MITSKI POMEN UPORABE VODE
V POGREBNIH ŠEGAH
Mirjam Mencej
IZVLEČEK
V članku avtorica kritično obravnava
dosedanje interpretacije šeg z vodo v okviru
pogrebnih šeg in podaja svojo interpretacijo
teh šeg pri Slovanih.
ABSTRACT
The author presents a critical review of
past interpretations of customs involving
water as part of burial customs and renders
her own interpretation of these customs with
the Slavs.
O tem, da so Slovani nekoč poznali mitsko predstavo o deželi mrtvih, ki naj bi
ležala na drugi strani vode, po mnenju številnih preučevalcev slovanskega verovanja ni
dvoma. Vprašanje je le, ali so to predstavo in obred pokopavanja oz. sežiganja v čolnu
prevzeli od drugih ljudstev ali gre za avtentično slovansko predstavo. Večina
znanstvenikov namreč meni, da so obred pokopavanja v čolnu Slovani prevzeli od
Skandinavcev (O. Schräder, L. Niederle, A. Fischer, B. O. Unbegaim, Z. Varia), in le redki,
da gre za avtentični slovanski oz. že indoevropski obred (tako npr. Kotljarevskij, G. Krek).
S. Trojanovič in C. Clemen pa menita, da ta obred pač poznajo tako Slovani kot
Skandinavd. Tudi glede mitske predstave o vodi - meji med svetovoma živih in mrtvih
so mnenja deljena: L. Niederle npr. meni, da so Slovani to predstavo prevzeli od Grkov,
A. Kotlarevskij in C. Clemen pa menita, da gre za slovansko in indoevropsko predstavo
oz. za predstavo, ki je skupna tako Germanom kot Slovanom.
Glede na to, da je bil mit v svojem temelju trdno povezan z obredom, se zastavlja
vprašanje, ali se to verovanje, ta mitska predstava o vodi, ki ločuje med seboj deželi
mrtvih in živih, morda kaže tudi v pogrebnih šegah kot ostankih nekdanjih pogrebnih
ritualov. Če bi bilo mogoče dokazati, da obstajajo sledovi te predstave tudi v pogrebnih
šegah Slovanov, potem bi lahko z večjo gotovostjo trdili, da ne gre za izposojeno predstavo
(in obred), pač pa za mit oz. mitsko predstavo in obred, ki sta bila nekoč del slovanske
kulture.
Žal je zbranega gradiva o pogrebnih in sploh življenjskih šegah pri Slovencih
zanemarljivo malo v primerjavi z zbranim gradivom o letnih šegah, tako da imamo na
razpolago največ primerjalnega gradiva pri južruh Slovanih zlasti za Srbe. Pa vendar
lahko ugotovimo, da voda (poleg ognja) predstavlja pri vseh južnih Slovanih enega
223
Miljam Mencej
224
najpomembnejših elementov v pogrebnih šegah. Uporabo vode zasledujemo od trenutka
smrti pa do trenutka, ko se izvrši pokop, in še celo kasneje - na pogrebščinah, ob
obiskovanju grobov, skozi vse leto pa tudi v drugih šegah, povezanih s kultom mrtvih.
Uporaba vode se v pogrelmih šegah slovanskih pa tudi drugih narodov kaže na
več načinov. Voda se izliva (v trenutku smrti, ko odnesejo mrtveca iz hiše, po pogrebu in
kasneje na grobove, pred gostijo za umrle in ob drugih dqanjih za umrle), po(d)stavlja
(pod mrtveca, ki leži na parah, na krsto ali grob, na mizo, tja, kjer je pokojnik ležal, pred
vrata, na okno), voda se pije (med umiranjem, po smrti za imirlega), z njo se kropi
(imdrajočega, mrtveca, pogrebce, prostor, kjer je ležal mrtvec, in predmete, s katerimi je
prišel v stik, grob) ter umiva (imdrajočega, umrlega; ljudje, ki so z irnirUm v stiku, si
umivajo roke medtem, ko je umrli še doma, potem, ko se priveze krsto na drog, po pogrebu
na grobu, v vodi, na katero naletijo pogrebci na poti domov, aH pa pred hišo; umiva se
prostor, kjer je ležal umrli, in njegove stvari). Poleg tega pa ima voda določen pomen tudi
v drugih, manj razširjenih šegah (npr. metanje zemlje z groba v vodo tedaj, ko gre pogrebna
povorka prek vode, polivanje vode med plesom za mrtve, prehod pogrebne povorke
prek vode itd.).
Vodi pripisujejo preučevalci pogrebnih šeg najrazličnejše pomene: najpogosteje
ilustrativnega oz. pomen sredstva očiščenja pred nečistostjo, ki izvira iz mrtveca, včasih
pa ima voda obrambni karakter - da se mrtvec ne bi vračal; nekateri spet menijo, naj bi
bila namenjena odzqanju pokojnika, ki po nekaterih ljudskih verovanjih občuti žejo še
po smrti, aU pa naj bi predstavljala mejo, prek katere dvša imirlega ne more priti.
Voda kot element, ki se nenehoma pojavlja v pogrebiuh šegah, je büa predmet
nekaterih razprav tujih avtorjev, čeprav se večinoma niso omejili na preučevanje tovrstnih
šeg le pri Slovanih. Tako pristopi kot ugotovitve znanstvenikov se med seboj zelo
razlikujejo. Nekateri avtorji se v svojih razpravah sklicujejo le na eno ali nekaj oblik
uporabe vode v pogrebnih šegah in pri tem izhajajo iz ene same razlage pomena vode,
drugi (zlasti tisti avtorji, ki se ne ukvarjajo izrecno z vodo, ampak so šege z vodo
obravnavali le kot del drugih pogrebnih šeg) upoštevajo sicer večino znanih šeg z vodo,
a ne iščejo ene same razlage pomena vode - interpretirajo bolj odvisno od trenutka, v
katerem pride do uporabe vode (izlivanje vode v trenutku smrti npr. razlagajo kot šego,
ki je v zvezi z nečistostjo mrtveca, v trenutku, ko odnašajo mrtveca iz hiše, pa kot šego, ki
ima obrambni karakter ipd.). Tako ostajajo razlage enih in drugih pravzaprav nepopolne.
Poglejmo si torej, kako so pomen vode skušali razlagati avtorji, ki so se lotili tega
vprašanja! '
Leta 1904 je O. SCHRÄDER napisal članek z naslovom Totenhochzeit, v katerem
se je ukvarjal s postavljanjem posod z vodo (lutrophor) na grobove v Atiki. Glede na
Demostenov govor (ki omenja nekega samskega imirlega, za katerega Demosten ve, da
je umrl samski, prav zaradi lutrophore na njegovem grobu) ter glede na to, da igrajo
lutrophore pomembno vlogo tudi v grških poročnih obredih, sklepa, da so bile lutrophore
kot simbol atiškega zakona namenjene umrlim samcem oz. samskim ženskam, in sicer
kot shnbol za poročno kopel (Schräder, 1904: 6 - 7). Pomen postavljanja vode na grob je
torej po Schraderjevi domnevi v simbolični poroki neporočenih. V nadaljevanju članka
1 Na tem mestu upoštevam le tiste avtorje, ki so se ukvarjali izrecno z interpretiranjem pometa vode
v pogrebnih šegah, ne pa tudi tistih, ki so pomen vode omenjali le mimc^de, med pisanjem o pogrebtuh
šegah na splošno.
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
najde potrditev za svojo hipotezo v litavsko-slovanskem svetu, in sicer v šegi navidezne
poroke umrlih samskih fantov ali deklet. Prvo stopnjo oz. izvorno obliko te šege pa vidi
v pošiljanju dekleta oz. žene v smrt ob smrti neporočenega gospodarja, kot je to opisal
Ibn-Fadlan v svojem opisu domnevno ruskega pogreba (pritn. Niederle, 1912:377 - 379).
Leta 1908 je izšla obširna razprava P. SARTORTf A z naslovom Das Wasser im
Totengebrauche, verjetno še danes najpopolnejša študija vseh šeg z vodo v celotnem
pogrebnem ritusu. P. Sartori pomen vode v pogrebnih šegah vidi zlasti v njeni moči oz.
sposobnosti, da odstranjuje slabo substanco, ki prihaja iz mrliča, in ima zato obrambno
oz. varovalno fimkcijo (varuje tako iraiirajočega oz. mrliča kot žive). Ti dve funkciji
zasleduje v vseh načinih uporabe vode, ki se pojavljajo v pogrebnih šegah - od iraiivanja
pa do izlivanja vode na grob in kasneje na gostijah za imu'lim, pa tudi v primerih
postavljanja vode pod posteljo, izlivanja vode na obraz iimirajočega inkropljenja človeka
pred nastopom smrti, umivanja trupla po smrti (Sartori, 1908:345,354). Po smrti naj bi
imelo postavljanje vode poleg trupla v hiši zlasti varovalno vlogo, namenjeno mrtvecu
(Sartori, 1908: 362), čeprav takoj nadaljuje z opombo, da stoji to mnenje o varovalni in
obrambni moči vode očitno v nasprotju s šego, da je potrebno v trenutku smrti vso vodo,
ki se je nahajala v hiši, izliti (Sartori, 1908: 362). Vendar se mu zdi vloga vode v šegah
izlivanja drugačna: voda naj bi tu predstavljala le del hišnihzalog (kot mleko, kis, vino...),
ki bi se jih bilo sicer prav tako potrebno ob smrti znebiti, pa jih zaradi "dragocenosti" raje
le premešajo, potrkajo ipd., vodo pa, ki ni tako dragocena, pač izlijqo (Sartori, 1908:363
-364).
Svoja razmišljanja sklene P. Sartori v sklep, da je v temelju vseh dejanj z vodo misel
na obrambo in odpor proti silam, ki so nevarne življenju, in tistim, ki izhajajo iz duše,
hkrati pa ta misel postopoma prehaja v predstavo, da se s temi dejanji koristi mrtvemu
(npr. za kopel, pitje) - darovanje mrtvim pa kasneje pogosto preide v nudenje živim,
zlasti revežem (Sartori, 1908:376 - 377).
Tri leta kasneje, leta 1911, je E. SAMTER objavil krajšo razpravo z zgovornim
naslovom Feuer und Wasser als Hindernis für die Geister Voda naj bi po njegovem nrnenju
predstavljala oviro, ki je duša ne more prekoraati, zato se z njo duši tudi preprečuje
vrnitev. E. Samter omenja mnoge primere, ki naj bi potrjevali njegovo mnenje: od primerov,
ko pogrebni sprevod ne sme na pokopališče prek vode, da dviša ne bi ostala zadaj, pa do
primera iz Liižic, ko morajo pogrebd s pogreba grede vedno prek tekoče vode, da duša
ne bi mogla za njimi. Na enak način razlaga tudi šego izKvanja vode za truplom in izlivanja
vode, ko gre žalni sprevod mimo hiše ter nekatere druge, ki pa niso s slovanskega območja.
Uporabi vode v kultu mrtvih pri Srbih je posvetil daljšo razpravo z naslovom
Puštanje vode o velikom četvrtku srbski znanstveriik V. ČAJKANOVIČ. V tq razpravi se
sicer izrecno ukvarja s šego izlivanja vode za mrtve na veliki četrtek, vendar pa v njej
omenja tudi izlivanje vode in druge vrste uporabe vode med pogrebiumi rituali ter jih
utemeljuje na enak način kot šego izlivanja vode na veliki četrtek.
Ker je v celotnem poteku šege izlivanja vode prek kamenčkov ("belutkov") na reki
ali pred hišo, namenjene mrtvim na veliki četrtek, najpomembnqsi del obreda prav
izlivanje vode, začne V. Čajkanovič z razlago tega dela obreda: v spodnjem svetu naj bi
po splošnem verovanju tako pri semitskih kot pri indoevropskih narodih vladala večna
žeja, zato naj bi bila največja skrb v kultu mrtvih namenjena temu, da se mrtvim
pravočasno in v zadovoljivi količini preskrbi vode (Čajkanovič, 1924:57). Da bi podkrepil
svojo trditev, navaja mnoge primere tega verovanja v svetovnih mitologijah,nato pa navaja
225
Miljam Mencej
še dokaze za to verovanje pri Srbih. Zatem nadaljuje: "Zbog toga (ker je mrtvi žejen - op.
M.M.) rodbina tmirlog nosi po saborima vodu i nudi prisutne, i to čini sve dok se ne
navrši godina (...); to se naročito radi o Velim Pokladama (...), a za prvih četrdeset dana ^
mora se, svakoga dana, nositi voda u četrdeset kuča (...). Za mrtvacem ponese se, od
kuče, sud s vodom (...); na mestu gde je ležao mrtvac ostavi se sud s vodom i vinom (...),
ili se razbije tikva s vodom (...); sličan običaj postoji i u Sarajevu (...) na dači, posle večere,
prospe se malo vode ispod stola (...)." V isto skupino šeg, katerih namen je mrtvemu
zagotoviti vodo, uvršča V. Čajkanovič še gradnjo vodnjakov za dušo kot "zadužbino"
(Čajkanovič, 1924:58-59).
Voda je bila, kot pravi V. Čajkanovič, pokojrüku lahko poslana na različne načine.
Včasih so jo postaviM na mesto. Iger je izdihnil, pod mizo med gostijo za umrlim, na
njegov grob, a najpogosteje so jo Srbi dajali drugim, v resiud pa so jo namenili imirlemu '
(Čajkanovič, 1924: 59-60). Namen raznovrstnih šeg z vodo v pogrebnem kultu je po
Čajkanovičevem mnenju, v nasprotju s Samterjevim, torej zagotavljanje vode pokojnilcu
oz. njegovi duši zaradi žeje, ki naj bi jo ta občutila po smrti.
Avtor, ki je prav tako obširneje obravnaval prav uporabo vode v pogrebnih šegah,
natančneje izlivanje vode na grob, je tudi E. GASPARINI. O tem je pisal v svoji razpravi
z naslovom I riti dell'acqua (E. Gaspariiü, 1951 - 1952, 1 - 25). V tej obšuni razpravi z
množico primerov z vsega sveta gre še dlje od Čajkanoviča - pride do sklepa, da je izlivanje
vode na grob, največkrat utemeljevano s preprečitvijo siiše, klicanjem dežja ali žejo
pokojnika, ki mu je potrebno zagotoviti vodo, v svojem bistvunamenjeno čimprejšnjemu
razkroju trupla in s tem dokončni osvoboditvi duše od telesa, hkrati pa preprečuje mrtvecu,
da bi s seboj na drugi svet potegnil še koga (Gasparini, 1951 - 52:14).
Neupoštevanje vseh oblik uporabe vode v pogrebnih šegah oziroma ločeno (in
različno) interpretiranje ene in iste pqavne oblike uporabe vode v različnih trenutkih
pogrebnih šeg, ne da bi se vsaj upoštevala ista pojavna oblika v drugem trenutku, sta
verjetno glavni pomanjkljivosti vseh teh razprav. To je zlasti pomembno zato, ker se ena
in ista šega z vodo, podkrepljena z isto ljudsko razlago, pojavlja v različnih krajih ob
različnih trenutkih šeg ob smrti. Tako npr. ljudje razlagajo izlivanje vode enako v trenutku
smrti, v trenutku odnašanja mrtveca iz hiše in v trenutku, ko vodonosec sreča pogrebno
povorko. Hkrati pa se ob istem času pojavljajo tudi različne šege z vodo, ki jih ljudstvo
razlaga enako. Tako v južiu Srbiji grobove 40 diu po pokopu ali prelivajo z vodo ali pa
nanje nastavijo vodo; medtem ko se v nekem kraju na primer kropi, se v drugem izliva
vodo, v nekem kraju se izliva vodo v trenutku smrti, v drugem pa šele, ko odnašajo
mrtveca iz hiše ipd.
Seveda je vprašanje, aH je vse šege z vodo znotraj celotnega sklopa pogrebiuh šeg
sploh mogoče spraviti na isti imenovalec. Pq'avlja se namreč vrsta težav. Najprej so razHčni
načini uporabe vode v pogrebnih šegah. Verjetno je iz poskusa interpretacije pomena
vode v teh šegah potrebno izvzeti imiivanje in kropljenje - prvo kot nekakšno splošno
šego, ki ima že v temelju verjetno lustrativen pomen, drugo pa kot šego, ki je najverjetneje
nastopila šele s krščanstvom. Zatem je razHčen čas, ko se pojavlja ista šega z vodo. Hkrati
so lahko povsem razHčne tudi ljudske razlage za isto šego. Celo če primerjamo med seboj
2 Pri vseh Slovanih vlada prepričanje, da duša še ostaja prisotna štirideset dni po smrti.
3 Omenim naj, da navade, da se voda deU za mrtvega, itisem zasledila pri nobenem drugem
slovanskem ljudstvu, zato ta šega iwjverjetneje iti praslovanska, pač pa kvečjemu kasnejši ali tuji produkt.
226
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
razUčne razlage za šege z vodo, ki jih najdemo pri vseh Slovanih, in eliminiramo tiste, ki
se pojavljajo zgolj lokalno, še vedno ne moremo zožiti vseh teh razlag zgolj na eno, ki bi
se pojavljala edina na vsem teritoriju Slovanov, oz. bi se pojavljala najpogosteje, ampak
ostajata vedno vsaj dve razlagi, ki se na tem območju pojavljata enakovredno.
O. Schräder se je torej omejil zgolj na eno vrsto šeg z vodo in je zato tudi njegova
razlaga te šege seveda enoznačna: preučeval je le postavljanje vode na grobove ter na
podlagi tega sklepal, da postavitev posode z vodo na grob zagotavlja zakonski status
samskim mrtvecem.
Toda oglejmo si razpravo O. Schraderja temeljiteje. Šega postavljanja vode na
grobove v Atiki naj bi büa nadaljevanje šege pošiljanja žena v smii ob smrti neporočenega
gospodarja oz. kasneje navidezne poroke samskih fantov in deklet, šege torej, ki jo Schräder
najde v balto - slovanskem svetu. Toda če primerjamo to šego z gradivom, ki smo ga
našli pri južnih pa tudi vzhodnih in zahodnih Slovanih, lahko vidimo, da je postavljanje
posod z vodo na grob pri južnih Slovanih zelo razširjeno, pa vendar nikjer ne zasledimo
podatka, da bi vodo prilagali izrecno na grobove samskih moških in žensk - čeprav je
tudi pri južnih Slovanih zelo razširjena poroka samcev po smrti.* Tako lahko donmevamo,
da prilaganje vode na grob nima neposredne zveze z neporočenimi imirlimi oz. s
simbolično poroko le-teh. Dejstvo, da se najstarejše pogrebne šege dlje ohranjajo pri
pogrebih tako imenovanih nečistih mrtvecev (prim. Sedakova, 1983:246 - 247), bi lahko
pojasnevalo, zakaj se je prilaganje posod z vodo v Grčiji dlje ohranilo pri neporočenih.
Neporočeni so namreč prav tako kot samomorilci,prezgodaj umrK itd. t.i. "nečisti mrtveci",
ki nimajo miru na onem svetu: "In Podolien besteht die Überzeugimg, daß die Toten
ohne Gattin in jener Weh keine Stätte haben; deswegen trägt die Bestattung eines Burschen
die Bezeichnung der Hochzeit (...) imd wird nach Art einer Hochzeit begangen: Man
verwendet Blumen, Kränze und Tücher" (o tem ruskem verovanju poroča A. Kotljarjevskij,
navedeno po: O. Schräder, 1904:14)
Zelo mogoče je namreč, da tudi v Grčiji prvotno posode z vodo niso bile namenjene
le neporočenim. Predstopnja lutrophor, kot pravi O. Schräder, so bUe namreč hidrije, ki
so jih polagaK ljudje neposredno v grob (Schräder, 1904:10 -11).
Vendar glede na to, da so hidrije starejšega datuma in da O. Schräder ne podaja
dokazov za to, da so bile priložene le v grobove samcev, rü mogoče z gotovostjo trditi, da
rušo bile priložene tudi v druge grobove in da niso morda lutrophore na grobovih samcev
le ostanek nekdaj širše izvajanega pogrebnega rituala. Kot pravi sam O. Schräder, rü
nobenega neposrednega dokaza za to, da bi hidrije našli le v grobovih samskih imu'lih,
čeprav je sam o tem trdno prepričan (Schräder, 1904:11).
Tako se moramo torej ustaviti na točki, kjer Schraderjevo izvajanje ni več zanesljivo
- postavljanje vode v grob narru-eč ni več nujno povezano s poročnim obredom, ampak
gre morda le za šego, ki se je prvotno praktidrala na grobovih vseh imirlih in se je šele
sčasoma omejila le na grobove samcev ter se navidezno prekrila s šego poročanja
neporočenih, pa naj so poročaH samske umrle zaradi želje po dobrobiti mrtvega (Schräder,
1904:31) aH pa zaradi strahu pred njihovim vračanjem.
V. Čajkanovič, nasprotno, zagovarja mnenje, da je voda, tudi na grobu, namenjena
4 O. Schräder se namreč v svoji primojavi sklicuje le na gradivo, ki ga je našel pri P. V. Šejnu in A.
KoÜjarjevskem, ne upošteva pa gradiva južnih Slovanov in tako ne pozna ninogih takih šeg na tem območju.
227
Mitjam Mencej
pokojniku, ki še po smrti občuti enako potrebo po vodi kot za časa življenja. Poglejmo si,
kaj pravi v nadaljevanju svoje razprave:
"Duša pokojiükova obilazi mesta, na kojima je pokojnik boravio, i nalazi se u
neposrednoj bližini živih samo dotle dok se pokojnikovo telo ne raspadne (odnosno kod
Slovena koji su spaljivaU svoje mrtve, dok se telo ne spali) (...), a to je - po očevidnom
verovanju naših predaka - samo za vreme od godinu dana posle smrti: dokaz za to je što
se dače, dakle neposredne i personalne žrtve izvesnom pokojidku, daju samo u raznim
danima u roku od prve godine (...), a posle ne. Posle toga roka duša nije više dostižna -
ona sada odlazi dalje, u opšte carstvo mrtvih (...), negde nazapadu, ili s onu stranu mora,
ili več kud bilo - glavno je, da nije više u našem domašaju." (Čajkanovič, 1924:69)
Tukaj pride v Čajkanovičevi razlagi do paradoksa: znano je, da po ljudskem
verovanju duša res še nekaj časa ostaja v okolici ljudi, da še lü povsem na onem svetu (na
to kažejo mnoge šege po smrti, namenjene mrtvim). Prvi rok, ko naj bi duša dokončno
zapustila domače oz. kraje, kjer je bivala za časa življenja, in odšla na drugi svet, je, če
sklepamo po številu in oljsežnosti pogrebnih šeg pri južnih Slovanih, štirideset dm po
smrti (to je znano tudi pri drugih Slovanih - primerjaj Sedakova, 1983: 248; Gasparini,
1951 - 52:14 -17; Unbegaun, 1948:439), skrajiü rok pa navadno leto diu po smrti, ko se
priredi še zadnje podušje za umrlim. Tako bi duša prišla po ljudskem verovanju na oni
svet. Iger naj bi po Čajkanovičevi interpretaciji vladala žeja, šele po teh štiridesetih dneh
oz. enem letu od smrti. Toda če pogledamo pogrebne šege, povezane z vodo, lahko
ugotovimo, da v glavnem prenehajo prav štirideseti dan po smrti, dokončno pa na
obletnico smrti (če seveda ne upoštevamo šeg ob dnevu mrtvih) - prav tedaj torej, ko naj
bi duša prišla na drugi svet. Kajti V. Čajkanovič ne govori o tem, da bi bila duša žejna na
svoji poti v onstranstvo, pač pa da vlada žeja na drugem svetu. Tudi primeri iz svetovnih
mitologij, ki jih navaja, dokazujejo, da Čajkanovič resnično govori o žeji mrtvecev na
onem svetu (glej primere v: Čajkanovič, 1924:57-58). Če bi njegova hipoteza držala, bi se
morale tovrstne šege začeti prav na štiridesetdnevnico oz. na obletnico smrti, ko bi duša
iimrlega prispela na drugi svet. To pa se ne zgodi, oz. se zgodi, kot rečeno, prav obratno:
takrat vse šege v zvezi z vodo prenehajo.
Z eno samo razlago - vode kot prepreke za duhove - tudi E. Samter interpretira
nekaj različnih šeg z vodo. Toda v prid svoji domnevi Samter pravzaprav ne podaja
ničesar - deloma se sicer sklicuje na ljudske razlage, vendar pa pogosto navaja tudi ljudske
razlage nekaterih šeg z vodo, ki bi jih bilo mogoče vreči v ta aU oni koš interpretacij. Sicer
pa Samterjeva razprava ne prinaša kaj bistveno novega - tudi mnoge primere povzema
po razpravi P. Sartorija.
Tako kot vsi avtorji do sedaj tudi E. Gasparini v svoji razpravi upošteva samo
določen del šeg z vodo v pogrebnih šegah - z njegovo interpretacijo (uporabe vode z
namenom, da bi se truplo čimprej razkrojilo) bi bilo mogoče uspešno razložiti le tisti
droben delec šeg z vodo v pogrebnih šegah, ki zajema izlivanje vode na grob ter
pokopavanje ob vodi oz. kopanje vodnjakov ob grobovih.' Omenja sicer še postavljanje
vode na grob, na okno ali pod pare zaradi domnevne žeje mrtveca (ki naj bi bila ena
novejših stopenj vere v to, da izlivanje vode na grob pomaga pri razkroju trupla), vendar
pa ne omenja mnogih drugih, ki se pojavljajo znotraj pogrebnih šeg.
5 šega kopanja vodnjakov je znam le pri južmh Slovanih, in sicer samo pri Srbih, in tuijverjetneje
kaže islamski vpliv.
228
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
E. Gaspariiü sicer v nadaljevanju razširi pomen vode še na liistrativno sredstvo
(Gasparini, 1951 - 52:20), toda čeprav razširja pomen vode kot tistega sredstva, ki osvobaja
mrtvega in s tem žive od mrtvega, na sredstvo očiščenja od stika z mrtvim,ostaja nejasno,
katere šege z vodo v pogrebnih šegah utemeljuje z lustracijo, kakšen je pomen izlivanja
vode v trenutku smrti, ko mrtveca odnašajo iz hiše, ko gre pogrebna povorka mimo hiše,
pa postavljanja vode pod pare itd. E. Gasparini na to ne daje odgovora - upošteva
prvenstveno le tiste šege z vodo, ki bi lahko potrjevale njegovo hipotezo, da je prvotni
smisel prelivanja (zlasti grobov) z vodo čimprejšnji razkroj trupla, drugih pa ne omenja.
Poleg tega je conditio sine qua non Gasparinijeve utemeljitve šege izHvanja vode
pokopavanje in ne sežiganje mrtvecev, kajti vsa ta dqanja bi bila brez smisla, če bi bilo
truplo že sežgano. Vprašanje, ali so stari Slovani mrtvece pokopavali ali jih upepeljevali,
sicer verjetno ne bo nikdar docela pojasnjeno, vendar pa se večina preučevalcev nagiba k
mnenju, da je bUa prvotna oblika sežig in šele kasnejša pokop (prim. Niederle, 1912:12;
Unbegaun, 1948: 438; Mansikka, 1922; Dostal, 1966:12; Vâna, 1990:136 -137), ki naj bi
prevladal v 10., 11. stoletju. Novejša arheološka odkritja sicer kažejo, da so ostanki žganega
pokopa le redki in da je pokopavanje vsaj pri južnih Slovanih že zelo zgodaj prevladalo,
malo kasneje pa tudi pri zahodnih in najkasneje pri vzhodnih Slovanih, ne le zaradi vpliva
krščanstva, pač pa vsaj pri južnih Slovanih že prej, ob stiku z ljudstvi, ki so poznala to
obliko pogreba.* Toda glede na to, da je šega izlivanja vode na grob znana pri vseh
Slovanüi, so jo morali Slovani poznati še pred razselitvijo, tedaj torej, ko so predvidoma
še prakticirali sežig.
Sartorijevo razpravo o pomenu vode v pogrebnih šegah moramo ločiti od drugih do
sedaj omenjenih razprav zaradi tega, ker se teme ne loteva z enega zornega kota oz. ne
podaja ene same interpretacije za šege z vodo, pač pa upošteva pri svoji interpretaciji deloma
tudi čas pojavljanja določene šege. Res v njegovi razpravi prevladuje pomen vode kot snovi,
ki ne odstranjuje le nesnage, ampak tudi zlo substanco, substanco, ki prinaša nevarnost, oz.
kar dušo, vendar hkrati na več mestih (zlasti ko razlaga postavljanje vode ob truplo ali
izlivanje vode za truplom) poudarja tudi varovalni in obrambni značaj vode (ki naj varuje
npr mrtve ali pa žive pred nevamostmi, ki izhajajo iz duše, telesa imu-lega ali pred smrtnimi
silami; varuje naj žive pred vračanjem imu'le diiše ipd.). Ob izlivanju vode iz hiše ob smrti,
ki je, kot tudi sam izrecno pravi, v nasprotju z njegovo trditvijo o varovalni oz. obrambni
funkciji vode, pa vodi preprosto pripiše drugačen pomen - tu naj bi voda predstavljala del
"okuženih" hišnih zalog, ki se jih je potrebno znebiti.
Toda ni gotovo, ali je vodi res mogoče pripisovati različne funkcije, kajti zdi se, da
je pomen vode v pogrebnih šegah pravzaprav enoten, da so vse oblike uporabe vode v
pogrebnih šegah med seboj organsko povezane.
Voda predstavlja brez dvoma element, ki se v pogrebnih šegah najpogosteje pojavlja
in ima v ljudskem verovanju izjemen pomen. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ah se je morda
v pogrebnih šegah, v katerih se uporablja voda in so ohranjene še danes ali pa o njih
beremo v starejših zapisih, ohranila predstava o vodi kot ločnid, ki deli svet mrtvih in
svet živih med seboj, ah je torej mogoče iskati zvezo med mitsko predstavo in šegami kot
ostanki nekdanjih obredov. Resda je obred, ki je najbolj neposredno povezan s to mitsko
predstavo, pokop ali sežig v ladji, čohm ipd., vendar pa je bila ta oblika pogreba brez
dvoma že zelo zgodaj izkoreninjena. Tako bi büo morda potrebno preveriti, aH ne skrivajo
6 Za podatek se najlepše zahvaljujem g. A. Pleterskemu.
229
Mirjam Mencej
230
šege z vodo v pogrebnih šegah v sebi ostanka nekega globljega pomena - takega, kot ga
je imela voda v mitski predstavi, ki je bila s pogrebimni obredi organsko povezana. Če te
zveze ne bi bilo mogoče zaslediti, potem bi bü to lahko razlog več za domnevo, da so
predstavo o prehodu prek vode na drugi svet Slovani resnično prevzeli od drugod, saj bi
to pomenilo, da tak pomen vode ni organsko, globlje povezan s celotno strukturo
slovanskih pogrebnih ritualov. In nasprotno, če bi uspeli v pogrebnih šegah Slovanov
najti sledove, ki bi kazali na pomen vode, skladen s prvotno mitsko predstavo, potem bi
bi bil to lahko dokaz več za trditev, da gre pri tem mitu resiučno za (tudi) slovaiiski mit.
Če si najprej ogledamo šego izlivanja vode v pogrebiuh šegah, lahko vidimo, da si
jo mnogi avtorji razlagajo na razUčne načine - pač odvisno od tega, kdaj se šega pojavlja.
Medtem ko je za šego izlivanja vode v trenutku smrti nekako splošno sprejeto mnenje,
da je ta v zvezi z nečistočo mrtveca, se za šego izlivanja ob odnašanju trupla iz hiše
pojavljata dve drugačni interpretaciji - gre za izganjanje duše umrlega iz hiše au pa za
pošiljanje vode imirlemu na oni svet. Postavlja se vprašanje, ali gre torej za dve, v svojem
izvoru povsem ločeni šegi: za izlivanje v trenutku smrti in izHvanje v trenutku odnašanja
mrtveca iz hiše, ali pa ima ta šega, čeprav ob različnih trenutkih, v svojem bistvu isti
izvor oz. namen. Kajti če gre za različne šege, potem bi bilo mogoče tudi šege izlivanja
vode v trenutku polaganja mrtveca v rakev, ob mimohodu pogrebne povorke oz. ob
srečanju z vodonoscem ter pri šegi izlivanja vode po pogrebu iz vseh hiš v vasi
interpretirati kot šege, ki v svojem temelju nimajo ničesar skupnega.
Toda če pogledamo ljudske interpretacije te šege, lahko ugotovimo, da se ene in
iste razlage pojavljajo ob različnih trenutkih v pogrebnih šegah. Mnenje, da se voda izliva
zato, da se v njej ne bi nasehla duša umrlega, se npr. pojavlja tako ob izlivanju v trenutku
smrti kot takrat, ko gre pogrebna povorka mimo hiše. Mnenje, da je vodo potrebno izUti,
ker si je v tej vodi smrt oprala roke, nož ipd., se pojavlja tako v trenutku smrti kot ob
odnašanju mrtveca iz hiše in tudi takrat, ko gre mimo hiše pogrebna povorka ali jo sreča
vodonosec. Mnenje, da si v tej vodi angel smrti opere nož ipd., so informatorji podali
tako ob razlagi šege izlivanja vode v trenutku smrti kot ob razlagi šege izHvanja vode, ko
gre numo hiše pogrebna povorka. Da se mrtvi ne bi vračal, izlivajo vodo v Koprivnici na
Hrvaškem takrat, ko iz hiše odnašajo mrtveca, v Vlasini pa takrat, ko polagajo mrtveca v
krsto. Prav tako se mnenje, da je treba vodo izliti zato, ker je "zamrla", pojavlja tako ob
izlivanju vode v trenutku smrti kot ob odnašanju mrtveca iz hiše.
Zdi se torej, da ljudstvo ne loči prav dobro med vsemi temi šegami. Zdi se, da gre
pravzaprav za eno in isto šego, ki se je na različnih krajih, pa tudi v istem kraju, prenesla
na različne trenutke ali pa celo na več trenutkov v pogrebnih šegah (ponekod npr. izlivajo
vodo tako v trenutku smrti kot takrat, ko odnesejo mrtveca itd.) in je zatonujno upoštevati
vse načine uporabe vode v času pogrebnih šeg kot aspekte ene in iste šege. Tako bi bilo v
poskusu interpretacij najprej nujno upoštevati vse te primere ter preveriti, če morda med
njimi ni kakih paralel. Šele tedaj bi bilo mogoče ugotoviti, kaj leži v temelju šeg, pri katerih
se uporablja voda na tak ali drugačen način.
Če poskušamo ugotoviti, kakšen je pomen vode v vseh teh šegah, se moramo
spomniti na nmožico primerov, ko se voda izlije iz hiše v trenutku smrti ali pa takrat, ko
gre mimo hiše pogrebna povorka oz. pogrebno povorko sreča vodonosec - ena od ljudskih
razlag pravi takole:
"U kud pokojnika prosipala se sva voda koja se zatekla, kao i u susednim i onim
kučama pored kojih je prolazila pogrebna povorka. Ako bi povorka srela nekoga sa pimim
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
sudovima, voda se i tada morala prosuti. Sve se to änüo da se duša pokojnika ne nastani
u vodi, jer se mislilo da ona rado boravi u njoj..." (Zečevič, 1982:10)
"U nekim selima se u cijelom selu proUjeva voda koja se zatekla natočena u
posudama u času smrti, a ponegdje se to radi samo u onim kučama iz kojih je irau'li....
Narod to (med drugim - op. M.M.) objašnava potrebom da se spriječi preseljenje diiše
umrlog u vodu." (Dakovič, 1985:82)
Podobno verovanje zasledimo ob izlivanju vode v trenutku smrti pri Vlahih v Krajini
in Ključu (čeprav tudi tu res ni povsem jasno, od kod Zečeviču ta podatek) - vodo izlijejo,
ker naj bi bik v njej duša pokojnika:
"Verovalo se da se diiša pokojnika nalazi u njoj. Zato se voda prosipala ne samo u
ožaloščenoj kuči, več i iz svih onih kuča pored kojih bi prošla pogrebna povorka. Vodu iz
sudova bi prosipali i oni koji bi sa punim sudovima sreli povorku." (Zečevič, 1968:53)
Zdi se torej, da ima voda po ljudskem verovanju pogosto vlogo tistega elementa,
tistega kraja, v katerem se duša rada in najlaže naseH po smrti. Ehiša, kot že rečeno, po
ljudskem verovanju namreč ne odide takoj na drugi svet, pač pa še nekaj časa (od 40 drü
do enega leta) ostaja v bližini kraja, kjer je človek živel pred smrtjo.
To verovanje poznajo tudi zahodni Slovani: Hastings poroča, da je na Poljskem
najbolj razširjena razlaga šege izlivanja vode v trenutku smrti tista, ki pravi, da je treba pre-
prečiti, da bi se duša pogreznila v vodo: "Zwyczaj bardzo rozpowszechniony najczcš-
ciej objasTÜa sic tem, že nalezy przeskodzič zanurzeiüu sic duszy w wodzie." (Fischer,
1921:133)
Da je to verovanje razširjeno tudi pri vzhodnih Slovanih, dokazuje pričevanje o.
Dimitrija Bulgakovskega iz Finska v Polesju, ki je material zbiral v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja. Pravi, da se po tamkajšnjem verovanju duša po smrti pogrezne oz.
potopi ali, kot pravijo, "splakne" v vodi, ki se nahaja v sobi, in jo s tem oskruni. Če se
napiješ te vode, boš kmalu imirl. Zato pred smrtjo bobiika domači izHjejo vodo na dvorišče
in posode, v katerih je bila voda, prevrnejo in obrnejo z dnom navzgor (Tolstoj, 1990:121)
Zanimivo je, da celo v Švici takoj po smrti izlijejo vso vodo, ki je büa v hiši, kajti
"des Verstorbenen Seele ist darüber gekommen." (Sartori, 1908:362)
V Romuniji pokrijejo posode z vodo, ker bi sicer duša, "die einen aiisgesprochenen
Hang zum Wasser hat", lahko padla v vodo in se utopila (Sartori, 1908: 363). Iz istega
razloga izUjejo vodo v Franciji (Sartori, 1908:363).
Pogosto govore ljudske razlage tudi o tem, da duša prihaja pit vodo ali pa se okopat
v vodi, ki jo ljudje v ta namen postavijo pod pare, na grob, na okno aU v sobo, kjer je ležal
umrH. To verovanje je splošno razširjeno ne le pri južnih, ampak pri vseh Slovanih.
Tudi v Mecklenburgu in Altmdnstru nastavijo poleg postelje oz. pred okno še pred
smrtjo posodo z vodo, da bi se duša lahko imula in očistila, preden bi stopila pred boga
(Sartori, 1908: 353), ruski kmetje na okensko polico postavijo posodo z vodo, da bi se
duša okrepčala pred potjo na drugi svet, ruski Laponci takoj po smrti postavijo vodo, da
bi se duša v njej lahko okopala (Sartori, 1908:362), v Belgiji gre duša skozi posode z vodo,
da bi se očistila, preden bi zapustila zemljo (Sartori, 1908:363) ipd.
V nekaterih ruskih mestih obesijo na okno brisačo aH cunjo, ki jo po 40 dneh vržejo
v vodo, reko aH jezero, zato da bi se duša umrlega, ki se umije vsakokrat, ko pride domov,
imela s čim obrisati (Šejn, 1900:794).
Zaimniva je tudi šega iz Mengša oz. Trzina, kjer "če nu'Hc leži doma, pravijo, da je
231
Mirjam Mencej
treba rjuhe od "par" takoj zmočiti (!) in obesiti, da duša pokojnika ne trpi."(Stražar, 1993:
158)
Predstave o tem, da se duša po smrti lahko naseli v vodi ali pa se prihaja kopat
vanjo oz. jo pit, so pri Slovanih tako splošno razširjene, da bi bilo nemogoče z gotovostjo
trditi, katera je tista "prvotna", najbolj razširjena razlaga za nastavljanje oz. izlivanje vode.
Toda če bi iskali skupni imenovalec vseh teh razlag, lahko ugotovimo, da vse razlage na
tak aH drugačen način kažejo na privlačnost vode za dušo pravkar umrlega - voda je v
vseh primerih tisti element, v katerem se zadržuje duša po smrti navadno vsaj še 40 dni,
dokler še "blodi' po tem svetu.
To misel sicer omenja mimogrede v opombi k svoji razpravi Das Wasser im
Totengebrauche iz leta 1908 že P. Sartori, ki pa v nadaljevanju išče zvezo v obračanju
ogledal oz. veri, da se duša, ki se vidi v ogledalu (prvotno vodi), priveze na ta kraj, kar jo
ovira, da bi odšla (Sartori: 1908, opomba št. 1,363 - 364).
Zelo blizu našim mislim je tudi mnenje Y. Verdier, ki ima mrtvaško vodo za
"Verkehrsmittel der Seele", vendar pa naj bi se po njenem mnenju vodo pokrivalo zato,
da bi duša ne "zašla" vanjo. S tem po erü straiü potrjuje privlačnost, ki jo ima voda za
dušo, hkrati pa pojmuje vstop dvše v vodo za njeno "zmoto": "Damit sich die Seele nicht
verirren soH, muss man, riach franzözischer Sitte, im Zimmer des Toten aUe Wasserflächen
imd aUe wasserähnHchen Rächen (Fenster, Spiegel, Femseher usw.) zudecken." (Verdier,
Tvätterskan, sömmerskan, kokerskan, Stockholm 1981,113 - 171; navedeno po: Wolf -
Knuts, 1988:142)
Duša po ljudskem verovanju torej prihaja in se naseljuje v vodo, s tem pa to vodo
seveda tudi "okuži', zaznamuje s svojo "smrtonosno" prisotnostjo. Od tod izhajajo tudi
tabuji, povezani s to vodo (ne sme se je piti, izHti se jo mora na točno določeno mesto):
"Ako se, na primer, pomenuti tabui odnose na neki živi Ui neživi objekt (na neko biče iH
stvar), podrazimieva se da u takvom objektu prebiva duša umrlog ui je na neki drugi
način povezana s njim." (Bandič, 1983: 41) Zdaj postanejo torej bolj jasne pogoste
interpretacije, češ da se voda izUva zato, ker je "obamrla", "zamrla" (prim. Vlahovič, 1972:
44; Dakovič, 1955:12; FiHpovič, 1949:177), ker je "nezdrava" (Semiza, 1901:185; Dordevič,
1939: 265), ker je "nečista" in bi škodovala tistemu, ki bi jo uporabil (Kajmakovič, 1966:
355), oz. bi se tisti, ki bi jo pü, onesvestil (Drobnjakovič, 1960:160; Schneeweis, 1935:123;
Vlahovič, 1972:44).
Tudi razlage oz. verovanja, da si je v vodi smrt oprala svoj nož, koso, roke ipd.
(Vlahovič, 1972: 44; Dakovič, 1955:12; Orel, 1944: 305, Zečevič, 1968: 53), da si je v njej
umil roke "hazreti Azrail", potem ko je izdrl dušo iz telesa (Kajmakovič, 1966: 355), so
lahko le nadaljevanje te iste prvotne razlage.
Prvotno verovanje, da se duša po smrti naseH v vodo, se je pač sčasoma aH
zreduciralo le na posledico tega bivanja (nečistost, nevarnost za pitje itd.) aH pa prevzelo
krščanski značaj (kjer se pojavlja angel smrti aH pa smrt, ki nastopa s koso v roki in je
antropomorfizirana). Verovanja o nečistosti vode zaradi stika z umrHm so, kot se zdi,
torej sekundama, čeprav večina piscev interpretira izHvanje vode prav kot posledico vere
v nečistost mrtveca in vsega, kar je büo z njim v stiku (npr. Drobnjakovič, 1960: 160;
Schneeweis, 1953:123).
Iz vere, da se v vodi naseH duša umrlega, lahko izhajajo tudi šege, ki jim tako
ljudstvo kot avtorji navadno pripisujejo obrambni značaj ("da se pokojidk ne bi vračal"),
to je zlasti izHvanje vode, medtem ko polagajo mrtveca v rakev oz. ga odnašajo iz hiše. V
232
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
tem dejanju vidi P. Sartori obrambno moč vode (Sartori, 1908:364), E. Samter in A.Fischer
pa uporabo vode v takih primerih razlagata (oz. se sklicujeta na ljudske razlage) kot
sredstvo, ki predstavlja za dušo umrlega prepreko, ki je ta ne more prekoračiti. Zato naj
bi se z izUvanjem vode za truplom in drugüni šegami duši pravzaprav preprečevalo
vrnitev (Samter, 1911:86-87; Fischer, 1921:255). Todaprav primer iz Mazurije, ki ga Samter
navaja, deloma zanika to trditev. Tam namreč izUvajo vodo "mit welchem die Leiche
abgewaschen ist" - to pa pomeni, da izlivajo vodo, ki je vsaj "nečista" (vera v nečistost
trupla je tako splošno razširjena, da o tem skoraj ni dvoma), če že v njej ni duše pokojnika.
Voda pa, ki se je tako rekoč še držinečistoča pokojrüka, bi le težko predstavljala prepreko
pred njegovo vrnitvijo. Bolj verjetna se zdi misel, da se je treba nečiste vode oz. vode, v
katero se je ali pa bi se po verovanjih sodeč lahko naselila duša umrlega (navadno to ni
voda, s katero so umivaH pokojnika), znebiti. Tako lahko razlage ob izHvanju vode za
imu'lim, ko ga odnašajo iz hiše, kot so "da se pokojnik ne bi povratio i povampirio"
(Vlasina) (Kneževič, 1957:587), "da se mrtvac ne bi povratio u kuču" (Koprivnica) (Horvat,
1896: 207) idr. gledamo tudi v tej luči. Pojavljajo se seveda tudi spet enake razlage kot
prej (da bi si smrt oprala svoj nož, ker je voda "zamrla"). Tudi izlivanje vode na krsto na
Poljskem bi le težko potrjevalo Samterjevo trditev. Prej bi spet lahko verjeli, da se hočejo
na tak način ljudje znebiti vode, v kateri je ali pa se vanjo še lahko naseli duša pokojnika,
toliko bolj, ker zlijejo vodo prav v krsto - tja torej, kjer že leži pokojnikovo truplo (Fischer,
1921: 256). V vseh teh primerih ima torej šega res obrambni značaj, vendar pa lahko v
temelju te šege najdemo še vedno isto verovanje - verovanje, da se duša riaseli po smrti v
vodo.
Enako verovanje bi lahko zasledovali tudi v izlivanju vode, ko gre mimo hiše
pogrebni sprevod oz. ko vodonosec sreča pogrebni sprevod. Tudi tam ljudske razlage
namreč govore o veri, da se v vodo naseU duša umrlega (" Ako bi povorka srela nekoga sa
pimim sudovima, voda se i tada morala prosuti. Sve se to činilo da se duša pokojnika ne
nastani u vodi, jer se mislilo da ona rado boravi u njoj." - Zečevič, 1982:10), da voda
zamre, če gre mimo hiše pogrebna povorka, da si v njq opere angel smrti nož ipd. -
skratka, govore o prepričanju, da se v to vodo naseli duša. Zato bi težko pritrdili P. Sartoriju,
E. Samterju in A. Fischerju, ki trdijo, da tudi v teh šegah voda predstavlja prepreko za
dušo imirlega, čeprav je res, da vsaj E. Samter ne navaja slovanskega gradiva, temveč se
naslanja na sicer enake šege v Arkadiji, v okoUci Damaska, pri beduinih v Moabu in pri
Naverih (Samter, 1911:88-89).
Če nadaljujemo s šegami izlivanja vode, lahko tudi pri izlivanju vode na grob, ki je
precej razširjeno na Balkanu in pri drug^ Slovanih, izhajamo iz iste predpostavke,namreč,
da je bila v slovanskih predstavah voda očitno tisto mesto, kamor se je duša pokojnika
naselila po smrti, preden je dokončno odšla v prebivališče mrtvih. Vodo se torej tudi v
tem primeru morda izUva na grob, da bi dušo, ki po smrti za svoje bivanje potrebuje
vodo, po vsej süi ohranili v grobu, da se ne bi vračala in strašila domačih. Tako postane
jasneje, zakaj se voda izHva npr. v Sergaču (Gorkij) (Zelenin, 192:326), Črni gori (Murko,
1910: 90), Negotinski krajmi (Stojanovič, 1968: 61), Visočki Nahiji (Filipovič, 1949:176),
Ivankovdh (Filipovič, 1932 b: 73) in še marsikje drugje samo na sveže grobove (takrat
torej, ko je duša še nevarna, ko še ni na drugem svetu), v Srbiji pa na grobove samomorilcev
in neznanih mrtvecev (Gasparini, 1951 - 52:9), se pravi "nečistih mrtvecev", ki so še toliko
bolj nevanü, oz. se še toliko raje vračajo nazaj in škodujejo živim. Ta misel tudi ne izključuje
predpostavke, tako kot Gasparinijeva trditev, da so Slovani kot prvotno obliko pogreba
poznali sežig.
233
Mirjam Mencej
234
Kadar obstaja nevarnost, da bi se duša vrnila iz groba in ogrozila mrtve, se grob
prav tako marsikje preliva z vodo. Tako na primer v Gnjüanu polivajo na grob hladno
vodo v času, ko se vdova znova poroči, da bi se imirlemu "kosti ohladile in ne bi bU
ljubosumen" (Kus - Nikolajev, 1935: 263). Enako tudi v Romuniji izlivajo vodo na grob
vdovčeve imirle žene, ko se ta vnovič ženi, kot razlaga P. Sartori z namenom "den Geist
der verstorbenen Frau zu beruhigen" (Sartori, 1908:367). Vodo na grobove imirlih izlivajo
tudi v vasi Stodoliči v Gomelski pokrajini v Polesju (Sedakova, 1983:257,259). Avtorji vsi
po vrsti šego izlivanja vode na grob razlagajo z žq'o po smrti, ni pa jasno, koliko se pri
tem nanašajo na ljudske razlage te šege. Vera, da duša še po smrti pije vodo, celo tam,
kjer živi med ljudstvom, lahko prav tako predstavlja tudi le tisto najbolj "logično" ljudsko
razlago, ki se je razvila med ljudmi, ko je büa vsebina obreda že izpraznjena, obred sam
pa je še ostal zakoreninjen med ljudmi.
Tu naj omenim še šego iz Polesja, kjer "mrtvaško vodo" oz. vodo, v kateri po pogrebu
operejo pokojnikove stvari, izlivajo za peč v hiši (Sedakova, 1983: 248,250, 255), kar je
nenavadno glede na to, da je v večini opisov, ki so znani, očitna težnja po odstraiütvi
pokojnikovih stvari z območja hiše. Toda če se spomnimo na mnoge indice, ki kažejo na
to, da so včasih najverjetneje pokopavali prav v hiši za pečjo in pod pragom (Karaman,
1940:2), kasneje pa je prostor za pečjo ali pod pragom postalmesto hišnih duhov (Tokarev,
1974:147), postane šega bolj jasna - vodo z dušo vred so izlili na "grob" za pečjo iz istega
razloga, kot so jo izlivali na grobišča. Kajti če bi vodo res izlivali primarno zato, ker bi
postala ob stiku z mrtvecem nečista, ali pa da bi ustvarila mejo, prek katere duša ne
more, potem nikakor ne bi bilo mogoče pojasniti izlivanja vode v hiši. Z enako razlago
lahko pojasimno tudi izlivanje vode na dvorišče v Polesju in na Poljskem (glej spredaj),
kamor so stari Slovani prav tako pogosto pokopavali svoje mrtve.
Nadalje se voda postavlja tudi na rakev oz. v grob neposredno med pogrebom in
štirideset diu po njem - to šego vsi avtorji, ki jo omenjajo, utemeljujejo z žejo duše po
smrti., vendar tudi v tem primeru nikjer ni mogoče zanesljivo reči, ali se naslanjajo na
ljudske interpretacije ali pa gre za njihovo lastno interpretacijo. To šego je seveda prav
tako mogoče razlagati na enak način kot izlivanje vode na grob - kot poskus, da bi se
duša zadržala v grobu oz. njegovi bližini, pač iz strahu, da bi se vračala in škodila živim.
To je še zlasti potrebno prvih 40 dni, ko duša še ostaja nekje na tem svetu. Tako npr. v
sokobanskih vaseh posodo z vodo, ki stoji na grobu, vsako jutro prvih 40 dni po pogrebu
napolnijo z vodo (Antonijevič, 1966:394).
Vera, da biva duša preden po smrti odide v onstranstvo nekaj časa v vodi,
najverjetneje izhaja iz predstave, da je voda nekakšno vmesno območje med tem in onim
svetom. To verovanje se jasno kaže v mnogih šegah, ki so povezane z mrtvimi - voda
namreč postane s tem tudi sredstvo, s pomočjo katerega se prikliče dušo imirlega, kajti
prav prek vode je možen stik med obema svetovoma. To se dogaja npr. med plesom za
mrtve pri Srbih, med katerim je moral nekdo ves čas polivati vodo iz posode pred
kolovodjo (Zečevič, 1982:95; Zečevič, 1968:73). S to razlago bi bilo mogoče pojasniti tudi
izlivanje vode pred začetkom gostije za umrlega v vzhodni Srbiji in Banatu (Zečevič,
1982: 76 - 77; Čajkanovič, 1924:59).
V Bohinju obstaja šega, da se da pod skodelo z vodo denar, kadar se kdo poroči
takrat, ko je drug imirl, in sicer zato, da bi se odkupil - zanimivo je, da stoji prav skodela
z vodo nad tem denarjem. Je morda to pot, prek katere lahko pride mrtvec po denar?'
7 Za to informacijo se najlepše zahvaljujem gospe Mariji Cvetek.
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
Prav tako bi lahko izlivanje vode na grob, kadar se grob obiskuje, razumeli kot
dejanje, ki omogoča navezovanje stika z imu'lim - tako npr. v Resavi (Mijatovič, 1928:27),
po pričevanju I. Lovriča so tako delali tudi Morlaki (Lovrič, 1948:179).
V verovanju, da se duša po smrti naseli v vodi, da predstavlja voda medij, v katerem
biva duša po smrti, nekakšno vmesno stopnjo med tem in onim svetom, zaradi česar je
prav prek vode mogoč stik med obema svetovoma, pa obstaja še tretja stopnja, ki se kaže
v določenih šegah - voda, ki torej predstavlja nekakšno zvezo med obema svetovoma,
dobi pomen meje, prevzame vlogo razmejevanja. Na tej točki pa se naša razlaga pomena
vode združi z interpretacijo E. Samterja in deloma P. Sartorija ter A. Fischerja, ki vidijo
pomen vode zlasti v njeni razmejevabii hmkciji elementa, ki zapira pot duhovom. Taka
vloga vode je vidna zlasti v določenih prehodnih obredih (rites de passage) - npr. ko se
pri poroki za nevesto izlije voda, ko se za kom, ki za dolgo odhaja od doma, izUje voda,
da se "odplakne" preteklost oz. naredi meja med tem in drugačnim stanjem (Hoffman - .
Krayer E., 1938/1941:115 -116).
Lepo viden je pomen vode kot meje tudi v šegi iz Vlasine, ki preprečuje vrrütev
pokojnika v hišo - poleg hrupa, ki je sredstvo za preganjanje diihov par excellence,
uporabljajo tudi vodo: da bi preprečili vrnitev pokojnika, medtem ko gre pogrebni sprevod
skozi vas, mora v vsaki hiši dekle ali mlada žena z loncem vrele vode obkrožiti hišo
(Kneževič, 1957:591).
Tudi pri obredu banatsküi Her, ki naj bi po smrti preprečil smrt drugega t.i.
enomesečnika, to je tistega, ki se je rodil v istem mesecu kot imirli in za katerega verjamejo,
da ga prvi lahko potegne za seboj, uporabijo vodo za tisto mejno sredstvo, ki naj to
onemogoči (Dimitrijevič, 1958:249).
Sem bi morda lahko uvrstili tudi šego vračanja pogrebcev s pogreba prek vode, ki
jo E. Samter razlaga, kot rečeno, z verovanjem, da duša umrlega vode ne more prekoračiti
(Samter, 1911: 85 - 86). Toda vprašanje je, ali ru pri teh prehodih čez vodo pomembnejše
od dejstva, da gre za vodo, dejstvo, da gre za tekočo vodo - tekoča voda namreč tudi sicer
predstavlja nekakšnega "odnašalca" bolezrü, nečistoče - ob bolezni se na primer skače
prek tekoče vode, da bi bolezen odnesla.
Po drugi strani pa je zanimiva šega iz Gruže, ki najverjetneje deluje po principu
simpatične magije: mati naj prekorači vodo, da bi otrok čimprej umrl, se pravi, povedano
z besedami mita, prišel na drugo stran vode v deželo mrtvih (Petrovič, 1948:288).
Tukaj pa smo prišli do tiste točke, ko bi morda lahko na začetno zastavljeno
vprašanje, ali se tudi v šegah ob smrti kaže ostanek nekega starejšega verovanja oz. mitske
predstave, da gre diiša po smrti na drugi svet prek vode - ločnice, odgovorili pritrdilno.
To zvezo je mogoče iskati vsaj na treh nivojih. Na prvem nivoju lahko zasledujemo vodo
kot tisti element, medij oz. kraj, kamor gre diiša po smrti: če gre duša v mitski predstavi
prek vode v onstranstvo, v pogrebnih šegah po smrti (preden se dokončno odpravi v
onstranstvo) najlaže biva v vodi. Na drugem nivoju voda predstavlja zvezo med tem in
onim svetom: če voda v mitski predstavi povezuje ta in oni svet med seboj, potem je v
šegah mogoč stik med tem in onim svetom oz. med živimi in imulimi prav prek vode.
Na tretjem nivoju pa voda predstavlja mejo med tem in onim svetom: če voda predstavlja
mejo, ločnico med obema svetovoma, potem dobi v nekaterih šegah razmejitveno vlogo,
postane tisti element, ki ima vlogo ločevanja različnih stanj med seboj.
Vprašanje je, ali lahko sem uvrstimo tudi šege umivanja lururajočega ali umrlega z
vodo, kropljenje, ki je prisotno skoraj od smrti pa do konca pogrebnih šeg, ter redke
235
Mirjam Mencej
primere pi^a vode. Umivanje ima že v aktu samem nekako zakodiran liistrativenkarakter
in ga je na vsak način potrebno obravnavati ločeno od drugih šeg z vodo, katerih pomen
je bolj nejasen in zamegljen. Pa vendar bi ponekod tudi pri imiivanju lahko zaslediU enak
pomen vode, kot ga lahko opazimo pri izlivanju in postavljanju: vode kot tiste substance,
v katero se duša naseljuje po smrti. Z imiivanjem trupla, pa tudi tistih, ki so v stiku z
umrlim, in pazljivo odstranitvijo te vode zatem se pravzaprav odstranjuje duša, ki bi
sicer lahko ostala v bližini in potegnila za seboj še koga. Tako se voda vedno izliva v kak
skrit kot, Iqer ljudje ne hodijo, v reko ali pa celo v krsto k truplu, "da se duša ne bi vračala",
ljudje si po obisku pri mrtvecu umivajo roke, "da ne bi tistega leta nihče več umrl", oz. s
tem "utapljajo smrt" ipd. Y. Verdier pravi, da se z izhtjem vode, v kateri so imiivali mrliča,
duša na pravilen način prenese iz območja živih ven, se pravi, da ima voda tudi v tem
dqanju vlogo "medija", v katerega se duša rada naseli po smrti: "Wenn die Totenwäscherin
das Wasser, wie es sich gehört, auf die Strasse ausgiesst, bringt sie die Seele des Toten auf
dem richtigen Weg aus dem Haus, dem Bereich der Lebendigen, hinaus." (Verdier,
Tvätterskan, sömmerskan, kokerskan, Stockholm 1981,113 -171; navedeno po: Wolf -
Knuts, 1988: 142) Prav tako pa se lahko problemu približamo tudi z druge plati: z
iraiivanjem naj bi se odstranilo nečiste in nevarne substance trupla, kajti "...die Körpersäfte,
wie z. B. Blut, Schweiss, Ham usw., bei vielen Völkern Sitz der Lebenskraft oder
Lebensseele (!) sind" (Baumann, Das doppelle Geschlecht, Berlin 1955,46; navedeno po:
WoU - Knuts, 1988:143). Vendar pa je vse te ljudske razlage seveda prav tako mogoče
razumeti zgolj kot vero v nečistočo, ki izhaja iz mrtveca.
Z umivanjem trupla po smrti se večinoma znanstveniki rüso ukvarjali; v strokovni
literaturi sem naletela na en sam članek o tej temi, in sicer na članek izpod peresa U. Wolf
- Knuts z naslovom "Die Totenwaschtmg als ein Weg ztmi Gleichgewicht", v katerem
razlaga umivanje mrtvih kot "nevtralizacijo" mrtvega, ki naj bi pripomogla k temu, da ta
ne bi škodil svoji okolici. To dejanje naj bi opravljale zlasti starejše ženske, ki so nekako
nadspolne - niso niti več prave žeriske (nimajo več menstruacije, ne morejo več roditi
otrok) niti ne moški. Šele ta nadspolnost, mešanica značilnosti obeh spolov zagotavlja
pravilno izvajanje ritualov, zlasti v kritičnih situacijah, kot je to smrt (Wolf - Knuts, 1988:
144-145).
Kropljenje z navadno blagoslovljeno vodo ima prvenstveno krščanski karakter,
zato ga ni mogoče neposredno uvrščati med poganske oz. predkrščanske šege, čeprav je
zanimivo opazovati, kako se ponekod kropljenje pojavlja tam, kjer se drugod praktidra
izhvanje ali postavljanje vode - očitno je kropljenje kot krščanska šega marsikje stopilo na
mesto nekdanjih poganskih obredij z vodo in jih izrinilo.
Pitje vode kot pomoč pri iraiiranju, ki sem ga zasledila v enem samem kraju, pa je
pravzaprav tako osamljena šega, da je nemogoče iskati primerjave in zvezo, saj bi bilo
zato nujno poznati več takih primerov.
236
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
LITERATURA:
ANTONIJEVIČ Dragoslav, Neki elementi kulta predaka u posmrtnim običajima sokobanskih
sela. Rad XI - og kongresa saveza folklorista Jugoslavije u Novom Wiodolskom 1964,
Zagreb 1966, str. 391-396.
BALORDA Janko, Običaji oko smrti i pogreba u okolini Visokog, Etnografska grada ANU BEH,
knjiga XX, od. društv. nauka, knjiga 16, Sarajevo 1976, str. 77 - 87.
BANDIČ Dušan, Koncept posmrtnog umiranja u religiji Srba, Etnološki pregled 19, Beograd 1983,
str. 39 - 47.
ČAJKANOVIČ Veselin, "Puštanje vode o Velikom četvrtku. Študije iz religije i folklora, Srpski
etnografski zbornik 31, Beograd 1924, str. 56 - 84.
DIMITRIJEVIČ Sofija, Običaji u Učnom i porodičnom životu. Smrt i pogreb, Bar\atske Here, Novi
Sad 1958, str. 246 - 263.
DOSTAL Borivoj, Slovanska pohrebište ze stredru doby hradištnl na Moravev Praha 1966.
DROBNJAKOVIČ Borivoje, Etnologija rwroda Jugoslavije L, Beograd 1960.
DAKOVIČ Branko, Posmrtni običaji i obredi. Etnografski muzej, Zagreb 1955.
DAKOVIČ Branko, Hrana i piče u posmrtnim obredima, a posebno kao viaticum. Etnološka
tribirm 8, Zagreb 1985, str. 77 - 84.
DORDEVIČ Tihomir R., Nekoliko samrtnih običaja u Južnih Slovena, Godišnjica Nikole Čupida,
knjiga XLVm. (Beograd 1939, str. 246 - 292).
FILIPOVIČ MUenko S., Život i običaji ruirodni u 'Wsockoj Nahiji, Smrt i pogreb, Srpski etnografski
zbornik SANU, knjiga LXI., Beograd 1949, str. 176 -185.
FILIPOVIČ MUenko S., Život i običaji narodni u \^sočkoj Nahiji, Smrt i pogreb, Srpski etnografski
zbornik SANU, knjiga LXI., Beograd 1949, str. 176 -185.
FILIPOVIČ Milenko S., Etnološke beleške iz severnih veleških sela. Glasnik etnografskog muzeja
u Beogradu, knjiga VII, Beograd 1932 b, str. 64 - 77.
FISCHER Adam, Zwyczaje pogrzebowe ludu polskiego, Lwow 1921.
GASPARINI Evel, I riti popolari Slavi, Venezia 1951 -1952.
GRBIČ Savatije M., Srpski narodni običaji, Srpski etnografski zbornik XIV., Beograd 1909, str. 241
-258.
HOFFMANN - KRAYER E., Bächtold - Stäubli Hanns, Handwörterbuch des deutchen
Aberglaubens, Berlin 1938/1941.
HORVAT R., Smrt, Koprivnica u Hrvatskoj, Zbornik za narodni život i običaje, zvezek 1, Zagreb
1896, str. 206 - 207.
KAJMAKOVIČ RadmUa, Neki arhaičru elementi u pogrebnim običajima Muslimana u Bosni, Rad
XI - og kongresa saveza folklorista Jugoslavije u Novom Vinodolskom 1964, Zagreb 1966,
str. 355 - 360.
KARAMAN Ljubo, Iskopine društva "Bihača" u Mravincima i starohrvatska groblja. Rad JAZU,
knjiga 268 umetn. razreda 4., Zagreb MCMXL, str. 1-44.
KNEŽEVIČ Srebrica, Smrtni i posmrtni običaji na Vlasini, Glasnik etnografskog ii^tihita SAN,
knjiga H - m., Beograd 1957, str. 585 - 591.
KUS - NIKOLAJEV Mirko, Neki rwodni običaji u Gnjilanu, Smrt, Vjesnik etnografskog muzeja u
Zagrebu, knjiga prva, zvezek 1 in 2, Zagreb 1935, str. 263 - 264.
LEKŠE Jože, Običaji ob smrti in pogrebu. Običaji in vraže ob smrti v okolici Jurkloštra, Običaji in
vraže ob smrti v okoUci Podsrede, Nekaj ljudskih vraž in verovanj iz okolice Podsrede,
Kotiükov zbornik, Narodopisiü zapiski z Gomjegrajskega in Kozjar«kega, Celje 1956
LOVRIČ Ivan, Büjeske o putu po Dahnadji opata Alberta Fortisa, Zagreb 1948.
MANSIKKA V.J., Die Religion der Ostslaven, Quellen L, FF Communications No. 43, Helsinki
1922.
MIJATOVIČ Stanoje, Običaji u Resavi, Pogreb i dača. Glasnik etnografskog muzeja u Beogradu,
knjiga III:, Beograd 1928, str. 27 - 28.
MURKO Matija, Das Grab als Tisch, Wärter und Sachen H., Heidelberg 1910.
Mirjam Mencej
238
NIEDERLE Lubor, Slovanske starožitnosti. Život siaxfdx Slovanu,, Oddil kulturni. Mu I.,
svazek 1, V Praze 1912.
NIKOLIČ - STOJANČEVIČ Vukosava, Vranjsko Pomoravlje, Etr\ološka ispitivanja, Srpski
etnografski zbornik, knjiga LXXXVI, Beograd 1974, str. 453 - 465.
OREL Boris, Trije mejniki v človeškem življenju. Narodopisje Slovencev I. del, Ljubljana 1944.
PETROVIČ Petar Ž., Život i običaji narodni u Gruži, Srpski etnografski zbornik LVin., Beograd 1948.
SAMTER Emst, Feuer und Wasser als Hindernis für die Geister, Geburt, Hochzeit und Tod,
Beiträge zur vergl. Volkskunde, Leipzig, Berlin 1911.
SARTORI Paul, Das Wasser im Totengebrauche, Zeitschrift des Vereins für Volkskunde, 18.
Jahrgang, Berlin 1908.
SCHNEEWEIS Edmund, Grundriss des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbokroaten, Celje
1935.
SCHRÄDER Otto, Totenhochzeit, Jena 1904.
SEDAKOVA O.A., Materialy k opisani'u polešskogo pogrebal'nogo obr'ada, Polešskij
etnolingvističeskij sborruk, Moskva 1983, str. 246 - 262.
SEMIZA Sava N., NekoUko narodnih gatanja, O smrti. Bosanska vila, knjiga XVI., Sarajevo 1901,
str. 185.
STOJANOVIČ EJragoslava, Posmrtni običaji u Negotinskoj krajini, razvitak, št. 2, Zaječar 1968, str.
60 - 62.
STRAŽAR Stane, Mengeš in Trzin skozi čas, Mengeš, Trzin 1993.
STRAJNAR Julijan, Smrt v Šentrupertu (1900 -1966), naloga na oddelku za etnologijo Filozofske
fakvdtete v Ljubljani, leto in kraj neznana.
ŠEJN P. V., VeUkorusija v svoih pesn'ah, obrjadah, obycajah, verovanijah, skazkah, legendah i.t.d.,
Sanktpetersburg 1900.
TOKAREV S.A., ReUgi'a v istorii narodov mira, Moskva 1965.
TOLSTOJ N. L, Perevoraävanie predmetov v slavjanskom pogiebal'nom obr'ade, Issledovani'a v
oblasti balto-slav'anskoj duhovnoj kul'tury, Pogrebal'nyj obr'ad, Moskva 1990, str. 119 -
128.
UNBEGAUN B.O., La religion des anciens Slaves, Mana 2, Les religions de l'Europe anderme DI.,
Paris 1948.
VÂA A Zdenek, Svet slovansk^ch bohua dîmonu. Praha 1990.
VLAHOVIČ Petar, Običaji, verovanja i praznoverice naroda Jugoslavije, Beograd 1972.
WOLF - KNUTS Ulrika, Die Totenwaschung als ein Weg zum Gleichgewicht, Ethnologica
Scandinavica 1988, str. 142 -145.
ZEČEVIČ Slobodan, Samrtni ritual i neki običaji kulta mrtvih u stanovniätva vlaškog govomog
jezika Krajine i Ključa, Glasnik etnografskog muzeja 30,1967, Beograd 1968, str. 47 - 78.
ZEČEVIČ Slobodan, Kult mrtvih kod Srba, Beograd 1982.
ZELENIN Dimitrij, Riissische (Ostslavische) Volkskunde, Grundriss der Slavischen Philologie
und Kulturgeschichte, Berlin - Leipzig 1927.
BESEDA O AVTORICI
Mirjam Mencej, dipl. slovenistka in
sociologinja kulture, mlada raziskovalka,
Oddeldk za etnologijo in kulturno antro-
pologijo Filozofske fakultete v Ljubljani -
61000 Ljubljana, Kržičeva 6.
ABOUT THE AUTHOR
Mirjam Mencej graduated in Slovene
and the Sociology of Culture. She is a
researcher with the Department of Ethno-
logy and Cultural Anthropology of the
Ljubljana Faculty of Arts.   _
Mitski pomen uporabe vode v pogrebnih šegah
239
SUMMARY
Customs involving the use of water as part of bvuial customs were very widespread
among the Slavs. Water was poured, put mder the deceased and elsewhere, used to
sprinkle, wash and as a drink. Most of the authors who deal with customs involving
water, do not take into account all different uses of water but limit themselves to one or a
few customs. It appears however thatpeople do not always distinguish between customs
(there exist mixed forms of uses of water and, consequently, mixed interpretations of
these uses), and it is therefore necessary to first treat them all and only then try to interpret
them adequately.
Our interpretation of these customs led us to the conclusion that they represent a
deeply rooted myth the Slavs once fostered about water being the border between the
world of the living and that of the dead; it was across water that the soul of the deceased
travelled to the other world. This connection can be foimd on three levels. The first level
is that of water as the element, medium or place to which the soul goes after death: if, in
the myth, the soul travels to the other world across water, this means that diuing the
burial customs after death (and before departing for the other world) the soul prefers to
stay in water. On the second level water represents a cormection between this and the
other world: if, in the myths, water links both worlds, then the ciistoms show that contacts
between both worlds - that is between the living and the dead across water - are possible.
On the third level water represents the border between this and the other world; if water
is the border, the dividing line between the two worlds, then, with some customs, it
acquires a dividing role and becomes an element responsible of separating different states.
RESUME
LA SIGNMCATION MYTHIQUE DE L'USAGE DE L'EAU DANS LES MOEURS
FUNERAIRES
Les coutumes liées a l'eau dans le cadre des moeurs funéraires étaient tres répandues
chez les Slaves. L'eau pouvait etre versée, mise au-dessous du mort, aspergée, utilisée
pour laver ou pour boire. La plupart des auteurs qm étudient ces coutumes ne prerment
pas en considération l'ensemble des usages, mais se contentent d'en étudier im ou quelques
ims seulement. Il paraît meme que le peuple ne sait pas tres bien les distinguer entre eux
(les formes d'usage sont mélangées ainsi que leurs interprétations), d'ou la nécessité de
les traiter d'abord tous ensemble puis de les interpréter séparément.
Au cours de l'interprétation de ces moeius, on a pu constater qu'ils montrent ime
émanation profonde de l'image mythique que les Slaves connurent autrefois, c'est-a-dire
de l'idée que l'eau représente la frontiere entre les morts et les vivants, a travers laquelle
l'âme du mort se déplace en quete de l'autre monde. Ce lien existe en trois rüveaux au
moins. Au premier niveau, l'eau représenterait l'élément, médiimi ou lieu, qui est la
destination de l'âme apres la mort: si, dans la mythologie, l'âme traverse l'eau pour aller
vers l'autre monde, on peut, dans les moeurs funéraires, aider le mort, avant son départ
Mirjam Mencej
définitif au-dela, en le plongeant dans l'eau. Au deuxieme niveau, l'eau représenterait la
liaison entre ce monde et le monde de l'au-dela: si, dans le mythe, l'eau Ue les deux
mondes, c'est que dans les moeiirs, l'eau rend possible le contact entre le monde des
vivants et le monde des morts. Au troisieme niveau, l'eau représenterait la frontiere entre
les deux mondes: si l'eau représente la frontiere, la délimitation entre les deiix mondes,
c'est que, dans les moeurs, elle gagne im rôle de délimitation et devient l'élément dont le
rôle est de distinguer entre les états différents.
240