Bolj odgovoren spopad s težavami Bežigrajska konferenca Zveze komunistov o aktivnosti članov ZK pri razreševanju problemov Eden temeljnih ciljev, ki $i jih je začrtal občinski komile ZK, je usposobilev vodstva osnovnih or-ganiiacij za izvajanje začrtane poli-tifine usmenlve. To so poudanli ko-munisli na zadnji 3eji občinske konference 2KS Beiigrad v obrav-navi aktivnosti komiieja od njegove iivolitve in nalogah komiteja v na-stedrijih meascih. Za sekrelarja osnovnih organiza-cij Je bilo ob zadnjib volnvah v ob-Cini izvoljenih 71 odstotkov novth sekretarjev. večina od njih je to funkcijo prevzela prvid. V občini je okrog 6500 komunistov jn 300 osnovnih otganizacij Zata je uspo-sabljanje tembolj pomenibno, da bodo osnovne organizacije, oziro-ma člani ZK iimbotj aktivno sode--lovali p" oblikovaniu politike in stali*t 2K. prl razresevanju nakopi-teniriproblemov in teiav Seminar-)i za sekrelarje osnovnih orgariiza-cij. posveti jn neposredni stiki z osnovmml organizacijami 50 btli dosiej glavna akiivnost občinske organizacijs Razen tega je bil občinski komite tiejaven tudi na vseb podroijih. ki Imajo največji vpliv r\a delo in živ-Ijenja delavcev in občanov. V ospredju vseh razprav je bilovpra-sanje. kako uresničujemo cilje ra-zvoja občine, ki so zapisani v smer-nicah. V ocenl aklivnosti komiteja so poudarili. da v globalu te cilje v obfiini uresmčujemo. Še vedno pa so sredine. kjer niso spoznaii re-snosti položaja, kjer nimajo aiabili-zacijskib programov in kjer se po-javljajo teinje podjetmškega in grupnolastniškega obnašanja Primer slabega doiovanja je na primer na področju spreminjanja srednjerofinin planskih dokumen-tov Do 24. maja je od 21Q subjek-tov s področja gospodarstva raz-pravljato o rebalansu le 106. od te-ga jffi je )e 46 pristopflo k rfopolni-tvam in sprerngmbam sredrtjerofi-nih planskih dokumentov Komite )6 opozonl tiidi na neresnosl v ne-katarth organiiacijah združenega deia. kl 30 bile opredeljene ko! no-sitci razvoja. Zaradi oeuresničeva-nja zafirtanih obvez so morali ftrtati kot nosilce raz^oja Termiko. IMOS-inieniring, OINOS. Hidrotehnika, Obnovo in Iskro-avtomatiko Komtte občinske koni9Tenc& ja ob obravnavr Irimesečnega poslo-vanja kriWno ocenii rezultate go- spodarjenja, se zlasti pa 60 odstol-kov MtiJB izgube kot v isiem obdob-ju lani Zato je posebej obravnavaf stanje v organizacijah zdruienega dela, ki poslujejo 2 izgubo aii so moteni mBdsebojni odnost in spre-jel vr$to nalog za izboljšanje stanja. Po politični in samoupravni poti bo komite pomagal razreSili slanje v ASTRl-TOZD BUVGOVNICA, DO Cestno podjelje. INEX-ADRIl-AVtO-PROMETU. IMP-TOZD OVtGALO. SOZD ELEKTROTEHNA. SOZD PO-MURKA-DO LAGUNA. SOZD KEMI-JA-DO BELINKA Pri razreževangu leH vpraianj skuSa občinski komite spodbuditt članstvo ZK k poglobljeni razpravi o temeljnth strateSkih vprašanjih, vso pozornost pa namenja tudf ak-cijskemu povezovanju homuniaiov m doslednemu uresničevanju poti-like gospodarske staDilizacije. O aktuainih vpra&anjih zaostrene gospodarake poiitike so razpravlja-ii tudl člani Občinske konference in opozorili na nekatere težave in sta-bosli, ki jih je treba čimprej odpra-viti Opozorili so, da je doViodek vse manj odraz vioienega dela in vse boij podvrzen inflacijski tekmi m©d cenami in stroski. da se pojavtja etatistično odloCanje, ki zavira sa-moupravno delowanje ter da je tre-ba ishati vz/ohe za ntzko protiukliv-nost v notranjih slabostih v organi-zacijah zdruienega dela Za razre&evanje ten vpraAanj 30 si zastavili tn temeljne naloge Ko-munisti morajo zagotoviti, da se bodo skozi del&gaiski sistam uve-Jjavljale take druzbeno ekonomske in ekonomsko pohtične reiitve, ki bodo osnova za uspešno gospo-darjen|a. V vseh organizacjjah združenega dela se je treba boriti za čtmveijt izvoz tai zmaniAevanje uvoza. spodbujati pa je treba tudi dohodkovno poveiovanje na eko-nomskih osnovah Preko delegacije v družbenopoli-tiinem zboro pa bo oMingka kon-ferenca predtagala skupSčinl tudf sprejem programa konkretnlh ak-cij, ki naj zajema boljSe izkoriSia-nje 2mogt)ivosti m odpravljanje oz-kih grl. nadalje varievanjs z energj-(0 ter Sirso uveljavljanje vseh oblik inovacij, lastnega razvojnega in ra-ziskovalnega dela. R. E.