve, ki se morda tu in tam posrečijo, so trenutnega pomena in jih ne morem imenovati uspehe. Zdaj se vprašajmo, kako moro doseči uspehe človek, ki drugače govori, drugače dela! Tak človek je prav za prav lažnik, nele pred ljudmi, temveč tudi pred Bogom. Na vsak nbčin pa je hinavec in to tem večji, čim daljši je razdor med njegovimi besedami in njegovim dejanjem. Takemu hinavcu naj da Bog res trajne uspehe? Morda mu jih da, če je tak le redek posameznik, da mu jih radi celote, da večje dobro ne trpi škode. Ako bi se pa zgodilo, da bi kje v naših vrstah taka hinavščina prevladovala, mora nujno priti kazen, neuspeh, polom.
Zato pazimo vsak sam nase, pa tudi na druge, da se kaj takega nikjer ne ugnezdt' v naše vrste. Nizkotna sredstva, kakor so sum-ničenje, blatenje, častikraja, osebni napadi in
podobna čisto človeška nečedna navlaka naj popolnoma izgine iz naših vrst!
In še drug dokaz!
Morda ho kdo ugovarjal: Zakaj pa naši nasprotniki dosežejo uspehe ravno s takimi sredstvi? Kdo se je boril z bolj nečednimi sredstvi, kakor recimo ravno naši komunisti, ki so pa vendar v tem primeroma kratkem času precej dosegli? Ali so se borili s kakšnimi ustaljenimi načeli? Terorizem, surovost, kričanje, laž — to in pa podobno je njihovo orožje. In vendar imajo uspehe!
Prvič to niso pravi uspehi. Na videz je nekaj, v resnici 'ni nič in manj kot to. Ce so potegnili del ljudstva za seboj, v tem še ni uikak uspeh. Razkrojile in razsule so se šo druge stranke, ki so se vendar dostojnejših sredstev posluževalo, tem hitreje se bo razkrojila ta. Kar taka in podobna stranka doseže, je njen uspeh v podiranju, vsaj po veliki večini slučajev, zidati ji ai mogoče! In lakih uspehov nas varuj Bog!
Potem pa še nekaj. Čeprav je včasih videti, da ima ena ali druga stranka s pomočjo povsem človeških sredstev lepe uspehe, nas to ne sme motiti, da bi se dali izvabiti na isto pot. Pomislimo, da so to po Gospodovih besedah »otroci tega sveta«. ln ne samo po Gospodovih, temveč po njihovih lastnih besedah. Saj trdijo, da je ta svet njihova edina in prava domovina!
Raba človeških sredstev, ki so večinoma z neresnico v prav bližnjem sorodstvu, je njihovo polje, kjer so doma. Gospod Zveličar bi rabil izraz: to je »vrsla-K njihovega udejstvo-vanja.
Ne pozabimo pa, da so ti otroci »lega sveta- v teh rečeh vse bolj prebrisani, nego tisti, ki žele in hočejo biti med -otroci luči.* Saj pravimo večkrat: Ti znajo! Iu res, kako se jim včasih terorizem obnese! Kako se jim tu in tam posreči riskirana obljuba, rafinirano natolcevanje, politično podkupovanje itd. Le poizkusi kaj takega človek ali stranka v znamenju krščanstva! Gotovo spodieti, ne samo zato, ker mora spodleteli, temveč tudi zalo, ker stvar ne bo nikoli izpeljana s tako prebrisanostjo. Mogoče je kaj takega posamezniku, seveda, dasi je morda velik hinavec, ker bo dajal le zase odgovor. Toda tak se je že poprej izneveril krščanskim načelom in ga sploh ne moremo šteti več tu sein.
Ce poizkusi krščanska organizacija kaj takega, je kazen tik za petami. Kazen si naloži sama, ker sili na polje, ki ni njeno iu biti ne more. Zato bodimo visi in vselej in povsod strogo načelni, da bo strogo načelna vedno tudi celota. Ncoinadeževanosl naših načel nam bodi najsvetejša dolžnost, za čistost načel bodimo občutljivi kakor za punčk-o svojega očesa!
P. B. A.:

Skrajnosti ali ekstremi so skoraj pri vsaki stvari nekaj nezdravega. Povsod velja zlati pregovor: Srednja pot, najboljša pot. Ce poudarjam, da naša izobraževalna društva na-rede za krščansko stvar jako veliko dobrega, imam v mislih seveda taka društva, o katerih se da brez pretiravanja reči, da so dobra. Dobra društva so pa. le tista, ki se poleg drugih izrodkov in izrastkov skibno ogibljejo tudi vsakovrstnih skrajnosti.
Tukaj hočem v skladu z naslovom članka opozoriti na dvojno skrajnost glede izobraževalnih društev, ki ni doma toliko v društvih samih, kakor mnogobolj v mišljenju naše inteligence, na katero je naslovljen naš poziv, naj se z vso silo lotijo izobraževalnega dela v okrilju Slov. Kršč. soc. zveze.
Naglasil sem že. da la društva ne smejo biti politična v smislu agitacije za krščansko polilično stranko. Resnica pa je vendar, da mnogi vodijo svoje društvo ali njegov odsek skoraj edino s tega vidika. Mnogi, ki se ogrevajo za delovanje v društvih, imajo pred očmi le političen uspeh. Seveda potem tudi v društvu v tem smislu delujejo, tiščijo v ospredje, kar je videli stranki v korist, zapostavljajo, kar ne pripomore direktno v prid politiki. O priliki raznih društvenih prireditev polemizirajo z nasprotniki v maniri političnih agitatorjev, imajo celo veselje, izzvati prepir ali še kaj več. Ako se jim zdi, da so koga očitno »ugnali«, si domišljujejo. da so dosegli za našo stvar lepe uspehe.
Tako krivo pojmovanje našega kulturnega gibanja tudi povzroča, da se javne prireditve raznih organizacij SKSZ prerade mešajo in družijo s prireditvami politične stranke. Nekaterim se že tako zdi, da političen shod no bo uspel, ako ga ne spopolni telovadni nastop ali kaj podobnega. Je že res, da se na ta način pogoslo zadeneta dve muhi na en udarec, toda za bistrenje pojmov ne more imeti tale udarec dobrih posledic.
Seveda smo tudi v tem pogledu vse preveč pod vplivom ideologije naspiotnikov. Vajeni smo tega kot vsakdanjega kruha, da je nasprotnikom vse to vsebina istega kosa, pa naj bo Knietska zveza ali Orel ali Marijina družba ali celo tretji red. Vse to je »klerika-ljizemc pa je debate konec.
Dr. Krek je rad povdarjal, da se komaj sami zavedamo, koliko liberalizma tiči v nas vseh. Res, zelo dovzetni smo za tisto strašno navado, da vzamemo vse kar moč na debelo in na široko, zraveu pa površno in nenačelno. Ravno ta debela breznačelnosl jo od nekdaj znak liberalizma in prav rada se prime tudi marsikoga, ki bi mi do smrti zameril, če bi mu prisodil tako lastnost.
Da bi vendar naše glave že enkrat po svoje mislile, ne pa večno s plitvimi možgani nesrečnega tirana, ki se imenuje »javno mnenje«!
Pa dajmo se ozreti še na drugo skrajnost!
Imamo inteligentne ljudi iz krščanskih vrst, ki so osebno izrazito idealnega mišljenja. Saj jih niti ni ravno majhno število. To trdim s prepričanjem in zadoščenjem. Celo to zavest imajo, da so dolžni svojo idealnost obračati v socialno korist. Dober človek namreč ne sme biti zadovoljen že s tem, da je sam dober, temveč mora skrbeti, da bo njegova plemenitost tudi druge pridobila zase.
Resnično plemeniti značaji radi porabijo priložno priliko, da pridobivajo drugo za lepo in dobro. Toda ravno te vrste ljudi je pogosto težko pridobiti za delo v naših društvih. Ce jih vabiš k sodelovanju, ti bodo odgovorili: Saj sem tvojih načel, toda rajši storim na tihem kaj za dobro stvar. V poliliko se pa ne vtikam, za politiko sploh nisem, ta reč me odbija itd.
Torej jim je nnšn kulturna organizacija — politika! Druga skrajnost! Oni nočejo politike v naših društvih, pa ne gredo ziaven, ker sc
jim zdi, da se v njih uganja politično slran-karstvo.
Iz tistega, kar sem zapisal v prvem delu, sledi, da se včasih naši idealisti ne motijo. V posameznih slučajih se jo ta zloraba res zanesla v društvene domove. To moramo vsi obsojati.	N
Motijo se pa, ako mislijo, da je naša kulturna organizacija sama na sebi politika. To je jako zmešano pojmovanje m le kaže, kako je tudi za uekatere idealiste nujno potrebno, da si krepko razbistre svoje pojme. Tudi taki gledajo preveč debelo in površno, ne vzamejo stvari z zadostno resnostjo pod drobnogled.
Škoda jo, da te vrste Ijuije ne žrtvujejo svoje dobre volje za naše organizacije. Svoje dobre volje, pravim, zakaj o takih, ki jim jo stud nad »politiko« le pretvezi, v resnici jih pa odvrača od organizacije in c<d dela zgolj ljubezen do komodnega življenja, na tem mestu ne govorim. Bi bila menda tudi vsaka beseda zastonj.
Z ljudmi dobre volje, pa napačnih predsodkov, se pa menda da govorili. -Kdor res misli, da je delo za prosvetno društvo politika, naj se pouči in bo sprev-del, da je v zmoti. Ce nm iz dosedaj povedanega stvar še ni jasna, naj si jo ogleda od drugih strani,
upanje je, da mu bo trezen preudarek že odprl oči.
Kdor pa opravičeno toži, da je ta organizacija v njegovem kraju na nepravem potu, tudi nima vzroka, da se dosledno abseutira. Naj pride zraven iu naj pomaga s svojo premišljeno besedo, da se zanese v društvo zopet pravi duh! Gola kritika, ki ostane samo pri tožbi in grajanju in obsojanju, je pa čisto nedelavna, da bi se kaj zboljšalo iu popravilo nikdar ne oživlja, temuč le ubija. Tako kritike nas Bog varuj, takim kritikom je dejal Krek »nergači«.
Ce vidiš, da zavijajo kje na stranska pota, se nikar ne lovi za besede in neumnosti posameznika, poglej v jedro stvari same, pokaži, da ti to bolj prav razumevaš, stopi zraven, uveljavi na moder način svoje boljše prepričanje — in potegnil jih boš za seboj! Morda si boš nakopal nekaj sitnosti, morda celo kako osebno sovraštvo, toda storil si dobro delo in cela organizacija ti bo hvaležna!
Zato moramo le ponoviti poziv na vse naše inteligente dobre volje: Posvetite temu vprašanju svojo moči, svoj čas, svoje delo! Ce uiste glede česa na jasnem, dajte se poučiti, mislite sami brez predsodkov. Razne skrajnosti naj izginejo, ker so nečastno znamenje površnega pojmovanja.

ml v siietoi
drnStoSh.
Vsako izobraževalno društvo naj bi imelo svoj ženski odsek. Dalekovidni vzgojitelji pa celo svetujejo, naj bi imel ženski odsek dva oddelka. V 1. naj bi bile mlajša tovarišice od 14. do 18. 1., v 2. pa starejše otl 19. leta dalje.
Cemu ta delitev? Ta delitev je zlasti potrebna, kjer šteje ženski odsek mnogo članic. Jasno pa je, da imajo mlajše vse druge potrebe, ko starejše; da se drugače vedejo ko odrasle tovarišice. Mlajše so pravkar zapustile šolo; v njih še vse vre in kipi; niso se še umirile; potrebujejo še mnogo iu mnogo za pametno, pošteno in srečno življenje. To naj jim pomaga podati društvo.
Danes nameravam govoriti lc o tej mlajši skupini.
Kaj naj društvo tem mladim članicam nudi?
J. Vzgojo naj nadaljuje! Dekle, ki zapusti šolo, ostane doma ali pa vstopi v službo. V obeh slučajih se mora vzgoia nadaljevati. Najnaravnejša vzgoja je pač doma v domači družini. Na mlado bitje vplivajo tu starši, tete, sestre, bratje, drugi sorodniki, prijateljice in družina. Mlad člcvek od vseli sprejema pouk in navodila; kakor goba jih vsrkava. Ce se na gori odkruši skala, se z gromovitim ropotom privaii v doliuo ter od-gleti v tisoč drobcev. Nekaj teh d robe.-v ostane na bregu vodo in ostane robat in oglat. Nekaj drobcev pa pade v reko. Tu se kamen kreše ob kamnu, tu se neprenehoma brusi in gladi, zato je kmalu popolnoma izglajen. Kdo bi si mislil, da je bratec robatega kamna tam na obrežju! Prav tako se značaj mladega človeka brusi in gladi, pili in lika v društvu. Mlad človek ima bistro oko; vidi lepe zglede: li delujejo nanj z mogočno silo. Še boljše oko pa ima za druge; precej opa/.i napako na svojem bratu, na svoji sestri. Komaj pa opazi slabost, ne da 11111 srce miru, da tega ne bi razodel na boljši ali slabši način. Krivec torej precej izve svojo napako, svoj greti, od druge strnili. Ce je moder, je hvaležen in se poboljša. Ker pa čuti, da ga vsi opazujejo in ker se sramuje, da bi ga zopet in zopet opozarjali na napake in pogreške, je odslej pa» ljivejši iu opreznejši ter se skuša vseh teh slabosti otresti in znebiti. Oj, srečna duša, ki hitiš kvišku na strmo goro popolaosli!
Ko je modrijan Sokrat opazil, da je mladi iu lepi Alcibijad preponosen na bogastvo svojega očeta, ga nekoč vpričo drugih tovarišev vpraša: Alcibijad, znaš li kaj zemljepis-ja? — Gotovo, da znam. — Ali mi moreš pokazati na zemljevidu naše mesto Atene? — Tukaj! — Dobro; sedaj mi pa pokaži še hišo svojega očeta! — Osramočen odgovori Alcibijad: Sokrat, te hiše pa na zemljevidu ni. — I11 na to si tako ponosen, česar niti na zemljevidu ni? — Gotovo so se vsi drugi učenci muzali ob tej opazki. Za nekaj časa je pomagala, da jo bil učenec skromnejši in poniž-nejši.
V društvu najde mlad človek obilo lepih, posneme vrednih zgledov; nikjer pa tudi ni toliko bistrookih sodnikov, paznikov in sva-riteljev kot v društvu. Tu se moraš obrusiti in ogladiti, če se le preveč ne ustavljaš.
2. Nudi li društvo tudi dokaj izobrazbe. Kdor ne uapreduje, nazaduje. Deklice, ki so
izostale iz šole, imajo lc liiaio prilike, za na-daljnji uk. Kdo naj jih uči? Ce imajo pametne iu modre starše, že še napredujejo. Kaj pa če takih ni? Po navadi je potem konec uka in napredka. I11 vendar je še toliko potreb! Kdo naj tem potrebam zadosti? Društvo! Tu je lepa prilika za napredek. Društvo goji predavanja, razgovore o koristnih predmetih, petje, deklamacije, igrokaze, tečaje. V teku let se moraš, hočeš, nočeš, navzeti raznih naukov in tvoja dušna izobrazba raste. Primerjajte ljudi, ki so se urili v izobraževalnih društvih in take, ki so se jim izogibali. Kolik razloček!
3.	Društvo daje svojim članicam tudi varstva. Le pomislite, kolikim nevarnostim so izpostavljena dekleta. Kako lahko krene na napačno pot, kako lahko zaide na kriva pota I" Če jo v službi, si kmalu kaj prisvoji, česar se ne bi smela dotakniti. Ce jo gospodinj naznani, jo zapro. Madež se je drži svoj živ dan. No opere ga nobena solza, nobeno kosanje, tudi ne korenito pobol jšanjo. Svet je včasih sila krut sodnik. Ali pa čo zabrede dekle v slabo druščino, kako žalostne posledice izvirajo iz tega! V društvu pa je varnost! Tu so dobre tovarišice. Z njimi sc ra-duje, z njimi razgovarja, z njimi poje in igra: čas ji le prehitro mineva, da za kaj slabega niti prilike ni. Koliko deklic mora društvu zahvalili za svoje miruo srce, za svojo srečo! Vse drušlvenice so druga drugi angeli varihi, ki ne puste sovražnika blizu.
4.	Društvo pa uudi svojim članicam toliko neskaljenega veselja, kolikor ga nikjer drugje ne morejo najti. Vsako društvo goji petje. Koliko plemenite radosti rodi prepevanje!
I11 društveni prazniki! Kako se jih vse članice vesele! Treba se je pripraviti za nastop, treba deklamirati ali prevzeti vlogo v kakem igrokazu In predavanja! Duša uživa vedno kaj novega. I11 potem razgovori! Seveda zine včasih katera kako manj modro. Glasen smeh odmeva po dvorani. Pa tudi ta poneha; prihodujič bo pa boljše. Kako je bilo marsikateri društvenici dolgočasno ob nedeljah popoldne po nauku. Ni se vedela kam dejati. Sedaj gre v društvo in zabava je tu. Ce drugega ue, vsaj »špano« lahko vleče, ali pa »zajca lovi., ali pa si izvoli šah in domino. Kadar pa je skupen izlet, je pa umljivo višek radosti.
Zato se dekleta brez izjemo vpišite v izobraževalno društvo! Nikar no rečite: »Ni treba, saj smo v Marijini družbi.« — »Prav lepo je to in Bog vas živi! Toda, no glejte samo na sebe, poglejte koliko vaših sester pa ni v Marijini družbi! Te preštejte, pa boste videle, da je treba tudi to rešiti, tudi za to kaj storili. Ce jo v župniji, ki šteje 2000 duš, 60 deklet v Marijini družbi, se Vam morda že veliko zdi. Kje pa so druga dekleta po 11. letu, ki jih mora še biti najmanj 110? Ali boste pustile, da ta potonejo? Ali niso vašo sestre, vredne naše ljubezni, vaše pomoči in vašega usmiljenja? I11 če jih iz raznih razlogov ni mogoče pridobiti za Marijino družbo, poskusite jih spraviti v ženski odsek izobraževalnega društvu. Kako vam bodo hvaležne, kako boste tudi ve srečne radi tega truda. Sestre, hitro na delo, zora vas kliče I

Delajte v izobraievaSnčft cSruštvah.
Za naš kulturni procvit so izobraževalna društva pravi blagoslov. Kdo bi o tem dvomil? Kako lepo so se razvijala pred vojno! Kako so spremenila naš narod! V prejšnjih časih so fantje zvečer pohajkovali po vaseh in se med seboj pretepali, iz otroških prepirov jo navadno nastal uud pretep; noži, koli, kosov i vrtnih ograj so igrali veliko vlogo in konec jo bil večkrat žalosten poboj. Ko so pa izobraževalna društva posegla vmes, so se fantje shajali, učili, vežbali v petju, telovadbi iu dramatiki. Prisrčna vez jih je vezala; sovraštvo med posameznimi vasmi je prenehalo, izginili s o pretepi, poboji so postali redki. Po vojski pa se je prejšnje nebrzdano življenje zopet pričelo. Človek bi vprašal: »Kam plovemo?« Ali ni to strašno, da je bilo samo 1.1919 v Sloveniji 111 samoumorov in 112 umorov? Ljudje božji, pomislite, kaj se to pravi! Ali ni mnogo gnilobe v nas? Kako bi jo mogli iztrebiti? Lahko, samo nekaj resne volje je treba, zato. Blagoslovljeno vsako srce, ki kaj stori v ta namen!
Vsak dober in zaveden Slovenec mora biti član izobraževalnega društva; seveda ne samo član, ki prispeva svoj letni donesek, ampak tudi sicer delaven in vnet član, ki rad pomaga, kjerkoli more.
1.	Kjer opaziš, aa bi lahko pomagal, se sam oglasi! Drugi morda ne vedo, da imaš dober namen, zato jih opozori! Vsako društvo je hvaležno za pomoč! Delavnih članov, zlasti odbornikov, povsodi poirebujejo.
2.	Če si pevec, pristopi k pevskemu odseku. Kaj je lepšega od petja? Znani skladatelj Anton Hajdrih je natisnil na svoje skladbe kot geslo znamenite besede: »Ptica brez perot je mrtva stvar, kaj meni svet brez pelja mar?« In res, kako žaslotno in prazno bi bilo mlado življenje brez petja! Ce si otožen, zapoj in srce se ti bo razvedrilo. — »Pesem nas spremlja v zemskem življenju, Vanjo izlivamo radost, bolest. V upanju, strahu, veselju, trpljenju, Pesmi odmev ostane nam zvest!.': (Ant. Medved). — Društva, ki goje lepo petje, so vedno priljubljena. Koliko užitka daj) "ah k o poslušalcem! Ali se more prirediti 1 p.-"lica ali slovesnost brez pelja? Pojte torej in ne jenjajte prepevati!
3.	Kar vas je v društvu zmožnejših, poskusite s predavanjem. Ce katero stroko po-sebe gojiš, bodeš snov kmalu našel. Seveda če moraš v tvarino dobro zatopiti, da ti bo samemu dobro znana. Spiši svoj govor in ga sam sebi večkrat ponovi! Seveda se ga ne smeš popolnoma na pamet naučiti, ker sicer si v nevarnosti, da ne boš govoril naravno in s srcem, ampak priučeno, zato pa mrtvo in pa mrzlo. Predavanje je večja umetnost kot pa misliš; zato so dobri predavatelji redki.
4.	Lažje je predavanje v obliki tečajev, ko govornik kako snov razdeli na več ur in posamezne oddelke pesebe razlaga. Podoben je tu učitelju, samo da obenem poskrbi tudi za zanimanje s tem, da snov poživi z zgledi iz življenja in zgodovine. V nekaterih društvih na deželi so na ta način piedelali prav dobro knjigo, napr.: Rohrmanovo poljedelstvo, Dularjevega »Domačega živinozdravnika« in »Umno živinorejo«, Kosijevo »Umno kletarstvo«. Po predavanju je bil vedno kratek razgovor o predavanem oddelku. Vsak je povedal svoje mnenje, svoje izkušnje ali pa dvome. Ne verjamete, koliko so se fantje uaučili. — V drugem kraju so obravnavali »Društveni in shodni red« po knjigi dr. Viljema Schvvei-tzerja in potem »Obrtni red« po knjigi Ant. Kralja. Obe knjigi je izdala »Slov. krsč. soc. zveza« leta 1902 in 1903. Zelo pripravna učna knjiga je tudi dr. Tavčarjev »Slovenski pravnik«, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Tu izveš najpotrebnejše nauke o zemljiški knjigi, o nakupu in prodaji, o pogodbah, o motenju posesti, o zastarelosti, o zapuščinah in oporokah, sploh stvari, ki jih vsak odrasel človek vsak dan potrebuje in jih mora vsak človek, zlasti pa posestnik vedeti, da se ubrani marsikateri škodi. — V ženskih odsekih so pa po več krajih pod vodstvom učiteljic predelali »Slovensko kuharico« in »Gospodinjstvo«. Nobena dekle ni šla od predavanja brez koristi domov. — Ponekod so čitali tudi list »Občinska uprava« in reševali vprašanja. Kako poučno in obenem zanimivo je bilo! Seveda je nilo marsikatero vprašanje trd oreh, po rešitvi pa tem večje veselje. Seveda so za take tečaje sposobni le resni, pametni ljudje, ki se žele res kaj naučiti, zlasti mladi gospodarji.
5.	In kaj naj rečem o tako priljubljenih igrah? Te se same priporočajo. Letos praznujemo uprav 250 letnico, kar so prvo slovensko igro (leta 1670.) igrali. Potem je minilo več kot sto let, da nimamo nobenega poročila več do leta 1789., ko so igrali Linhartovo »Zupanovo Micko«. Od tedaj smo, hvala Bogu, že precej napredovali. Zal, da je sedaj tolika draginja in da so vse tiskarne tako preobložene, da se novi igrokazi tako počasi nalisku-jejo. SKSZ pa ima namen, izdati celo zbirko. Prvi snopič izide v kratkem času. Saj je tudi potrebno, ko petdeset odrov komaj čaka, Ja kaka igra izide.
6.	V vsakem društvu je pa treba življen!".. Za to naj skrbi agitacijski odsek. Ta mora preskrbeti potrebne liste za društvo, pa tudi za posamezne hiše. Skrb mu bodi. da se širi le v resnici dober tisek, in da se zabrani vsa-
ko slabo, brezpomembno, pohujšljivo čtivo. Pozabiti tudi ne sme na nabirko ::a nujne domače ali tudi javne, narouae poirubo. Agi-tirati mora za Mohorjevo družbo. Letos te dolžnosti pač nismo častno opravili. Cujemo, da je število Mohorjanov padlo za polovico, od dobrih 90.000 na dobrih 40.000. Ali ni to žalostno? Res je, da je velik del Slovencev odcepljen cd svoje matere, toda ta izgovor ni tehten. Pravi vzrok jo materiaiizem, ki je prevzel vse sloje. Pravite, da 10 K kmet težko da. Ni res! Veliko lažjo jih da, kakor pred vojno 2 K. Ce prodaja na ljubljanskem trgu jabolka 1 kg po 5 — 6 K, je naročnina plačana z 2 kg jabolk. Pred vojno jih je moral za 2 K prodati 10 kg. Torej je v resnici naročnina sedaj manjša. Poboljša,jmo se! Te sramote ne smemo prevzeti, da bi nazadovali.
Rajni dr. Krek jo pa pogosloma trdil, da naša društva ne bodo uspevala brez blagoslova z nebes, ki si ga izprosimo posebno z duhovnimi vajami. Tu se duh poživi in po-kropča. Zaio poskrbimo, da so napravijo vsako leio v enem kraju vsake dekanije duhovne vaje, ki bi trajale mogoče le en dan. Govori tuj bi bili štirje in potem skupen pristop k svetim zakramentom. Za tak način duhovnih vaj bi bilo treba seveda točnega vzporeda in primernih priprav, ki bi bile sicer združene z nekaterimi težavami, sad pa bi bil nepre-plačljiv. Delajmo torej in nikar ne dremajmo!
O m šf we si e, salte® we3
Društva morajo biti članom kraj, kjer se oddahnejo od vsakdanjih skrbi, od truda in dela, Zaio se mera s podukom vrstiti tudi pošteno razvedrilo, ki vzbuja v človeku dobro voljo in novo veselje do dela. Veliko je sredstev, ki lahko služijo zabavi; med najprimernejša prištevamo:
Petje,
Blažilni vpliv petja na človeško srce je vsakemu znan. Lepo zapela pesem res razvedri človeka. Zato naj sc vsako izobraževalno društvo na vso moč potrudi, da si ustvari pevski zbor. Kjer je nastavljen spreten organist, je to prav lahko iz-peljivo. Pevce pa je treba v dobri volji ohraniti, zlasti v začetku, zato naj jim gre odbor vsestransko na reko, da ne izgubijo poguma. Pevovodji naj se pa od časa do časa nakloni kaka nagrada, kako primerno darilo itd.; s tem se ga priveže na društvo in se mu podvoji veselje do poduče-vanja. — Mladeniči naj imajo svoj zbor, dekleta pa svojega. Čas za pevske vaje naj se natančno določi; strogo naj se pazi, da se pevci redno udeležujejo vaj. — Ako drugače ne gre, se morda za društvo porabi cerkveni pevski zbor, ki naj se ijči tudi necerkvenega peiia.
Predstave.
Dobre gledališke predstave jako blagodejno vplivajo na ljudstvo. Naše ljudstvo pa tudi ljubi take predstave; saj so v novejšem času povsod silno dobro obiskane. Seveda je pri teh predstavah treba vsestranske previdnosti, če hočemo, da bodo uspehi povoljni in neprijetnosti izključene. Tu,kaj samo kratko opozarjamo na sledeče točke: 1. Nikar naj se ne igra prevečkrat; parkrat na leto zadostuje, ako krajevne razmere drugače ne zahtevajo. — 2. Uprizarjajo naj se le take igre, ki res blaže srca; pred pustom seveda niso izključene burke, toda varovati se je treba trivialnosti in surovosti. — 3. Prireditev naj bo priprosta, da se ne nakopiči preveč stroškov.
Veselice in zabavni večeri.
Skrbi naj se za zanimiv in raznovrsten program. Razen pevskih točk in dramatične predstave naj bo v sporedu tudi kratek nagovor, šaljive ali tudi resne vsebine, dalje deklamacije in kratki šaljivi prizori, v katerih nastopi po ena ali dve osebi. Deklamujejo naj tuintam tudi mali otroci, kar občinstvu zelo ugaja. Ob sklepu se lahko priredi šaljiva loterija, tombola ali kaj podobnega, da bo tudi blagajnik društva imel svoje veselje.
Godba, Tamburaški zbor.
Katero društvo bi pač ne želelo svoje godbe? Res so velike težave; toda kjer je logoče dobiti le količkaj spretnega učitelja za godbo, naj se odbor loti tudi stvari. Trud bo obilno poplačan. Zlasti tamburaški zbor ni tako težko ustanoviti. Mlach-niči, ki se z veseljem poprimejo godbe, izgube vse druge muhe in so najboljši člani društva. Kako godba povzdigne zabavne večere in društvene veselice, tega ni treba posebej omenjati.
Telovadba.
Telovadba je jako primerna in koristna zabava zlasti za mladeniče; pospešuje zdravje, navadijo se krepkega in ponosnega nastopa, obnašanje se jim ogladi itd.; vse to jim tudi pri vojakih prav pride.
Izleti.
Semtertja naj društvo priredi kak izlet; jako lepo se da s takim izletom združiti romanje h kaki božjepotni cerkvi. Kier ie v dekaniji več društev, včasih napravijo skupen shod na primernem kraju,
zdaj tu, zdaj tam; zlasti ob posebnih prilikah ir' izrednih društvenih slovesnostih n. pr, o blagoslovljeni« zasoave, društvenega doma, je primerno, ce se bratska društva mnogoštevilno udeleže. Seveda je treba take izlete prirejati modro in previdno; člani naj ne pozabijo na zmernost, ne ostanejo naj predolgo v noč v tujih krajih in medsebojno naj se vzpodbujajo k temu, da vsestransko varujejo ugled društva,
Tako približno naj bi bilo delovanje naših društev z ozirom na zabavo, Ako se vsi našteti nasveti zares izvrše, ako se skrbi za živahno društveno delovanje s predavanji, podukom itd., ako poleg tega vse člane druži lepa sloga, potem mora društvo doseči svoj namen.
Hala cSraiHva.
Zbirka ljudskih iger »Ljudski oder", prvi zvezek io izšla. Naroča se edino pri tajništvu S. K. S. Z. — Cena za 1 izvod 10 K, s poštnino • /cd 12 K.
Prošnje za znižano takso gledaliških iger itd. naj društva vlagajo vedno po SKSZ. Čo zvezi naznanijo, da potrebujejo potrdilo, jirn zveza oskrbi vse in polrdilo dopo.šlje in sicer v dveh dneh po prejemu naznanila. Plačati je pa treba 23 kron, in sicer za kolka 8 kron (prošnja) in 12 kron za rešitev ter 3 krone za poštnino in papir. Kdor prošnjo vloži pri deželni vladi, mora seveda mnogo dalj časa čakati. Društva, ki še nimajo potrdila, naj se požurijo, da ne bodo imela sitnosti. Bloki za vstopnice se dobivajo v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Treba je potem le še društveni pečat pritisniti in datum itd. izpolnili.
d Prizivi. Na vprašanje, kam naj so vlagajo prizivi zoper rešitev finančne oblasti, ki je takso določila, odgovarjamo, da so prizivi nasloviti na finančno direkcijo. Glej člen 158 zac. zakona o proračunu za 1. 1920/21, Uradni list št. 136 iz 1. 1920. — Pritožbe zoper kazenske obsodbe se vlagajo v treh dneh po cblastvu, ki je obsodbo izreklo, pri delegaciji ministrstva za finance. — Paziti je torej, da se priziv v obeh slučajih vloži v treh dneh po rešitvi 1. instance na višjo instanco.
d O delovunu »Katol, izobraževalnega društva na Etsdu« za dobo 1918—1920. Občni zbori so bili 11J je: 1918, 1919 in 1920, zadnii letos meseca nov, Odbor: Predsenik dr Janko Benedikt; podpredsednik J. Stupica, kaplan; tajnik Alo:zij Kozeli. učitelj; blagajničarka Alojzija Gogala; odborniki: Fr. Rus, nadučtelj in župan, Franc Bilol, Jakob Tavčar; odbornici: gospa Sernec, soproga bivšega poverjenika in gospa Rus, soproga župana. Za počitnice se kooplirata v odbor, g g. Janko Golias, profesor in Fr. Vrevc, akademik. — Odseki: 1, Pevski voditelj g. župan Fr. Rus 2. Knjižnični, knjižničarka gdč. Al. Gogaia. 3. Dekliški, predsednica gdč. Žcrovnc, voditeljica gospa Rus. 4. Telovadni, voditelj g. Kozel!. 5. Orliški, predsednica gospa Ser-j rsec, na?e'nica gdč. Zupan. 6. Dramatični, voditelji-j ca gospa Sernec. 7. Tamburaški, vaditelj kaplan Stu-I pica. — Predavanja: O razporoki (dr. Zupan).
—	O ločitvi cerkve od države (dr. Fabjan). — Kulturno delo in naloge žene (gdč. Krekova). — Sad. jarstvo (g. župan Rus). — Vrinarstvo (gdč. Polja-nec). — Cvetličjere,a I. (gdč. Zupan) — Cvetličje-reja II, (gdč. Repe). — O Valentinu Vodniku Igosp. Mevželj). — O življenju in delovanju škofa dr. A. B. Jegliča (g. Stupica). — Ciklus predavani o Prešernu, Gregorčiču, Kettju, Župančiču (g. Stupica). /raven so deklamirale na'značilneiše pesmi teh pesnikov n. pr. Krst pri Savici, Duma itd. gdč. Repe, Rogač, Grims. Gospa poverjenikova Sernečcva je večkrat prednašala in pojasnjevala pesmi Župančiča tako sijajno, da je bil pravi užitek. — O Cankarju sta si razdelila delo gg. prof. Golias in učitelj Koželj. Prvi nam je razložil njegovo življenje in markantno označil njegovo umetnost, drugi nam :.e bral na:krasnejše njegovih Podob iz sanj. — O električnih napravah jc o priliki društvenega izleta na Z.rvršnico predava! g. inž, Sernec. — V dekliškem odseku jc razen tega predavala pri tedenskih sestankih pokroviteljica gospa Rus o ženi v gospo-dinistvu in domačem živl tnju ter o oliki. — Izletov je bilo šest, pri nekaterih čez sto udeležencev: na Završnico, k Savici na Koroško v Vetrin:, na Ku-pljenik, na planine. — Družabni zabavni večeri so se prirejali od časa do čos:i. Spored: petje, predstava, čaj in zabava. — Miklavžev večer se priredi vsako leto dvakrat, enkrat za dekliški odsek, drugič za društvo. — Pevski odsek, moški in mešan zbor jc nastopal pri odličnejših predstavah in družabnih večerih. Pelo se je eno dejanje iz opere: »Čevljar in tesar«. Solnspeve s spreinljevanjcm klavirja in gosli je pela večkrat gospa Sernec. Pevski zbor je prepeval na jezeru v čast Protiču, ko je bil na Bledu, regentu Aleksandru in orlovskim gostom.
—	Tamburaški odsek, obstoječ iz obrtnega naraščaja Orla, ima tedenske vaje. — Ljudskošolski in obrtni naraščaj Orla vadi vsak teden, žal, samo redovne in proste vaje ter telovadne igre, ker nimamo orod a. Istotako Orlice. — Posebno vrlo se giblje dekliški odsek, ki ma tedenske sestanke s predavanji in petjem ter je letos v lastni režiji priredil pletarski tečaj ob obilni udeležbi. — Dramatični odsek je priredil predstave iger: Veriga, Mlinar in n:egova hči, Turški križ, Krivoprisežnik, Zaklad, Mati, Velika repatica, Dve materi, Tri rc-stre, Županova Micika, Medved, Bucek v strahu, Za letovišče, Dva gluha, Vse naše, Vojaški tat. Dramatični nnraščai je predstavljal igre: Tetin god, Sv. Miklavž, Na trgu, Mali Kristcfor, Od hiše, Ptičji kralj in Blagor usmiljenim. Pridružijo se igre Marijine družbe: Mater Dclorosa, Fabiola in Neža, Nevesta z Libana. Skoro vse igre so se enkrat ali dvakrat ponavljale. — Odborovc seje sc vrše redno vsak mesec, navadno šc pogostejše. Načrt za bodoče leto predvideva posebno stalna mesečna predavanja za vse društvenike in poglobljeno delo po odsekih,
d O delovanu r.lov kat. zobraž. društva v
Mokronogu. Med vojsko jc društvo zaspalo. Glavni vzrok ie gotovo bil ta da društvo nima primernih prostorov na razpolago. Dne 30. marca 1919 sc jc osnoval nov odbor, ki jc šel takoj na delo. Izpopolnil je knjižnico, nakupil je za 600 K novih knjig, stare so večinoma izginile, omislil si je nov oder, žalibeg so kulise samo iz kartona in papirja. Priredilo ic v teku poldrugega leta 7 iger, gojilo se je po možnosti petje, in odkar je ustanovljen tudi Orel, jc nastopilo tudi s telovadno akademijo. Predavanja so se v veliko prema:hni meri gojila. Imamo preccj moči r.a razpolago; kaj, ko inteligenca gleda delo samo od slrani. Res je, da prostori niso
eleganlr.:, pa delom se dajo razširiti tudi stene gledališke dvorane. Ko bi bilo v naJih inteligentnih vrstah toliko ognia, kot ga je v kroetskeni fantu, kako ponosno bi sc dvigal dom sredi trga. V kratkem sc zopet oglasimo. Bog živi!
d Mirna peč Začetniki smo, mladi šc, stari komaj par mesecev. S 15. avgustom 1920 smo slo-pili v življenje: zato tudi delovanje hi bilo tako živahno in uspešno, kot bi moralo biti. Razen tega — da srno začetniki — imamo pa še drugih ovir toliko, tehničnih ka <or f'nr.nciclnih, ki nam one-mogočujejo delovanje. Vkljub vsem tem oviram smo pa vendar dosegli precej uspeha, tako da *nio z ni m prav lahko zadovoljni. Že koncem prvega ir.e-R".ca svo ega roistva smo priredili orlovski tabor ki je vkljub raznim nagajivostim od strani nasprotnikov nepričakovano lepo uspel. Ob !e> prilitri smo ustanovili tudi odsek. — Rednih sestankov nismo imeli, deloma, ker dvorana dr,sedaj še ni bila do-gotovljenn (imamo lesen dom, ki ima ie precej zgodovine za seboj. Že večkrat so ga namreč nasprotniki hoteli podreti; a ni sc jim posrečilo), deloma vsled preobilega dela na polju in drugod. Sedaj so" te ovire odstranjene in sestanki — upamo — se bodo vršili redno. Priredili smo tudi Krekovo igro »Tri sestre«, ki je bila dobro priučena in ravno ia-ko dobro proizvajana.
d Št, Vid pri Stični. Društvo se je zadnje čase na novo poživilo, ne imenu'e se »Kat. Napredek«, ampak »Kat. slov. izobr, društvo v št. Vidu pri Stični«, Med člani je 40 fantov, ki imajo predavanje na 14 dni. Naraščaj Orla šteje 22 članov, telovadijo trikrat na teden. Ustanovil se je ob priliki prireditve »Na dan sodbe« (igrali so igralci iz Žužemberka) dramatični odsek, ki je že začel z delom.
d Poročilo kat. prosvetnega druSfva r.a Raki za leto 1920, Ustanovni občni zb^r se je vršil dne 24. oktobra 1920. Udeležba naravnost ogromna. Župnik Škrjanc in kaplan Stanonik sta raiiožila pomen in namen društva. Izvolil se je odbor. Čiar.a-rina se določi na ietnih 4 K, podporni člani plačajo 25 K. — Dne 31. oktobra ie društvo žc imelo svojo prvo prireditev: pet;e, govor, deklamacija, dekliška igra »Domov« in Finžgarjeva »Vse naše«, samo moške vloge. Dne 7. nov. odborova seja: Določi se oddaja časopisov, pevske vaje ir. dnevi za sestanke. Dne 21, nov. razlaga fantom g kapian Stanonik »Zlato kn;igo«, Dne 5. dec. predava g. župnik Škrjanc možem in fantom o sadjareji. Članov šteje društvo 133, in sicer 36 fantov, 76 deklet. 7 mož in 14 žena. — Odbor.
Prevarani ^li^Sk-
Burka. Nemški spisal K. Schlauchert.
(V ozadju duri dunajske hiše. Pred hišo zasnežena ulica. Buria brije. Na desni goreča svetilka.)
Dijak Pivko (do ušes zavit v svoj svršnik stopa polagoma proti durim in se bori z burjo). Preklicana dunajska naDrava, da mora vsak, kdor po deseti uri zvečer domov pride, plačati dvajsetico, da mu zaspani hišnik vrata odpre! Pa mu moraš še celo dvakrat, trikrat pozvoniti da se mu zljubi vstati in ti odpreti! Kateri dijak pa pride pred deseto uro domov? Kdo ve koliko časa me bo pustil tu prezebajočega čakati, pa ga še pošteno ošteti ne smeš, tega bedaka; ne vem, za koliko dni sem mu že dolžan dvajsetico. Koliko vrčkov piva bi si lahko privoščil na ta račun! Brrr! Kak mraz.' Pozvonimo torej! (Pozvoni prav krepko.) Glejte no, danes je pa uren! Je že tu/ Gotovo ie kdo pravkar pozvonil, da še ni odšel spavat.
Hišnik (v nočnem plašču in v copatah.) Kdo ie?
Dijak Pivko. Pivko!
Hišnik. Tako? Vi ste? Veste, Vaše blagorodje, danes ie 21. noč, ko ste me iz najboljšega spanja zbudili in še nikoli mi niste plačali dvajselice,
Pivko, Le odprite; jutri Vam vse poravnam
Hišnik. To ste mi že štirikrat obljubili, pa do danes še nisem ničesar prejel.
Pivko, Grom in strela! Odprite! Ne maram se pri tem pasjem vremenu še pre-hladitil
Hišnik. Veste kaj? Plačaite mi danes vsaj polovico, Porinite mi spodaj pri durih srebrn tolar skozi, potem Vam precej odprem.
Pivko (tožno sam sebi). Moj zadnji tolar, ki da imam (Glasno.) Da bi Vas koklja brcnila! Pa naj bo! (Odpre denarnico, vzame srebrnjalc in ga pod vrati noter porine.)
Hišnik, Prav lepo Vas zahvalim, gospod Pivko! Poštena roba to! (Odpre duri in se prikaže pri odprtih vratih.) Dober ve-< čer. Vaša milosti
Pivko. Lep dober večer to! Toda (brska po denarnici.. .) tristo medvedov, pa ne, da bi mi bila burja zadnji desetkronski bankovec iz denarnice odpihnila! (Išče po tleh.)
H i š n i k. Oprostiste, aH je mogoče, da bi imeli še zadnji dan v mesecu desetak?
Pivko. Kaj? Zdaj se pa še norčujete z menoj, ubogim dijakom? Tega ste Vi krivi; zato pa vsaj semkaj posvetite s svojo svetilko, da najdem desetak,
Hišnik (stopi venkaj in posveti).
Pivko stopi hitro v vežo in zaloputne duri). Zdaj pa le iščite!
II i š n i k. Gospod Pivko! Za božjo voljo, gospod Pivko! Vaša milost! Ljubi gospod Pivko! Nc delajte neumnosti, pustite me noter!
Pivko (za durmi). Kaj še! Ne boš Janez kaše pihal! Kakor ti meni, tako jaz tebi! Deseiaka nikar ne iščite, ga nisem izgubil. Pomislite — zadnji dan v mesecu! Lahko noč! Dobro se imejte!
Hišnik (se od mraza trese, kriči, razbija 7. rokami in nogami po vratih). Ljubi, dobri gospod Pivko! Mislite vendar na mojo starost, na moj protin! Drugega nimam na sebi, ko ta nočni plašč in copate! Vi boste moje smrti krivi! Niti pet minut ne vzdržim v tem mrazu! Lepo orosim, odprite!
Pivko. Dobro! Usmilim se Vas in Vam odprem! Toda najprej mi pod durmi srebr-njak nazaj porinite!
Hišnik. Kai, zdaj pa še to? Gorie! Pa če vse nič ne pomaga, vzemite ga v božjem :mcnu! (Porine srebrnjak ood durmi.)
P i v k o: (odpre duri) Prav iskreno Vas zahvalim. Pravi pravcati goldinar ie to! (Se smešno in globoko poklanja) Zdaj pa, mol dragi, ljubi hišnik, Vam želim prav prijetni, lahko noč m miren počitek!
Hišnik (vstopi)- O Vi! O Vi!
Pivko: Jutri Vas gotovo poplačam!
Hišnik • Odslej me pa m boste vec na limanicc vjcli. (Zaloputne vrata.)
KMlIfEBUI P H OBROKE | npkirn ft R|fnkf)rn
harmonij i, vio.me in vso glasbene po-	J flDflM c /rvarna Liub ana
trebščine. S ruua na debelo m diobno g^S	M. ' ' ' '
Strežnik,
bivSi učite! i Glasbeno Matice, Kongresni trg St. 15. Ljubljana.
Učena proila aika,
ki zna tudi Šivati se sprejme v trgovino z mešanim lagom na deželi. Isto am ie ^fjj gf Noslov pove uprava
sprejme
pod St. 633.
Sumoma iSlo ncerkvenika.
pri
I župni
ceikvi v TomiSiju se rnzo-su e. Dohouki v beri, denarju, p sest>u in prostem stanovanju. i.astop o sv. Juriju. Prošnje do 20. marca na župni urad v Tomidju.
Pmijfliaiiffl stareiSa moC sc sprejme V
i luUUjUliiU trg >vino z mešanim elagom na deželi. Hrana m stanovanje v hiši. — R flekt ra se samo nu vstrajno moč. Po-nudbe pod „lepa priliva" 1921 na upr v-n štvo .Slove. ca".	720
m Hrano.
„Slovcnca" pod št. 7^9.
Poizve se v upravni,tvu
Ror^io kmeiiSKo soseslvo
z vinogradom in gospodarskimi poslopji na Do.en skem. Ponudoe z natančnim po-p sjm in ceno na upruvništvo .Slovenca" pod štev. 11.7.
iii išče čo&ro mm
sobo in postrežbo ter vsa nekaj družabne zaslonibe Dri finejši rodbini. Ponudbe na upravo .Slovenca" pod štev. 715.
Slavneni prostor S^Su^s;
kolodvora v Ljubi ani se proda. Naslov pove upravništvo .Slovenca* pod št. 716.
Krnmiir Ia kupujem h 170 K za 100 kg nlUUljM 1 kakortudi oves. Ponudoe na Avgust ČopIC, Ljubljana, VrhovCeva ulica.
PoMeiske stroje ffi^iK:
sadne, mline, trijere, stroje za iu Učenje koruze, repo- in krmorezmee, črepalnlce, peči, decimalne tehtnice, pluge, brane in druge stroje dobavlja takoj Stanlslaus Sctimid, Strass, Stmk.
feskarska in HCersko
tiftlatin na IVAN BtUCBLJ, Dunajska
USiUVIiiUi cesta 1B se priproča.--
izvršitev točna, cene /merne.
mm
iščem z letnimi spričevali, ki zna kuhati, pode lestiti (vi-ksati) ter opravljati rlruga hišna dela. Pla' a in oskrba dobra. Pick, Zagreb, Sud-nička ul. 11.	699
Memovano mesečno sobo
v Ljubljani s
solidno postrežbo išče za marec neki gospod. Ponu Ibe naj se izvolijo poslati na nislov: Ljubljana, postni predal Številka 13.	6y6
š volil siroi „S!nser
kov trg št. 11.	706
Ili^n z nekaj zemljiščem po mož-1 ilujJlU] IIIJU nosti z navedbo cene. —1 Ponudbena: H. Logar, Ljubljana, Sv.Petra cesta 12. II. nadstr.	662
Sprejme ni'ndfl!3'L'il tlobra "loč vešča se lllUUujUinU, korespondence, in učenka. Ponudbe na upravništvo št. 705.
jflin Rflvn 31 konis^ih sh,
nu nU.U, IIUIU v primeru 5 m, širokost 2 m, kakor tudi k temu pripadajoči gonilni deli, se ceno proda. »Bistra« valjčni mlin Domžale.	680
cesta štev. 8.
10PS proda T. Korn Ljubljana, Poljanska
PoMSlvo, posoda iid.
Prodaja se vsak dan pop. od 2. do 5. ure na Cankarjevem nabrežju 7,11.
PouoiBoma siina fiiova drva p°
nizki ceni so bodo oddajala pri Liub-iianicl (Trnovo) v^ako množino. Dostavijo se tudi na dom. Motorna 2aqa na razpolago. Naročila se sprejemajo na Ahacijevi cesti St. 10, tramvajska postaja Sv. Petra cerkev.
pomočnica
išže oe ravno izučena gospica popolnoma izvežbuna m mufakturne in galanterijske trgovine (tudi v špeccri|i izvež-bane imajo prednost) za večjo trgovino na Gorenjskem. Vstop 1. aprila. Ponudbe pod D. B. 1921-693 na upravo lega lista.
IMe lelfiMA«1 za večjo trgovino se	s špeceri iskim
blagom nn Gorenjskem. — Ponudbe pod F. D. 1921/693 na upravo tega lista.
Za mnogobrojno dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega edinega nenadomestljivega sinčka, izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito sva pa dolžna čč. oo. frančiškanom na Viču za tolažbo in pokop, kakor rodbini Labičevi.
Bor plačaj!
Rožna dolina pri Ljubljani, 23. svečana 1921.
Viktor in KazimSra Oblak
žalujoči stariSi.

Polici s a direkcija za Bosnu i He» ce^ovinu.
Broj 5946/21.
Policijsko] direkciji n Sarajeva stražara i poičs^skih eganaSa.
Za; ovu službu dolaze u obzir lica, koja su podanici Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, fizički potpuno. sposobna, te razpolažu nužnom spremom.
Uvjeti za stražare su slijedeči:
1.	Da su navršili 24. ne prekoračili 36. godinu, da su odslužili svoj rok u kadru, te niso oženjeni.
2.	Da nisu sudski kažnjeni, te da su bili besprikornog moralnog i političkog ponašanja.
3.	Da umiju dobro čitati i pisati latinicom i cirilicom, te da su svršili barem cijelu osnovnu školu.
Prednost za stražarsku službu imaju ona lica, koja su u vojsci imala čin podoficira, ili koja se iskažu boljom školskom spremom.
Uvjeti za agente isti, što i za stražare.
Za neposredno stupanje u agentsku službu potrebno je barem 4 razreda koje srednje škole.
Prednost imadu i ovdje ista lica, koja su navedena kod stražara, nadalje oni koji vladaju pot., uno jednim ili više stranih jezika ili koji su bili u sličnoj službi najmanje kroz godinu dana.
Svojom rukom u oba pisma napisane molbe sa slijedečim prilozima (sve prema propisu biljegovano) Krštenicu ili rodni list, domovnicu, školske svjedodžbe i vojničke dokumente, u originalu treba poslati ili lično predati naj dalje do konca marta o. g. policijskoj direkciji.
Mjesečna beriva led enih polic, stražara: najmanje 1763 K 33 h; najviše 1880 K.
Isti imaju u naravi stan kao i odoru i obuču.
Mjesečna beriva iedičnih policijskog agenata: najmanje 1&96 K 66 hj najviše 2096 K 66 h.
Policijski direktor: _, Žegarac v. r.
Prostovoljna sodna dražba.
Antonu Berglezu iz Ljubljane lastne nepremičnina pod vi. št. 92 d. o. Karlovsko predmestje, sestoječe iz hiše št. 28 na Dolenjski cesti in stavbišča za izklicno ceno 250.000 K se vrii dne
?. marca 1921
ob pol 3. uri popoldne v Marončetov. gostilni na Dolenjski ccsli St. 1(J.
Dražbeni pogoji se lahko upogledajo v pisarni sodnega komisarja notarja Hudavernika, Sodna ulica št. t>.
MIISOVII narodno& bogatstva propadaju gubitkom ■ H9B»y ■■ ovaca) koza i goveda od jjoiesti
Sve MeSiBjeve ovce biče spašene upotrebom
Isti se može dobiti samo preko apoteke na utvrdjene cene. — Svaki može dobiti besplatne uputstva o lečenju Distolom od »ISIS«, drogerija na veliko, Beograd, Lovčanska 11.
Dospela jc velika pošiljatev raznih gnmbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in oredia itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. najnižje cene na drobna in na debeio
Išče se
sprejela bi se tudi starejša ženska moč. Ponudbe naj se naslovijo na Obrtno centralo v Ljubljani, Pražakova ul. 3.
Prodam iz proste roke svoji
Sarajevo, dne 17. februara 1921.
Hail&žaJ.
potreba je veči broj
z velikim zemljiščem ln poslopji v Za-gozdacu pri Starem trgu, okraj Črnomelj kakor tudi hoste z lepim lesom. Vse natančneje pri Ivan ffllhelič, Stari trg Stev. 19 pri Črnomlju.
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
na Studencu. Nastop 21. aprila. Prošnje naj prosilci osebno vlože pri župnem uradu na Studencu pri Sevnici do 20. marca 1921.
Razpisuje sc služba
organisfa m cer&oenllia
v Lcškempotoku. Prejemki: prosto stanovanje ln zemljišča zA 2 govedi. Zeli se zadružna izobrazba. Denarni prejemki po dogovoru. P srna je pošiljati cerkvenemu predstojniitvu LoSkl poiok.
IbtsSHS „I!S83&I£" JR. PI
rabi nujno nekaj izurjenih* ffi>
za navadne čevlje. — Nastop takoj.
Razprodam več vagonov
suhih cSesk
različnih dimenzij, 25 SeBezmi&iSs SraMs
po 3 m dolge ter do 300 hI
vinsike posode
V Belicerkvi. Vpraša se: I. Ansns*'n, Dunajska costa štev. 36.
Debelo.
Drobno.
zvezke, svinčnike, radirke, peresa, držala, črnilo, kredo, tnš, praSek za črnilo, notese, čopiče, pis. klei, črtalnike, pušice, barvice, tablice, oglje, kuver.e, pisemski, Konceptni, SiVlleni, oglje-ni, risalni, pergamentui, krep, ovojni, strojni,' črfaai, karirar.i
papir
ter razglednice velikonočne, narodno, umetne in druge debelo	razpošilja	drobno
LJUBLJHNfl, Dunajska
m. b.
l.v Franz loseffs Kai 5. Ustanovljeno 1849.
dobavlja vsakovrstno plvovarske stroge in pivovarske predmete, pivničarsMe stroje in p;vnlča:-5ke predmete, vsakovrstne tehnične potreb&čine.
dobavlja prenosno orodje (Transportgerate), vei«tRa<fJoiie, poljske kovačnlce (Feldschmie-den) i. t. d. — Lastn! proizvod.
graški izdelki
kakor tudi transitno zalogo najbolj renomiranih izdelkov inozemskega izvora ponudi
trgovcem s suknom in konfekcionarjem eksportna tvrdka za snkno g HEKDI vu.«
Pot v svrho nakupa v Gradec se izplača! Volnina je isvoznine prosta!
#
v Zagrebu, Preradovičeva uH. for. 1
išče za tvornico kož v Ljutomeru (Slovenija)
koji mora biti izboma moč, a osobito vešč dopisnik v hrvatskem, slovenskem in nemškem jeziku. Prednost imajo oni, ki so že bili nameščeni v sličnem podjetju in oženjeni.
Lastnoročno pisane ponudbe z oznako plače s priloženimi spričevali o teoretski in praktični naobrazbi naj se pošiljajo na gornji naslov.
Ravnateljstvo.
Vodovodne
MiS kovaneaa železa, asfaiti-wWE rane, z mufagii, nove. ZJrže pidisk 20 almospher. Razprodam vso množino na dro no, raai odpotovala po zelo znižani ceni. — Premer 1 cole po K 40 za tekoči meter. Pramer 1 */, cole po K 50 za tekoči meter. Vso partijo oddam generalnemu kupcu po 16 K za kilogram.
Naročila in ponudbe sprejemam do 28. t. m. Ivan RasaorSek, Šmartno pri Litiji.
la&n
i E B » a ia » a e a c f, s k n s t s e a a i is s b t rj p a i; k o r, o b i; s » i, ® s « o a a it a o t j; p i/
Graščina ua Pragerskem proda deset vagonov prvovrstnega slndkogu stisnjenega sena in otave.
m
m
sr
7m ifo2n6 in vratiEni psogoit, wra» iila, testiinSkc, sSaraiaa-cznico ra jso^on s roko iis s i o, satire in w nslic sSeskafnica, sadna miino, briispsrlinike, bakrene (hufre. na) tiiiite za iga.ijchultia, sti-slialnice za so«» i« drugo Ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu
U,
Ljnbijnna, Sv. iVJartina ccsin S cv. 2.
m m
a
M
s
M
LI Bi 12
n u i>
VI
u
r.
K
n
M
iz
f Uriti i lip. i

15 minut od mesta Maribora, vse ob glavni cesti, obstoječe iz prvovrstnih njiv, travnikov, smrekovega gozda, takoj za sekut; konji, '10 giav goveje živine, poljedelski stroji, orodje in letošnji pridelki, se radi — odpolovanja takoj proda. — Poizve se pri flnončnem iu informačnem zavodu ,Vcde2\ Maribor, Slovenska ul. 6.
mesini HcsorskS mojster
MubSJana, MreharScva uitea 2C. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
O 0 P
m
0 p
p p
i P m
i P M I P 0
iurosfavenski
xav®d. za
Domača tunika.
Solidne cene.
Lilije!, PreSerasva ulica ši.9.
S!?a'nawer;Si hro|i. TaCna postrežba.
Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
najboljše vrste samo pri tvrdki
Iomaso¥lž i Viskovič
ZAGREB, PaimotKeva ulica 22.
Zahtevajte specijalne ponudbe posebno za dalmatinsko, ba-natsko, sremsko in vilanjsko vino.
Tovarna
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetloiika ovratnike, za-
liiljana, Poljanski nasii 4. Podružnica: Šeleiurjova ul. 4. pesmice in smjce.
PODRUŽNICE. MHRIBOR	NOVO MESTO	KOČEVJE
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.	štev. 39.
Srvo vcsi.se
JPfaff šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter pos, mezne dele, igle olje,iid. zn vsakovrstne šivalne stroje priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna nlica št. 7.
Arhitekt in mestni stavbenik
VILJEM TREO
Ljubljana, Gosposveiska c. 10
Telefon interurb. St. 103, Ustanovljeno l. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte iu proračuno
Stare kovine
(baker, medenino, cink i.t. d. kupuje trgovina z železnino BREZ VIK & FflITSCH, LjUBLJftNK
Cankarjevo nabrežje štev. 1.
JU3L1©
BBB6EHB53 wftt.Tw.wmj
Trst Amerika
Angleška parobrodna družba
Cunard
ekaj
Racionelno negovanje lepote.
Hočol o i i obraz in roko racionelno nogovati, pego, inozolco odpraviti, hrapavo kožo mladostno in prožno napravili, uporabljajto Fellcrjovo pravo Klza-obrazno in kožo-ob-varuioco pomado 1 voliki porcelanski lonček 15*- K. Elsa toaletno umivalno pastiljo 1 škatlj. 10-50Pomada za ustnice 2- in 4 -K.
Ideal vseh mil
l'e Follerjevo Elsa lilijno mločno milo 19'- K. Tekoče lilijno mleko 12 - in 15- K. Najfinejši Glycerin 6*- in 30- Jt. Vaselin po u*-. 7 - m 12 - K. Neškodljivi puder za obraz v vrcčicah po 5-- K. Barvilo rdečo za obrae 10 pisem ZQ-- K.
Puder gospe, katera 3e v io razume
je pravi dr. Kluger-iov Hega-puder, bol, rosa, veliko ologantno &katije 24 - K.


Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov I. II. in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslovijo.
Natančna pojasnila daje: Cunard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15.
99
ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošič ova c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
najboljši za p©3jjede's!vo, rokccžG^sivo, obrfi in industrijo.
Sta!oa velika zaloga raotcr ,ev in eiekža-o-maieršaBa. Sniialaciiie.
elektrotehnično podjetje v intIT tam* oddelek eSfckt, o-stre'!. iij LiJjliJBiViR
<čl| KAKAO
Centrala: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova
cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska ulica 19.
ta
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
oSta m 2-G.czni£ka posisja Domžale pri Ljubljani.
V	popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V	L;ubljani prevzema vsa naročilu in moderniziranje tvrdk.i Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici it. o, kjer se sprejema v sredo in soboto.
Ogiase za
„NEUE FMiE PREŠSE"
prevzemajo vsi anonČni zavodi in geueiaijtto zasiopsivo za Jugoslavijo iJ.oc.uierjev aaont.ni zavod, Zagreb Jurjevska ul. 31. Telef jn 21—
Kur^a očesa
uradnvico, trdo kožo, odpravljata breo in temoljito Follorjov turistovski obliž wEisaa v šKatljab po 5-- K, m 7 50 K in Follorieva turistovska tinktura steklenica 10-- K.
Fini par^emi
francoski, originalno steklen.ee K; na tchtnico od 20 -K. naprej. Sacliot (ovitek di-šočoga praška za poriloi 8 - K..
Kaj se vsak dan potrebuje?
Angleški obliž 2 - K. i«yBoiorra 3w- K. Popolni IrriK&tor najooljši 150 - K. Pravi JLy«ol 30-- K. Kaira 3-- K Katrne krogljice 5-- K. Arnika 6*- K in 30 - K. Po smrekovem gozdu dišoci parlem za sobo 35 - K. Konjak 30-- K. Malinov sok 30 - X. Kina železno vino 30*- K. Esenc za rum 7 - in 35 - K. Kineški čaj na tektnico od 3 - K naprej.
tii vprašanjih
naj so priložo postne znamke za odgovor.
Prvovrstno naravno negovanje las.
Kast iaB naprodujo. kožo na glavi kropčii, ploso in prorano osivoiost preprouujo Feller-lova pravu Tannokina pomiuln za rast las. I voliki porcelanski lonček 15-- K. Močno katranovo milo za glavo H--K. Odrska po-mada za brko po «■- n 8 - K. .Noikoilljiva olja za laso orohovo ol|o mala stuklcn. C-- IC, vel. 30 - IC. Sobampon za umivamo las K.
Najmočnejše francosko žganje
nujčišča prodvoina roba, manjša Btokloniea 15-- K, volika 35-- K. Elsa Koionska voua v steklonic.ab .•- in 35-- K.
Proti potenju teiesa
delajo zanosljivo Kolioriov Kisa sipalni pra-sok 1 skatlilea 10 50 K.
Kaj je »Elsa Fluid«to znavsakl
C dvojnatib oli spociialni stok.onici K.
Za usta in zobe!
Hcga zobni prasok s kisikom. \ skatliioa 20 - K. Dr. Ileider-jev zobni pra ok 1 škatli« 6-- K. Ejsa voda r.n usta 30-- Ji, zobno krta-čiuo od 20-- K nnproj.
Proti mrčesom
kakor mnho, bolho, stonico, rusi, zanosljivo in tomoljuo dolujo Kisa mreesm prah, volika škatlja 15 - K. Tinktura zopor stenico 30'- K. Napbtalin od 2-- K nnpro).
Miši in podgane I
Mišji strup 8 - K. Strup zopor podgana K in 10-- K.
Omot in poštnina
so računa posoboj, toda na|Cono)o. Cim vo5 so na enkrat naroči, tom manj dražo stroški to robo.
I.
Naročila se adresirajo na:
EVGEM V. FELLEH, lekarna,
Stubica donja, Eisatrq 134. Hrvatska.
, Sottner
Ljubljana 3,
Mestni trg 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
IIsto lin
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje.
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in železobctonsUih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoja in nasvetovanja.
Dobava vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orotlia, nosilcev, betonskega železa^ tračnic in materijala za ozkotirne železnice, eleUtrotehn. materijal, cement, gips, lepenka itd.
Naslov za brzojaven »Jipa, Maribor.





sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Ps-evzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.


Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uublfana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibsnik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.


izdaja Konzorcij »Slovenca«,
0;i»ovorni urednik Jllihael jUoSkcic v jLjubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.