„ Primorec “ izhaja vsakih I; štirinajst dnij kot priloga „Sodi“ brezplačno ; drugače stane po I pošti ali na dom pošiljan za celo , leto 80 kr.; za tuje države več / poštni stroški. ,,Soča“ z „Gosp. Listom“ in „Primorcem“ stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici iH. 'J
Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesteros'.opro petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat O kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. -— Posamične šievilke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo.
Goriške novice.
V „Slogino" Solo se je vpisalo toliko otrok, da ni več zadostovalo niti G razredov ; odbor je moral takoj osnovati še sedmi razred, t. j. moral je razdeliti prvi razred v dve paralelki. Eden prvi razred je v ulici Barzel-lini a drugi v ulici sv. Klare. To je jako ugodno sosebno za male otroke, da nimajo daleč v šolo. Oba prva razreda bosta imela vsak nad 50 otrok. Ker se je vpisalo tudi na obe c. kr. vadnici okoli GO slovenskih otrok iz mesta in ako prištejemo temu številu še tiste mestne otroke, ki hodijo v Starogoro, Kromberg in Št. Andrež, tedaj dobimo blizu 200 otrok, ki so se vpisali v prvi slovenski razred, io je število, o kakoršnem še pred malo leti nismo niti sanjali! Ko je 1. 1890. prevzel narodno vodstvo sedanji „Slogin" odbor, je dobil le dva šolska razreda s 144 deklicami. Kak razloček do danes! — Zdaj ima „Sloga" 7 razredov in 3 otroška zabavišča, v katere hodi nad 500 otrok. Poučujejo pa: učitelj - voditelj, šest učiteljic in tri zabaviteljice. Vrhu tega so tri postrežnice. — Vsakdo si lahko misli, koliko bo stroškov. Ali te žrtve so neizogibno potrebne, ako nočemo rešiti, kar je naše. Delajmo vstrajno in izpolnijo se najsrčnejše želje vsakega zavednega goriškega Slovenca. Kdor more, naj segne v žep in položi darček na oltar domovini! Zlasti pa se obračamo do narodnih županstev, da postavijo tudi v prihodnji proračun primerno svoto za „Slogine" učne zavode. Nobena občina naj ne zaostane v tej sveti domovinski dolžnosti. Zmaga bo naša!
„SloginP zavodi silno bodejo v oči naše nasprotnike. Da se ti zavodi tako širijo, to jih strašno vznemirja. Kaj pak: Mi vstajamo in njih je strah! —- Ker pa razupivajo Gorico za čisto italijansko mesto, morajo dosledno prikrivati, da zahaja v slovenske šole toliko otrok, kajti: kjer hodi v slovenske šole do 700 otrok, tam mora pač bivati lepo število Slovencev. — Zato so začeli raznašati laž, da v „Slogine" šole zahajajo otroci iz okolice. „Corriere" je celo zalajal, da bi bilo tako le naravno, ako bi zahajalo na tisoče otrok v „Slogine" šole. — Ne iz okolice v mesto, marveč iz mestnega ozemlja zahaja okoli 50 otrok v okoličanski šoli v Št. Andrež in v Kromberg:
Osebne vesti. — Naš rojak gosp. Fr. Fabiani, dolgoletni poštni uradnik v Gorici, je bil povišan priglednikom in premeščen v Trst. Odšel je učeraj. — Tako je v Gorici čedalje manj slovenskih uradnikov, zato pa gre marsikaj narobe. Pri odprav-ništvu so zdaj sami taki ljudje, ki ne znajo slovenski in so vsled tega nesposobni za tako službo!
Gosp. Jušt H e n d r y c h, profesor na goriški realki, je imenovan ravnateljem c. kr.
realke v Trstu. Gosp. H. je bil v Gorici splošno priljubljena oseba, znana po svoji značajnosti, nepristranosti in učenosti.
Umrl je mestni zastopnik g. Josip Branio v G4 letu svoje starosti. Bil je laški liberalec in odločen naš nasprotnik. Pogreb bo danes ob 2. pop. N. v m. p.!
Duhovske preinembe. — G. g. Janez F e 11 r i n, vikar v Gorenji Tribuši, pojde kot tak v Deskle; na njegovo mesto pride č. g. Štefan Koder m a c, vikar v Zapotoku; na tega mesto pa č. g. Josip Vidmar, ka-pčlan v Biljani. C. g. Eduvard Š t r e k e 1 j, kapelan v Rihembergu je postal vikar (eks-pozit) v Vrtojbi. G. g. Tomaž G u g g e n-b e r g e r, kaplan v Ročinju, pride v enaki lastnosti v Renče; njegovo mesto prevzame č. g. Ludovik L a c i n a, kaplan v Št. Petru; č. g. Valentin Pipan, kaplan v Šempasu, pojde kot tak v Miren; na njegovo mesto pride č. g. Franc Guzelj, kaplan v Pod-melcu. Kot duhovni pomočniki pridejo novo-mašniki v naslednje kraje: G. g. Josip Cigoj v Tolmin, č. g. Alfonz B 1 a ž k o v Pod-melec, č. g. Teofd Nemec v Cirkno, č. g. Janež Koršič v Volče, č. g. Fran Klanjšček v Biljano, č. g. Franc Knavs v Ri-hemberg, č. g. Janez Dermastja v Solkan.
Duhovske novice. — V goriškem o-srednjem semenišču prične šolsko leto 5. okt. s sv. mašo ob 8. uri zjutraj. — V malem semenišču je letos 70 gimnazijcev; na novo jih je bilo sprejetih 18. — Slovensko Alojzijevišče bo imelo kupljeno hišo kmalu povsem v lasti. Dolga je le še 4000 gld. U-čencev je zdaj 32. Oglasilo se je sicer 80 prosilcev, ali letos ni bilo mogoče vsem ustreči, ker so v hiši ostale še druge stranke. Drugo leto bo bolje. Učence poučuje petošolec A. V a 1 e s.
Goriška gimnazija šteje letos - kakor pripoveduje učerajšnji „Corriere" — nad 500 učencev; toliko jih ni še bilo nikoli. Zato bo imel prvi razred t r i vsporednice, a razdeljen bo v dve tudi četrti razred.
Telefon dobimo torej tudi v Gorici. Dela hitro napredujejo. Tako bo Gorica zvezana s Trstom (in tako z Dunajem) in Italijo,
Fotograf g. Anton Jerkič je razstavil v veži poleg semeniške kapele na ogled zbirko onih slik, katere je imel v „umetniški" razstavi : Krasne so, ena lepša od druge. Kdor ima priliko, naj si jih ogleda, ne bo mu žal. Ta zbirka nam kaže velik napredek. Guli smo laskavo hvalo celo od neprijaznih nam italijanskih stranij, kar je za gospoda Jerkiča toliko večje vrednosti.
Fonograf. — To novo Edisonovo čudo si lahko vsakdo ogleda od nedelje naprej v Dreherjevem salonu. Poskušnje se bodo vršile od 5. do 11. zvečer. Za poslušanje treh komadov se plača 25 kr.
Staroznano Uajhovo gostilno naKor-nu v Gorici prevzame s 1. oktobrom naš rojak g. Janez Leban, ki je imel doslej gostilno „pri Lebanu" v Ajdovščini. — To
je zopet prav veselo znamenje, da si naši ljudje znajo čedalje bolj osvojevati krčmarsko obrt v Gorici. — Rajhova gostilna je na pripravnem kraju zlasti za voznike iz hribov ; ako bo postrežba res dobra, kakor g. Leban obe-čuje v oglasu v današnji „Soči", potem se mu ni bati, da propade.
Že zdihujejo! — Učerajšnji „Corriere" pripoveduje, da razne ljudske šole v Gorici so prenapolnjene otrok (mej temi misli tudi na „Slogino" sedemrazrednico), le v mestne deške šole se je vpisalo prav malo učencev. Zato roti ves magistrat, naj za Boga kaj stori, da se zboljša obisk na laških šolah. — Nu, kaj pak, ako do 700 otrok hodi v slovenske šole, jih toliko pomanjkuje v laških! Le zdihujte, se že privadite na — nov kurs v življenju goriških Slovencev.
Panslavizem. — Kaj je to? Čitajte naslednjo budalost pa smejajte se ji:
Učerajšnji „Corriere" pripoveduje v domači novici pod naslovom „Panslavismo , da ste bili postavljeni na Sv. Gori dve spominski plošči — čujte grozo! — v slovenskem jeziku. Zares, strašen panslavizem! Zato pa zahteva v svoji pobožnosti in lojalnosti, naj se takoj odstranita. — Res. treba ga bo ubogati brez odlašanja, kajti tako nevarnega panslavizma vendarle ne smemo puščati na slovenski zemlji. Torej proč ž njima, da goriških Židov ne bo tresla mrzlica ko prirede procesijo na Sv. Goro!
Panslavisti smo! — »Corriere* od sobote nam je brez vsakoršnega strahu vrgel v obraz to trditev. Naravno: on dobro vč, v kakošni vodi moramo plavati mi Slo-• venci. On ve prav dobro, da se mu nič ne zgodi, naj piše o nas karkoli, a mi kmalu ne bomo smeli niti ziniti o kakem njegovem ljubljencu. Vkljub temu se višjim oblastim ne zdi potrebno, odrediti primerne spremembe! Zato moramo biti pripravljeni še na mnogo-kako žrtev.
Niti takih ne marsjo! — G.čna Marija S t r u c h e 1 je hči slovenskih starišev, ali poitalijanila se je v laških šolah. Tudi na učiteljišču je hodila v laške tečaje, a iz slovenščine je naredila izpit le kot predmet. Ker je lani pomanjkovalo učiteljskih močij, je začasno dobila službo v Krombergu, letos pa je prišla na laško šolo v Ločnik. „Corriere" je vsled tega zagnal krik, kakor bi bil Izrael v nevarnosti. Kaj hoče ? Tega menda sam ne vč več!
Kako sc motijo ! — „C o r r i e r e" od torka je pripovedoval svojim vernim, da so prišli v neko gostilno štirje Kromberžani, ki so glasno zabavljali proti goriškim Lahom. Na to je dostavil svojo modrost, da priposti okoličani ne morejo toliko poznati goriških razmer, kakor je bilo videti pri onih štirih Kromberžanih, zato — sklepa — so bili go-
tovo le nahujskani (od koga, ne pove !), da se tako vzdržuje nasprotstvo med mestom in okolico. — Kako se varajo naši „Gorrierovci"! OniJ sodijo naše okoličane po zgledu svojih Furlanov, ki se na svetu ne brigajo za ničesar, kakor da imajo dosti polente, če tudi brez soli. Naše ljudstvo veliko čita, furlansko pa skoro nič ne: evo, v tem pogledu smo sto let pred Furlani ! Zato tudi naše prosto ljudstvo pozna marsikaj, kar je Furlanom prikrito z deveterimi zidovi. Dokaz so nam darovi za „Slogine" zavode, ki prihajajo v obili meri iz čisto priprostih rok našega ljudstva na Goriškem.
“Slovenec" od torka je priobčil članek, ki popisuje borbo Slovencev v goriškem mestu za slovenske šole in za svoj obstanek. Članek toplo priporoča slovenskim rodoljubom, da bi požrtovalno podpirali slovenske šple in otroška zabavišča v Gorici. — Prav hvaležni smo „Slovencu" za ta članek. Želimo le, da bi obrodil dosti sadu in da bi omečil tista trda srca, ki so ostala mrzla vkljub mnogim prošnjam od naše strani. — Tudi „Prim. List" vspodbuja svoje čitatelje k požrtvovalnosti. 1 [vala mu ! Boj naš je trd, potrebe so velike, a s skupnimi močmi premagamo vse ovire.
Letošnja vina bodo izborna v celi deželi ; tako zatrjujejo naša poročila. Ni čudo ! Grozdje je odcvelo in dozorelo v suhem vremenu. Krasni jesenski dnevi v septembru so pa bili kakor nalašč za sladkor v grozdju. Naravno torej, da iz takega grozdja mora priti izvrstno vino. Na ta vina opozarjamo vinske trgovce in krčmarje na Kranjskem in Koroškem, ki so že navadni naši odjemalci.
—	Tudi starega vina je še precej v zalogah. No upanje je, da bo vse razprodano do tje, ko ho novo za vsakdanjo rabo. — Laška vina so skoro že povsem pregnana iz dežele. V Gorici je bilo več krčem, kjer so točili edino laška vina. To so naznanjali šopirili napisi : Vino siciliano, vino di Napoli itd. Zdaj pa so izginili vsi taki napisi z vinom vred. Tako naj narede povsod, kjer se usiljuje ta nebodigatreba!
Namestnik Klnaldini je bil zopet v Furlaniji. Ogledal si je dela za namakanje tr-žiške ravani. Bil je v Ronkah, v Sagradu in Vilesu. V Ronkah je obedoval pri poslancu Dottoriju.
Naročnike „Soče" in „Primorca" opominjamo, da je z današnjo številko dokončano tretje četrtletje. Komur je potekla naročnina, naj jo blagovoli čim prej ponoviti.
S točnim plačevanjem nam naročniki jako olajšajo stališče. — Z novim letom ho „Primorec" nekoliko drugače urejevan. Obsegal bo vedno štiri take strani, a ne bo priloga „Soči"; zato ho pa „S o č a" toliko večja, da prinese vsak teden tretjino več berila. Cena ostane dosedanja — samo nekoliko bolj redno naj bi jo gg. naročniki plačevali.
Učiteljev pomanjkuje. — Že lani je bilo nepopolnjenih več učiteljskih mest v goriškem in sežanskem okraju. Letos bo še slabše. Več šol je razširjenih po en razred, za letos se razširjenje ne ho moglo izvršiti.
—	Drugo leto bo bolje, ker vsaj učiteljic konča nenavadno lopo število.
Samomor. — Ustrelil se je vodja orožniške postaje na Grahovem Jakob Černe. Uzrok, ki ga je gnal v tako smrt, ni znan.
Grozna smrt. — Iz Št. Ferjana: 06-letna starka Ana Bukovec si je kuhala v nedeljo okoli 2 pop. kavo. Po neprevidnosti se ji vname krilo, a ker ni mogla zadušiti
plamena, je tekla iz hiše. Na vratih se je zgrudila na tla s pretresujočimi klici na pomoč. Pritekla sta Štefan Hlede in Ivan Vogrič ter pomorila gorečo obleko. Ali prepozno se je to zgodilo. Vsled hudih opeklin je izdihnila dušo četrt ure pozneje. Na nekaterih mestih je bila vsa sežgana.
Nepotrebno opominjevanje. — „Pr. List" se je preselil v Gorico; ob tej priliki je dvakrat čutil potrebo opozoriti svoje čitatelje, da se ne imenuje „Primorec", marveč „Prim. List", in da uredništvo se mu nahaja pri slikarju Gosarju na Travniku itd.
—	Čudno opominjevanje I Ali je bilo potrebno? Nam se zdi, da ne, ker mi nismo dobili še nikdar nič takega v roke, kar bi tikalo „Prim. Listu" ; nasproti temu pa je že marsikak naš naročnik dobil nakrat „Pr. List" v roke mesto „Primorca". Mi vemo nekoliko slučajev o prav nečedni agitaciji proti „Primorcu" za „Prim. List", a molčimo, „Pr. List" pa čuti potrebo, naglašati razliko v imenu. Narobe svet.
Čudovita nevednost. — Zadnji „Pr. List" je vedel povedati o živahni prepirki mej „Eco" in „Slovencem" (!), ki je pa potihnila, kar ga veseli. Do tu nič tako hudega! Potem pa piše: „Nas je posebno zanimalo, da gg. Ecovci niso več prijatelji „Soče". Tega res nismo še vedeli!" — No, nikar mu ne zamerimo tako gorostasne nevednosti, kaj čemo, mlad je še! Sicer mu je odgovorila po svoje že „Eco", ki je pri tej trditvi „Pr. L." kar zardela v deviško lice.
—	Radovedni smo, kako bo „Pr. L." sploh mogel pisati in soditi o razmerah na Goriškem, ko se je osvedočil (!) še-le zadnje dni, da gg. „Ecovci" niso več prijatelji „Soče".
Dunajska „ Reichspostu dobiva na Goriškem čedalje več čitateljev in naročnikov, ker prinaša korenita poročila o naših razmerah. — Ta list strašno sovražijo naši la-honi in Židje. V društvu „Casino di cura — Curverein" (nekako mednarodno društvo) so zahtevali nekateri udje, naj si ga društvo naroči. To se ni zgodilo, češ, da društvo je v slabih denarnih odnošajih. Na to si ga je naročil neki član sam in prepustil ga društvu. Ali to je razdražilo živce doktorju kurjih očes K. in njegovi družbi, da je odbor odstranil „Reichspost" iz bralne sobe. Zdaj jo imajo skrito nekje zunaj; ako kdo upraša po nji, mu jo prinese sluga. — Evo dokaz, kako izvrsten je ta list! Kar sovražijo naši Židje in lahoni, to je za nas vse izvrstno!
Trtna uš je začela hitro napredovati po Vipavski dolini. Zasledili so jo tudi že v črniški županiji v kraju K o s t a n j e v 1 e k. Glavarstvo je izdalo potrebne naredbe, da bi se omejila ta nesreča. Kdor opazi sumne prikazni na trtah, naj takoj naznani.
Premalo so dobili. — Naši goriški „umetniki" so priredili v zvezi s svojo „velikansko razstavico" tudi loterijo po vzgledu velikih razstav. — Ali premalo so razprodali srečk ; zato so odložili žrebanje na nedoločen čas. Povsod mizerija, kjer ni slovenskih grošev!
Tatvina. — Z Vipavskega: Veleposestnika g. Ferd. Žvoklja v Dolenjah je prijela 16. t. m. nekaka dremota v hlevu, da ! je trdno zaspal. To priliko sta porabila mladeniča Leop. Petrič in Jaka Travizan, stara nekaj čez 20 let, ter vzela mu uro, verižico in listnico, v kateri je bilo — kakor pravi Žvokelj — okoli 1000 gld. Sum je hitro letel na Petriča, ker ga je slučajno nekdo
videl, ko je skrival denar v nekem zidu. Vaščani so našli tamkaj 400 gld. Orožniki so odvedli Petriča v zapor, kjer je v par dneh priznal hudodelstvo. Ovadil je tudi svojega tovariša, ki je bil pa pobegnil z ostalim denarjem.
Medvedi v Trnovskem gozdu. — V
„Soči" smo poročali pred tremi tedni, da so zasledili dva medveda v Trnovskem gozdu. Zdaj govore že o štirih kosmatincih, ki so prišli baje iz gozdov grofa Schčnborna pod Snežnikom oh hrvaški meji čez Hrušico. — Neki pastir na Čavnu je baje zagledal medveda. Spomnil se je sestavka v šolskem berilu, kako je nekdo ušel smrti, ker se je vrgel na tla in se delal mrtvega ; enako je baje storil tudi on — tako je vsaj pripovedoval — in se rešil smrti. — V torek teden je medved hudo razmesaril pastirja Tomaža T r p i n a, ko je gnal živino napajat v lopoč (kal) Smrečino ; šestnajst ran ima, a nobene smrtne. — Pretekli teden so priredili lov na nje, a brez uspeha. Zdaj počakajo prvi sneg, ko ho lov ložji, ker ho mogoče iti za sledom.
Tržne cene v Gorici. — Kava santos 154 do 158, sandomingo 164, java 168, por-toriko 176 do 184, moka 188, cejlon 192.— Sladkor 84. — P e t r o I i j v zaboju 5.75, v sodu po \8l/2. — Maslo surovo 80, kuhano 90. — Slanina 52 do 62. — Moka št. 0 po 12-60, L po 12, II. 11-50, III. po 10-60, IV. po 10-20, V. po 9-50, VI. po 7.90, VII. po 6-20, Vlil. po 4-90. — Otrobi drobne po 4-40, debele po 4-50.— Turšiča rmena po 7 do 7-20, bela po 7. — Žitna zmes po 5 gld. — Oves po 6-80. — Vino črno po 15 do 17; belo enako. — Novo vino se bo držalo v ceni, ker ga je veliko manj od lani (po nekod komaj tretjina), a močno je. Navadni vipavec ima po 24". Nekateri kupci s Kranjskega so že došli.
Iz Ajdovščine nam poročajo, da so v nedeljo priredili tamkaj cigani neko slavnost, pri kateri so zapeli tudi oni „Lasse pur che i canti e suhi". Ljudstvo je mirno gledalo tako predrznost.
V Kobaridu je umrl učeraj zjutraj preč. g. Andrej J e k š e, vitez Franc-Josipo-vega reda, zlatomašnik, bivši dekan kobariški, pravi konzistorijski svetovalec, r. 30. okt. 1816. v Podmelcu, posrečen 22. sept. 1841. Pogret) bo jutri v soboto ob 10 zjutraj. K pogrebu pride vsa duhovščina kobariške dekanije ter sosednja iz tolminske in bolške. Kobarid žaluje nad svojim ljubljenim očetom. — To v naglici. Več v današnii „Soči". — Občina Kobarid mu je brzojavno naročila krasen venec z napisom: Občina Kobarid svojemu pastirju. Naj v miru počiva !
Od Sv. Lucije. — Inženirji, ki merijo železnico, so že dokončali svoja dela od Podbrda do Sv. Lucije; zdaj nadaljujejo delo od nas proti Gorici. — Tukaj dobimo novo poslopje za kaplanišče; stalo bo poleg cerkve, Dne 10. t. m. je padel raz voz detelje 4-letni sinček podžupana na Kozarščah in se toliko pobil, da je umrl že drugi dan.
Iz kojščftusko županijo, 25 sept. — Dopisnik v „Slogi" od 20 sept. iz „Šmartuo-Kviščanske županije" (dopisnik pozna malo razmere, ker ne ve še tega, kako se zove naša županija) odgovarjam :
Dopisnik toži, da so v naši županiji cesto zelo zanemarjene. To je resnica, a bile so zanemarjene in slabe že pred nastopom sedajšnega g. župana v 1. 1894. po rojstvu Gospodovem, in vendar se ni dozdaj nihče javno pritoževal. To je pa storil dopisnik sedaj gotovo iz osebne mržnje do njega. Slabe ceste pri nas so že star greh ; zato je po-
stavil g. župan občinske ceste na dnevni red pri zadnji občinski seji. Resnici na ljubo pa moram reči, da je več storil sedašnji g. župan v malo mesecih svojega županova-n j a zastran zboljšanja cest, koje so mu najbolj pri srcu, kakor se je prej storilo v G letih. Kdor tega ne verjame, naj se potrudi v občinsko pisarnico, tam se prepriča.
Kar se tiče odlokov izvoljenim cestnim nadzornikom, je res, da jim jih g. župan ni bil hitro poslal; ker so izvoljeni nadzorniki ob enem starašine, jim je bila izvolitev znana. Le eden je, kateremu je bila bolj sila, poslati odlok, ker ni v starešinstvu, to je nadzornik cest iz Slave. Ali proti njegovi izvolitvi je bil podan utok in ker je bila stvar v pieuli, ni se mu mogel poslati odlok.
Zarad tega moža se tedaj dopisnik joče, ali bolje, ker ni bil voljen tisti, kojega bi bil on rad videl. V tej, kakor tudi v drugih sploh znanih zadevah je res padel dopisnik ali njegov pomagač „s konja na kozla . Kar nadalje nezmiselno klepeta o občinskih cestah, mu omenjam, da se je še-le pri zadnji obč. soji določilo, katere ceste naj se sprejmejo kot občinske, in te se bode morale tako ali tako popravljati in sicer bolje nego do sedaj. Zato se je moralo malo počakati z odloki, ker je bilo poprej določiti občinske ceste, koje imajo nadzorovati nadzorniki. V vseh drugih občinah (razen Višnjevika) so ceste popravljali izvoljeni nadzorniki.
Iz hribov, meseca septembra. (0 zvonovih.) Dopisnik iz Gorice v „Soči“ ne more dosti prehvaliti Samassovih zvonov, Broilijeve pa obsoja skoro v pekel. Čuti je treba oba zvona. Zato dovolite mi, g. ured-mk, nekoliko prostora v „Soči\ da povem tudi jaz nekaj, kar pa gotovo ne bo ugajalo Vašemu goriškemu gospodu dopisniku.*)
Samassa je napravil I. 1887. manjši zvon v Ročah (večji je Broilijevega očeta), a prav nič se ne ujemata, ker je novi zvon previsok. — V Ročinju je mali zvon Broi-bjev z glasom a, a tehta le 300 kilov; v Kočah je Samassov zvon tudi a, pa tehta 3/1 kilov. in je bolj zamolkel od ročinjskega. Tudi mali Brfllijev zvon z glasom a na Idriji tehta le 300 kilov, a lepše poje od roškega.
V Cepovanu je Samassa vlil srednji zvon, ki se ne ujema z nobenin starim; preliti bodo morali vse tri. — Za Pečine je napravil tudi dva zvona, pa nista še prišla. Ali že akord -cs, lis, Ji (sekstakord) vzbuje veliko nezaupanje. Glasbeni strokovnjak v naših hribih je odločno obsodil tako zvenenje. — Čudno je pri Samassi, da zbira same akorde in ne skal. Neki veščak obsoja v
Čorrespondenz-Blattu" akorde in Samasso.
čudno je dalje, da dopisnik govori o harmoniji pri zvonovih in ne o melodiji. Strokovnjak v omenjeni listu zavrača akorde in harmonijo. — Dalje je treba vedeti, da Samassa potrebuje za tretjino večjo težo, kar prizna tudi goriški dopisnik: stroškov je torej najmanj za tretjino več, kar je hitro nekaj lepih stotakov. Vrhu tega plačuje Broili starino po 1 gld. 20 kr. kilo, Samassa pa le po 80 do 85 kr., in tu je zopet lepo število novcev. Na Idriji bi potrosili pri Samassi kakih 1500 gld. več nego pri Broiliju. — Samassa zahteva n. P1'- za zvonove na Pečinah denar naprej;
*) Ali mu bo ugajalo ali ne, to je njegova reč. Sprejeli smo tudi Vaš dopis, ker hočemo b ti povsem nepristranski, kajti mi nimamo nikakega povoda, da bi bolj kot bolj podpirali enega ali drugega zvonarja.
Uredništvo.
Broili je pa bil pripravljen, dati zvonove v Roče brez novčiča plačila, a pet let bi plačevali po 4% obrestij. — Dopisnik govori prav veliko o spričalih. Tudi Samassa ima polno takih spričal, a nobenega nisem videl iz strokovnjaških rok: sami župani ali pa župni uradi so jih napravili! Ergo! . . . . — Znano je dalje, da Samassa je hud nemškutar; sam „Slovenec" je to priznal pri neki priliki. V Ljubljani je tudi močno roval proti slovenskim napisom. Ali je tak mož vreden priporočila ? Ljubši mi je Lah, ki se ne meša v politiko, kakor tak očiten nasprotnik. — Mož je rojen in živi v Ljubljani, a se ne potrudi, da bi se naučil slovenski. Videl sem nekatera njegova pisma, ki so pisana v škandalozni slovenščini. Enako pismo iz I. 1887. imam jaz od njegovega očeta ; jezik je tak, da človeka pretrese zona, ko ga čita. — Kaj se učimo iz tega: Delajmo na to, da se kak Slovenec izuči za zvonarja.
Od levega brega Soče. — „Verjemite mi, g. urednik, besede o svetogorskem svetišču v zadnji št. „Soče" so žele splošno priznanje, ker je res tako, kakor ste pisali. Da Vas je vodil pri tem najboljši namen, smo več kakor prepričani. Storili ste le časnikarsko dolžnost, opozorivši pristojne kroge na to zadevo. Vkljub prejasnosti in veliki modrosti višjih krogov vtegne se pripetiti čestokrat, posebno pri sedanjih politiških razmerah na Goriškem, da se imenovanje ne posreči. Na Goriškem bi človek moral biti vseveden, da zadene jedino pravo. So nekateri, ki znajo posebno spretno sukati besede in z vso umeteljnostjo in zgovornostjo si prizadevajo po dolgih ovinkih in različnih okoliših pripraviti merodajne činitelje do prepričanja, da je ta ali ta stvar, oseba i. t. d. bela, čeprav je črna. Kaj čuda potem, ako trpi vsled tega občni blagor in spoštovanje avtoritete čedalje bolj zgineva. Žal, da dandanes se premalo v poštev jemlje glas javnega mnenja in da se osebe in stvari merijo le s politiškim metrom — in ne s katoliško moralo.*) Hvala Bogu, pri nas merodajne osebe ne rabijo tega poliliškega metra in ne pustijo izpred očij moralične mere, posebno ako zapazijo pri bližnji okolici — kake spletke. Ali oni, ki „per nefas" si prisvajajo oblast višjih in segajo daleč v pravice višjih, češ, da so oni tisti, ki oddajajo mesta, ti pravim, poslužujejo jedino le poliliškega merila. „Ali
je ta pristaš Gr.?  ali bere „Sočo"....... Ali
bere „Slovenca"  Taka in jednaka upra-
šanja se slišijo pri dotičnikih. Veseli nas pa, da so pristojni krogi o tem poučeni in ne pustijo svojih pravic iz rok". (Glej uredniški dostavek pod poslanico č. g. Fr. Kofola).
Ostala Slovenija.
Trst in Istra. — („Tržaški Sokol") je dobil krasno novo telovadnico. Za novo telovadno orodje prihajajo društvu radodarni doneski. — Tako znajo tržaški Slovenci ceniti veljavo „Sokola". Kaj pa v Gorici? In nima „Sokol" skoro nikake podpore iz takozvanih boljših slovenskih krogov!
— (T r ž a š k i mestni z a s t o p) je razpravljal v seji 20. t. m. o proračunu za 1. 1895. Rednih dohodkov kaže 2,847.000 gld., rednih stroškov pa 2,802.800 gld. Izrednih
*) Glej poslanico in njej dodane uredniške opombe v današnji „Soči".
stroškov bo 196.000, dohodkov pa 8.700 gld. K glavni razpravi o teh velikanskih svotah se je oglasil edino g. Ivan vitez Nabergoj, ki je našteval dosedanje grehe občinske uprave. Konečno je dejal, da naj se občina odreče silnim davkom, katere pobira v okolici in okoličani si bodo znali sami pomagati politiško in gospodarsko.
— (Dantejev k i p) so odkrjli v nedeljo v poslopju italijanske mestne gimnazije v Trstu, kateri so darovali dijaki. Ob tej priliki so zbrali tudi za „Lego" 300 gld. Kip ima demonstrativen pomen ; tudi sladka beseda „Italia" blišči se na njem. Nas Slovencev take „otročarije" gotovo ne vznemirjajo; ali bodo mogli enako reči za kako leto nekateri drugi činitelji, to je še odprto uprašanje!
—	(Deželni odborniki istrski) Gambini, Cleva in Bartoli so odložili odbor-ništvo. V svojem dopisu na deželnega glavarja opravičujejo ta svoj korak z razlogom, da jih laški časopisi sistematiški (po načrtu) napadajo v tej službi. •
—	(T r ž a š ki „I n d i p e n d e n t e") namerava razposlati neko okrožnico na svoje somišljenike po Istri, da bi ti začeli agitacijo v namen, da bi se Istra združila s Trstom. — Kaj je temu uzrok? Nič drugega nego strah pred dvigajočim se slovanskim narodom v Istri. Laška nadvlada v Istri je v nevarnosti; zato naj bi se ohranila še nadalje s pomočjo lahonske klike v Trstu.
- („L ega N a z i o n a 1 e") dobi baje podružnico med trdimi Slovenci v koperski okolici. Tako naznanja „Tndipendente". Seveda ve on povedati tudi novico, da so „i buoni villici" sami prosili glavno vodstvo, naj jih osreči s podružnico. Ali je to šala ali resnica?
—	(Iz Podgrada) prinašajo slovenski časopisi žalostne novice, o katerih smo poročali nekaj tudi mi. Odnošaji v Podgradu dokazujejo, da riba pri glavi smrdi. To je najkrajša sodba! Bolezen je torej treba ozdraviti v glavi!
Kranjsko. — (Dolenjska mesta) izgube svojega državnega poslanca prof. Šuk-Ijeja, ki bo baje gotovo imenovan dvornim svetnikom v naučnem ministerstvu.
(Ljubljansko učiteljišče) je dobilo novega ravnatelja v osebi prof. Hubada. Učiteljiščniki so mu priredili serenado v torek zvečer.
—	(V Beli peči) na Gorenjskem so slovesno otvorili šolsko poslopje, ki se je sezidalo s pomočjo nemškega šulferajna. „Narodni" deželni glavar Oton D e 11 ej 1 a (edino take pisave mu je še treba!) je brzojavno pozdravil udeležnike. Mati Slovenija, zakrij si oči in obraz od žalosti in sramote!
—	(Lj ub Ij a ns k i So ko 1) je priredil v soboto veliko akademijo v korist „Narodnemu Domu". Sodelovala sta tudi tamburaški zbor in zbor „Glasbene Matice".
—	(Narodni Do m) je že pokrit. To bo krasna stavba, ki bo v ponos beli Ljubljani, v ponos Sloveniji!
—	(Dvojezične napise) v Ljubljani je doslej zagovarjal edini „Slovenec". Vsi drugi slovenski listi so odločno za samo slovenske napise. Upamo, da bo bela Ljubljana v kratkem kazala čisto slovensko lice. V to pa niso zadosti le ulični, marveč sploh javni napisi.
(Nemški listi) se bahajo, kako ogromno število otrok se je vpisalo v
nemške ljudske šole. Ali znano je, da nemške šole se polnijo večinoma s slovenskimi otroci To je pač čudno znamenje narodne zavesti ljubljanskega prebivalstva!
— (V I d r i j i) je umrl rodoljub g. Vinko Lapanje, ki je bil občudovan šaljivec na odru in v navadnem življenju, pa tudi iz njegovega peresa je prišla marsikaka humoreska. Naj v miru počiva!
Štajersko. — (V celjski okolici) postavijo nove krajevne table ; pri tej priliki popravijo dosedanja spačena slovenska imena Na Goriškem smo v tem oziru na boljem. Le tu pa tam bi trebalo nekaj poprav !
(Mestno gospodarstvo) v Celju je do pičice podobno našemu v Gorici zapravljajo denar za nepotrebne reči, da ga zmanjkuje za najbolj potrebne. Zadnja „D o m o v i n a“ podaja več dokazov o takem gospodarstvu.
(Porok a). Celjski rodoljubni veletržec g. Peter Majdič se je poročil v Št. Petru z g.čno Netiko Ripšlovo, hčerko tamošnjega zdravnika. — Dr. Radoslav P i p u š, odvetniški kandidat v Celju, se je poročil z g.čno Hedviko Krušič.
(V celjski okolici) imajo nemškutarji še tri občine v rokah, namreč: Vojnik, Teharje in Št. Peter. „Domovina" pravi, da kmalu padejo tudi ti slabi nemškutarski stebri. Bog daj !
(Železnica) od Velenj v Dravograd je zagotovljena. Manjka le še kakih 30.000 gld., ki pa bodo v kratkem podpisani.
(V S 1 o v e n j e g r a d c u) dobe čisto nemško šolo. Nam se zdi, da je na Štajerskem premalo upora proti nemškemu molohu.
(Celjska g i m a z i j a) je še vedno na dnevnem redu. Vse nemštvo je po koncu, ker vlada baje namerava ustanoviti slovenske vsporednice, kakor da bi s tem naredila Nemcem kako krivico. Nemci smatrajo tisočletne krivice, katere so delali nam Slovencem, za nedotakljiv zakon! — Ta teden je šla na Dunaj neka deputacija celjskih nemškutarjev, da bi protestovali proti slovenskim vspored-nicam. Oglasila se je bila boje tudi pri nauč-nem ministru, a ta je ni hotel sprejeti, ko je izvedel, kaj hoče od njega.
Razgled po svetu.
Avstrija. — (Goposka zbornica) dobi zopet nekaj novih članov; imena se razglase v kratkem. — (Poslanska z b o r-n i c a) se snide proti sredi oktobru.
M 1 a d»o č e š k i shod 107 zaupnih mož se je vršil v nedeljo v Nvmburku. Trajal je G ur. Odobril je dosedanje postopanje stranke. O taktiki zanaprej se bodo pa zopet posvetovali pri prihodnjem shodu. — Mla-dočehom močno nasprotujejo tudi O m lađi n i s t i, ki so veliko odločniši in brezob-zirniši nego Mladočehi. Uresničujejo se naše besede, ko smo pisali pred tremi leti, da Mladočehi se bodo morali morebiti res umaknili s pozorišča, a za njimi pridejp še bolj odločni in brezobzirni možje. Kdaj pridejo merodajni krogi do spoznanja, da je treba vse drugače postopati s češkim narodom ?
(Vojaške vaj e) so končane. Preš v. cesar je s posebnim pismom zahvalil vse voje, ki so se udeležili vaj. Koliko tisočakov so stale te vaje !
(M i n i s t e r s k i svet) na Dunaju je imel 24. t. m. sejo, ki je razpravljal mej
drugim tudi o podržavljenju južne železnice. Trgovinski minister se začne baje takoj pogajati z južno železnico.
(Bolniške b 1 a g aj n e) se baje prevstroje. S to mislijo se bavi minister notranjih poslov, ako smemo verjeti poročilom poljskih listov.
(Nadbiskup Posilovič) je priporočil svojim duhovnikom, naj bodo pred vsem dobri pastirji, v politiki pa naj se ravnajo svobodno po svojem mišljenju.
(M a d j a r s k a vlad a) nadaljuje svoje silovitosti proti Rumunom. Župnik Lu-cacin je bil zopet obsojen na pol leta za nič. Zdaj je naperila pravdo proti 17 uči-Ijem in trgovcem, ker so v odprtem pismu odobravali postopanje onih rodoljubov, katere je vlada zaprla zaradi dijaške spomenice. — Take razmere se trpe v sredi Evrope!
(N a D u n a j u) so v torek po noči natrosili po mestu neštevilno tiskanih listkov, s katerimi se zahteva splošna m enaka volilna pravica. Vlada je zaprla 77 oseb. — Enake listke so raztrosili tudi po drugih mestih.
(V B r n u) je bil izvoljen državnim poslancem nemški nacijonalec Friederik Wan-niek. Dobil je 2500 glasov. Češki kandidat je dobil 502 glasov.
Zunanje države. — (Na Bolgarske m) so se dovršile volitve v Sobranje (državni zbor). Vlada je dobila ogromno večino, namreč 114 glasov proti 39: mej temi je 9 Cankovcev (pristašev Cankova, ki je izgnan iz Bolgarije), 3 Radoslavovci in 27 vshodno rumelijskih unijonistov. Vlada in večina se bosta prizadevala, doseči porazum-Ijenje z Rusijo. Nemci niso nič kaj zadovo-jni z uspehom novih volitev. Dobro znamenje !
(V S r b i j i) se baje zopet pripravlja velik prevrat, ako je „Agramer Tagblatt" res dobro poučen, kakor zatrjuje. Kraljica Natalija se namreč vrne na Srbsko, a s pogojem, da zapusti deželo Milan „Slavni" in da se kralj sporazume z radikalci.
(Poljakom na Nemške m) groze hudi dnevi Bisma'kovega preganjanja. Stari Bismark je začel prepovedovati boj proti Poljakom. Pa tudi cesar Viljem je udaril v njegov rog. V Tornu je v ostrem govoru ofi-tal Poljakom, da se ne vedejo tako, kakor ai se smelo od njih zahtevati, in da jih bo obsevala njegova milost enako Nemcem le tedaj, ako se bodo brezpogojno čutili kot pruski državljani. — V Avstriji so se pa Poljaki zvezali z Nemci!
(O ruskem carju) so prinašali nemški listi kaj žalostne novice, namreč, da je jako oslabel in da se je bati najhujšega. Ruski listi so pa odločno zavrnili to govorico !
(Srbija in Italija) sta pretrgale mejsebojno diplomatiško zvezo. Italijanski poslanik je že zapustil Belgrad, ne da bi bil poprej sprejet pri kralju. — Najnovejša uradna poročila pa zanikajo to vest.
(Laški k r a 1 j) je pomilostil tiste Sicilijance, ki so bili obsojeni na eno leto zapora vsled zadnjih nemirov: onim, ki so bili obsojeni na več let, je pa kazen izdatno znižal. — Sploh v Italiji vre čedalje bolj nevarno neko gibanje, ki namerava prekucniti ves sedanji državni red.
Fužina pri Lukavcu
v najboljšem stanji, z dvema kladvama, z dvema ognjema in z obširno oglenico, odda se pod jako ugodnimi pogoji v najem. Na-tanjčnejši podatki in pogoji pozvedo se pri
D. Godina v Ajdovščini.
I. Cej
gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. Tiska »Goriška tiskarna« A. Gabršček.
A nrl vzn Tilril tovarnar usnja v Rupi, ima * ' u 1 .) 'J ‘lev1 *7 svojo prodajalnico v Gorici na levem voglu s Kornja v Gosposko ulico. Usnje in podplate vseh vrst prodaja po zmernih cenah. Enako druge potrebščine za čevljarje.
TiVnrro	v 05!'c* št- ® v Gorici
J -M tl.sil prodaja vsakovrstno usnje
podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk.
Karol Drašček
Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeni-ški ulici št. 2.
Franjo J a k i I
tovarna kož v Rupi p. Miren in zaloga usnja v Gorici Raštel št. 9.
Novine Franc,
mizarski mojster, ima svojo delavnico v Ozki ulici (Via Stretta) v Gorici št. 1. Priporoča se slovenskim rojakom.
Franjo Ja kil
v Raštelu št. 9 ima bogato zalogo vsakovrstnegausnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba“ za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne.
Anton Koren
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Anton ObitUČ
čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Peter Birsu
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna. *
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo Dreherjevega piva ter žita, moke, soli in otrobij.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojili založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo.
Anton Fon
v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. 'I oči vedno dobra in naravna vina.
Spominjajte se o vsaki priliki šolske dece v „Sloginih“ učnih zavodih.
Ivan Pečenko
veletržec z vinom na debelo v Vrtni ulici št. 8, (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: 'vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
Ant. Jeretič
za veliko vojašnico v Gorici prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje, itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
Martin Povcraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga kakor tudi gotovih oblek. Dalje: srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in sreberne zvezde skratka: vse, kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po na ročilih izdeluje točno in po nizki ceni.