PoStnlmi plačana v gotovini.
noš Usi
Štev. 11. — 1. junija 1938 — Letnik deveti — L. 1938
Glasilo za kamniški okraj. Izdaja konzorcij (Fr. Kokalj). Odgovorni urednik: France Kokalj, Mengeš. — Tiska Misijonska tiskarna (za tiskarno A. Trontelj). - Izhaja dvakrat na mesec. Posamezna številka stane 50 par. - Letna naročnina 12.— din. Cena inseratov po dogovoru.
Shod doki. Marij, družb kamniške dekanije
na binhoštni ponedeljek, dne 6. junija 1938 popoldne
Naš prov'/.višeni g. mulpastlr Gregorij je zapisal letos v svojih navodilih za delo duhovnikov tudi sledeče: Letos obhajamo stoletnico rojstva kardinala Jakoba Missia, kne-zo&kofa ljubljanskega, rojenega 80. junija 1988. Spodobi se, da naša škofija to stoletnico primemo proslavi, saj je z delovanjem kardinala Missia zvezana renesansa katoliškega življenja v ljubljanski škofiji. Dvojno naročam za to stoletnico: V vsaki župni cerkvi naj se na dan, ki bo še določen, opravi sv. maša za dušo bivšega knezoškofa Jakoba. V spomin na versko obnovitveno delovanje Missijevo pa naj se organizirajo dekanijski ali pokrajinski shodi Marijinih družb deklet in žena zase ter mož in fantov zase. Ti shodi naj bodo evharistično usmerjeni in naj imajo dvojen namen, namreč, da goreče molijo za razvoj Katoliške akcije med nami (Molitvena pomoč) in dajejo Bogu zadoščenje za bogokletstva in brezbožnostd. Z molitvijo in zadoščenjem pa hočemo sprostil od Boga, da ohrani mir med razdvojenimi narodi. S temi shodi naj se Marijine družbe na novo požive, saj niso še izgubile pomena in važnosti v okviru župnij.
Da izvršimo ta težkim časovnim razmeram primeren škofov poriv, smo sklenili duhovniki kamniške dekanije prirediti letos shod dekliških Marijinih družb. Za to Marijansko prireditev smo po razgovorih določili Kamnik. Saj je to mesto po svoji večstoletni zgodovini, po svojih svetiščih in bogoslužju Marijino mesto, lahko rečemo slovenski Sol-nograd. Pa tudi kraj zborovanja, Mali grad je že nad osem stoletij posvečen Mariji. Kamniška dekanija, ki je v preteklih desetletjih zavzemala vidno in častno mesto na k on gre-gacijskem polju, bo tudi pri tem shodu o binkoštih nedvomno pokazala resno vnemo za poživitev in nadaljni razmah Marijanske misli. Vzgajale bodo kongregacije poslej svoje člane še bolj kot dosedaj v čisto, odločno krščanske značaje, goreče za čast božjo in za lastno izpopolnenje. Tvorile bodo s svojim apostolskim delom po namenu sv. Očeta udarne pomožne čete Katoliške sikcije. Duh kongregacij pa naj prekvaša tudi delo lepo se ražcvitajočih prosvetnih organizacij, da jih
obvaruje pred nevarnostjo plitvosti in same zunanjosti, kar je povdarjal že prvi Marijanski kongres v Ljubljani 1. 1924.
Namene, id so označeni v zgoraj navedenih škofovih besedah, bomo pri našem shodu skušali doseči takole:
1. Evharistično usmerjenost bomo daM shodu s tem, da vse članice prejmejo ta dan v domačih župnijah sv. obhajilo.
2. Za brezbožnost in bogokletje bomo dali Bogu in Mariji zadoščenje z žrtvam!!, ki so vedno združene z javnimi prireditvami, s procesijo skozi mesto na Mali grad, z molitvijo in petjem.
8. Kongregacije bomo poživili z medsebojnim spoznavanjem, z lepimi zgledi, z nastopi in govori, ki bodo dali navzočim novega ognja za vztrajno delo pod okriljem Katoliške akcije po geslu: Po Mariji k Jezusu!
Matej Bihar
dekanijski voditelj M. dr.
Binkošlno soboto ob */2 9h zvečer in binkošino nedeljo ob 3h pop.
na dvorišču v Grobljah
Slehernik---------------------
D SOBOTO IN V NEDELJO VSI V GROBLJE!
Pridi Sv. Duh
Binkoštni dnevi. Okna naših domov so okrašena z lipovim zelenjem. Še se dobe ljudje, ki si z binkoštno roso izmivajo te dni svoja lica. In cerkveni zvonarji si marsikje prizadevajo, da bodo v najbolj zgodnjih urah zazvonili jutranji pozdrav binkoštnemu prazniku.
Nič ne bom grajal teh starih častitljivih navad. Eno pa moram povedati — Sv. Duh pa ostaja marsikje preveč pozabljen. Svet se preveč zanaša na svojega lastnega duha, na svojo lastno modrost in učenost. Zato pa vodi in vlada svet tako, da ljudstva in narodi zdihujejo in omagujejo pod bremenom svetovne modrosti.
Zato je pač opravičena ta prošnja: Pridi Sv. Duh! ... No pridi! In s Teboj vred tudi obilica Tvojih svetih darov in milosti. Število Tvojih darov in bogastvo Tvojih milosti je neizmerno.
Daj nam in vsemu svetu dar miru in miroljubnosti in ne pusti, da bi svet v svoji modrosti zanašal v naše vrste zdraž-bo in prepir in nemir. Le od Tebe prihaja mir, kakršnega svet potrebuje in si ga želi.
Daj nam dar ljubezni, kakršne je svet žejen in željan, pa tudi potreben. A te ljubezni najti ne more, ker jo zajema iz napačnih studencev sebičnosti in samo-pašnosti, mesto da bi jo zajemali pri tistem viru, ki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice.
O, ljubi, dobri Sv. Duh! Dosti dela imaš; še več kakor si ga imel z apostoli, ga imaš z nami. Zato te prosimo: Pridi, pridi in nikar se ne mudi!
Spored dekliškega tabora
1.	Po prihodu vlaka v Kamnik ob 8 pop. se z bero članice v nadžupni cerkvi na šiit ni, kjer bo kratka pobožnost in blagoslov.
2.	Ob petju lavretanskih litanij se razvije marijanska procesija na Mali grad. Naprej gredo dekUce Marij, vrtcev Iz bližnjih župnij v belih oblekcah, s praporčkl. Nato za svojimi zastavami članice vseh Marijinih družb v dekaniji: Dob, Domžale, Gozd, Homec, Ihan, Komenda, Mekinje, Mengeš, Motnik, Nevlje, Bova, Sela, Stranje, ftmartin, Špitalič, Tirnice, Vodice, Vranja peč, Zg. Tuhinj In Kamnik; nato ministrantje in duhovščina. Za njimi ne-so kip Brezmadežne. Za kipom gredo kongregacije, ki nimajo svojih zastav in članice iz drugih dekanij: Vse s svetinjami.
3.	Na verandi pred malograjsko cerkvijo se postavi kip Brezmadežne in vse zapojo »Pri Tebi, o Marija, zbrane« 1., 2., in 4. kit.
4.	Pozdrav dekana, voditelja M. D., preč. g. kanonika Biharja.
5.	Zborna deklamacija.
6.	Govor g. dr. V. Fajdiga, duh. vod. škof. K A za dekleta.
7.	Zborna dekmamadja In petje.
8.	Nastopi posameznih kongregacij: petje, deklamacije, pozdravi.
9.	Igra »Žena s srcem« v 6 slikah. Izvajajo članice iz Kamnika, Mekinj in Nevelj.
10.	Vse za|H>jo pesem: O Marija, naša ljuba Mati.
Tabor so vrši ob vsakem vremenu; samo da tedaj odpade procesija in se vrše dramatske točke v dvorani »Kamniškega doma«.
Udeleženke se vrnejo na spodnji konec dekanije lahko z večernim vlakom ob 19.48.
Naj bi na tem kraju, ki je ves odet v pravljično preteklost Veronike z Malega gradu, treh mašnikov-bratov, prvotne kamniške farne cerkve zgodilo v dušah udeleženk v duhovnem smislu, isto, kar je zapisal že 1. 1818 nemški profesor Richter za obiskovalce Malega gradu: »Z Malega grsida vidimo v tem zemskem kotu majhen svet, kjer dobimo v mali meri vse, kar sicer svet kaže na velikem prostoru, in kjer um nehote opaža velika poglavja človeškega dejanja in nehanja v stoletjih. Gledamo, kako pobožni srednji vek zida cerkve in samostane ter s tem javlja svojo vero v Onega, ki hodi v veličastnih oblakih čez hrib in dol, v veri na Vsemogočnega nad gorami in poveličujemo previdnost Onega, ki vse tako modro vlada in vodi k dobremu.« Torej na tem kraju, kjer je ob letu padel evharistični križ in bil prav za binkošti postavljen nov, naj bi tabor razširil in poglobil poglede slovenskega dekle ta-članice Marijinih družb za moderne naloge, ki jih nalaga porajajoča se KA.
ZDRAVSTVENI DOM V KAMNIKU
Dne 5. maja se je v navzočnosti ravnatelja drž. Higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pirca, zastopnikov uradov, cerkve in šolskih vodstev izvršila v Kamniku slovesna otvoritev Zdravstvenega doma. Poleg pozdravov kamniškega župana g. N. Novaka so še govorili g. ravnatelj dr. Pinc, g. kanonik M. Rihar, ban. svet. dr. Vidic in šol. upravitelj J. Cenčič . Ker je ustanova Zdr. doma zadeva, ki mora zanimati tudi širše plasti ljudstva, kateremu v korist je ustanovljena, hočemo obrazložiti namen in pomen »Doma«.
Pred leti je bil v Kamniku ustanovljen že protijetični dispanzer. Zdravstveni dom naj bi bil nekaka dopolnitev tega, in če dobimo še majhno izolirnico za nalezljive bolezni, takrat bomo lahko rekli, da je v veliki meri rešeno zdravstveno vprašanje Kamnika in kamniškega okraja.
Kakšne cilje pa naj ima Zdravstveni dom? Dognano je, da je pri nas Slovencih in zlasti v kamniškem okraju velika umrljivost dojenčkov in otrok. Opaža se tudi, da se Slovenci dokaj počasneje množimo kot Srbi in Hrvatje. Torej dvojno nazadovanje! če pa ni v narodu več zadostnega in zdravega naraščaja, potem je narod zapisan počasnejšemu ali hitrejšemu izumiranju. — Da se to izboljša, bo namen tega Zdravstvenega doma. Prav iz omenjenih ozirov bo delovanje Zdr. doma segalo že v predrojstno dobo otroka s tem, da bo dajalo nosečim materam vse potrebne zdravstvene nasvete. Zelo mnogo otrok namreč umrje že v prvem letu starosti vsled nepravilne prehrane. Matere, ki same Iz sebe ne morejo zadostno hraniti dojenčke, čestokrat nepravilno z drugimi sredstvi skušajo nuditi otroku zadostno hrano. Gotovo se zelo pregreši proti naravnim zakonom ona mati,
ki iz nezadostnih vzrokov noče sama dojiti otroka. Otroci, ki so nepravilno hranjeni z umetno hrano, ne uspevajo tako kot bi bilo treba: hirajo, bruhajo, so zaprti, dobijo kožne izpuščaje, težko in pozno izhodijo in le preradi zgodaj umirajo. V vseh teh in podobnih zadevah bolezni dojenčkov in otrok bo zdravstveni dom oz. dečji dispanzer, kakor se ta poslovalnica imenuje, posloval vsak ponedeljek In četrtek od 2—3 ure pop. Zdr. dom je začasno nameščen v prostorih pok. zdravnika in kamn. župana dr. Dereanija nasproti trg. Albreht na Gl. trgu. Za siromašne otroke je brezplačno.
V Zdr. domu bo pa poskrbljeno tudi za šolske otroke kamniškega okraja (šolska poliklinika), kamor bodo učitelji pošiljali svoje učence vsak ponedeljek in četrtek od 3—4 pop. na pregled in zdravljenje.
Zdrav, dom tvori s Protijet. dispanzerjem neko celoto. Protijet. dispanzer sprejema v preiskavo vsak torek in petek med 3. in 4. uro pop. Prostori se nahajajo v Prešernovi ulici. Naj povemo ponovno, v Našem listu se je pred leti o tem že mnogo pisalo, še o ciljih te ustanove. Namen protijetičnega di-spazerja je, izslediti jetične bolnike in po njih ogrožene, dajati potem tem bolnikom nasvete, spravljati jih v bolnišnice in zdravilišča; nuditi jim denarno pomoč, dajati zdravila onim, ki so siromašni, kolikor pač se to zmore. Dispanzer ima na razpolago zdravnika, ki ob omenjenih dnevih pregledava brezplačno vsakogar, ki pride ali vsled tega, ker se čuti bolnega, ali vsaj sumi, da bi mogel oboleti. Zaščitna sestra mu pri tem pomoga, obiskuje pa bolnike tudi na domovih, ter daje njim in svojcem potrebna navodila. Jetika je nalezljiva in zelo nevarna bolezen, je pa ozdravljiva, če se začne pravočasno zdraviti. Zato je dolžnost vsakogar, kdor sumi, da je bolan, da poišče zdravnika, kateremu zaupa, oz. da pride v dispanzer omenjeni čas na preiskavo. Boljše je prehitro kot prepozno. Vsak jetičen pa mora imeti obzir do sočloveka, da ga ne okuži, če bi ljudje upoštevali vsa navodila, bi bilo dosti manj smrtnih žrtev jetike in tako tudi manj revežev in sirot na svetu.
Oblast in požrtvovalni ljudje so torej z Zdrav, domom in Protijetičnim dispanzerjem v Kamniku dali prebivalcem kamniškega okraja priliko, da si očuvajo svoje največje premoženje t. j. ljubo zdravje, ali če so ga že izgubil, da si ga v mejah možnosti nazaj dobe. Naj bi se pridno posluževali obeh ustanov vsi, katerim je namenjen.
Ako potrebujete
DOBRE PEČI
in štedilnike
oglasite se
pri Franc Kosmaču
(cesta na Kamnik)
v VELIKEM MENGŠU Dobite najboljše in najcenejše peči, izdelane od strokovnjakov, zato brez konkurence v delu in ceni. — Proti jamstvu tudi na odplačila.
NOVA KOLESA
kakor tudi nadomestne dele najugodneje kupite pri
Kosec Maksimu,
ključavničarstvo In prodaja koles, Mengeš — Društveni dom št. 66
Veličastni mladinski tabor v Vodicah
Tabori in manifestacije imajo namen pokazati moč in uspehe organizacij. Če motrimo s tega vidika mladinski tabor, ki so ga priredili Fantovski odseki in Dekliški krožki 29- maja v Vodicah, moramo priznati silen napredek. Lansko leto se je zdelo, ko smo gledali nastope naših f antov in deklet, kot bi se bili komaj zbudili iz dolgega, seveda neprostovoljnega spanja; nič »e še ni dalo sklepati o bodočnosti, letošnji tabor pa je prijateljem in nasprotnikom prepričevalno pokazal, čigava je bodočnost. Impozantni nastop stotin krepkih fantov in brhkih deklet, posebno pa še številnih mladcev In mladenk je pokazal, da naše vrste rastejo, se k repe od mesca do mesca In dosegajo uspehe, ki jih druge organizacije ne dosežejo v letih.
Tabor se je začel z veličastnim in pisanim obhodom skozi Vodice na telovadni prostor, kjer se je vršila »v. maša. Sprevod so otvoriM konjeniki z veliko državno zastavo. Nato so šle narodne noše, za njimi pa mogočna četa fantov v novih uniformah, za njimi nove čete fantov, potem mladci, za njimi dekleta v slikovitih novih krojih, v katerih so se ta dan prvič pokazale. Tudi mladenke so nastopile v sprevodu v svojih Učnih novih krojih.
Sv. maša se je vršila na velikem, lično okrašenem telovadnem prostoru. Sv. mašo In cerkveni govor je Imel trnovski župnik gospod Janko Cegnar. Svoj govor je navezal na svetovni evharistični kongres, ki se je prav tedaj zaključeval. Pozival je mladino, naj zvesto sledi Jezusu, ki je naša pot, resnica in življenje. Med sv. mašo je vsa množica prepevala ljudske pesmi ob spremljanju Domžalske godbe, ki je ves dan sodelovala. Po sv. daritvi je stopil pred mikrofon vodiški rojak, akademik Logar in o tvoril zborovanje. Najprej je pozdravil odUčne goste, med njimi okrajnega glavarja dr. Maraža, kamniškega kanonika g. Riharja, oblastvenega poslanca Strelna, dr. Žvoklja, zastopnika centrale fantovskih odsekov, inže-nerja N e f 1 m o, predsednika ZFO za kamniški okraj, ing. Tepeža itd. Nato je predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku. Škof dr. Rožman je taboru poslal pismo, v katerem obžaluje, da ne moro osebno priti, In želi obilnih uspehov. Tudi minister dr. Korošec jo poslal taboru pozdravno pismo. Potem je nastopil slavnostni govornik, g. prof. Bitenc, predsednik celjskega okrožja Fantovskih odsekov. V svojem govoru je v izklesanih besedah razlagal naloge in cUje slovenske mladine. Njen program mora biti, da ostane dušno in telesno zdrava, zvesta Bogu, narodu in državi in pripravljena braniti svojo lepo domovino do zadnjega diha, naj pride sovražnik od severa ali od juga, od vzhoda ali zahoda ali iz same srede naroda. Baš ko se zborovanje zaključevalo, je dospel na slavnostni prostor pokrovitelj tabora, ban dr. Marko Natlačen v spremstvu predsednika Prosvetne zveze, dr. Lukmana. Njegov prihod je sprožil silno navdušenje. V Imenu tabora sta pozdravila g. bana akademik Logar in domači kaplan g. Dolšlna. G. ban je nato stopil k mikrofonu in imel lep nagovor na zbrane čete fantov in deklet. Rekel je, da ne prihaja samo, da izrazi osebno priznanje velikemu delu, ki ga vršijo Fantovski odseki in Dekliški krožki, ampak prihaja tudi kot najvišji predstavnik
Kamnih
Proslavo materinskega dne so kot navadno vsako leto tudi letos na prvo majniško nedeljo oskrbele čč. sestre s svojimi malimi iz »vrtca in zavetišča«. Pogumni mali dekla-matorji in pevci in že tudi igralci morajo vzuditi v vsakomur ljubezen do teh nedolžnih duš. čč. ss. prirediteljicam moremo samo čestitati k tolikemu in uspešnemu delu za vzgojo kamniških najmlajših. Gledati v otroku dar božji in si ga v čim večjem številu želeti, to naj bi pa bil takih prireditev končni in najpotrebnejši nauk našim, morda le preveč v lagodno življenje zavervanim materam.
Od kod so se pa tl vzeli so se izpraševali Kamničani preteklo nedeljo, ko so videli 100 fantov v krojih fantovskih odsekov in toliko v civilu z godbo na čelu korakati po Kamniku. Bilo je to vsekakor presenečenje. Ta dan so se namreč vršile v Kamniku telovadne in prosvetne tekme med odseki kamniškega fantovskega okrožja. Kot za uvod so si fantje privoščili tak lep sprevod po mestu. Nato so bili pri posebni maši ob 8 v župni cerkvi na Šutni. Med mašo se je dvigalo iz fantovskih grl krepko ljudsko petje. Do ene pop. so bile potem ^tekme. Proti pričakovanju so člani kamniškega fantovskega odseka izmed 14 odsekov tekmovalcev zasedli 4. mesto. Ta dan so kamniški fantje prvič nastopili v lepih in res fantovskih krojih, želeti je, da bi čim več poštenih in discipliniranih fantov vstopalo v fant. odsek, ki ima lepe telovadne prostore zraven hranilnice na šutni. Fantovski večeri so vsak ponedeljek in četrtek ob 8.
Občinski proračun. Kraljevska banska uprava je pred dnevi vrnila potrjeni proračun in trošarinski pravilnik. Trošarinski pravilnik je bilo treba malenkostno spremeniti, dočim je ostal proračun nespremenjen. Občinskemu odboru je s tem dano največje zadoščenje za težko delo, finančnemu odseku pa popolno priznanje za vestnost in natančnost. Proračun je potrjen, finančna sredstva so za-sigurana, upamo, da bo uprava takoj pristopila k delom, ki so v tem letu predvidena.
državne oblasti v tej banovini; po njem daje tudi država priznanje temu delu. Zato želi, naj mlada organizacija krepko raste in dosega vedno nove uspehe. Govor g. bana je zbudil med tisočglavo množico burno pritrjevanje. G. ban jo ostal v Vodicah do večera in Je ves čas tudi prisostvoval telovadnemu nastopu popoldne.
Popoldne so se zgrnile v Vodiče še večje množice kot dopoldne. Gotovo jih je bilo pet tisoč. Po šmarnicah in litanijah je bil velik telovadni nastop, kateremu so prisostvovali poleg g. bana tudi vsi ostali odličniki. Vse telovadne točke so bile izvedene brezhibno in krasno, tako da se je navdušenje stopnjevalo od točke do točke. Na koncu so bile slovesno razdeljene diplome Fantovskim odsekom, ki so se udeležili tekem v Kamniku 8- maja. Impozanten je bil zaključni prizor, ko so pod vodstvom zastav prišli na telovadišče vsi člani, članice, mladci in mladenke in navdušeno zapeli svojo večno lepo himno.
Tabor v Vodicah je nad vse pričakovanje uspel. Ves naš okraj je ponosen nanj. Caka pa vse še ena in to glavna preizkušnja, mednarodni nastop na Stadionu od 26- do 29. junija. Prepričani smo, da bo tudi tam pokazal naš okraj, da ni med zadnjimi.
Ukinitev vlakov. Veliko razburjenja je povzročil spremenjeni vozni red na kamniški progi. Posebno so Kamničani občutno prizadeti z ukinitvijo vlaka, ki je prihajal v Kamnik ob petih. Nismo proti temu, da se je uvedel še en nočni vlak, toda na noben način se to ne bi smelo zgoditi na račun tega vlaka, ki je bil ukinjen. Kamniški župan Novak Nande in predsednik turističnega odbora vladni svetnik dr. Vidic sta se zglasila pri železniškem direktorju in ga prosila, da se ta nevšečnost na Kamniški progi odpravi. Obljubljeno je, da bo zadeva v najkrajšem času rešena z zadovoljstvo Kamničanov.
Novi kolodvor. Istočasno se je tudi zvedelo, da se bo novi kolodvor, kjer je sedanje postajališče, vendarle gradil. Zaenkrat je zagotovljen precejšen kredit iz katerega se bo prav gotovo napravila lepa stavba, občina pa bo iz svojih sredstev uredila prostor okoli kolodvora in potrebne dohode. Vsi nergači bodo še letos videli, da se bo v Kamniku vendar gradilo, kar se je dosedaj samo obljubljalo in ugotavljalo, da bi bilo potrebno graditi. ^
Prijava psov. Kljub strogim odredbam pravilnika v posesti psov še vedno veliko pinčev in drugih takih nepridipravov ni prijavljenih in se prosto pode po mestu in okolici. Lovsko društvo je izdalo poziv vsem lastnikom, da bodo pazniki brezpogojno vsakega psa ustrelili, ki se bo prosto potikal po loviščih. Da se prebivalce zaščiti pred to nevšečnostjo se pozivajo, da v lastnem interesu pse prijavijo in priklenejo na verige, ker bo občina začela izvajati posledice pravilnika, ki so prav občutne in ne bodo dobrodošle prav nikomur.	?
Potujoča protipMnska razstava
Da bi poučila civilno prebivalstvo o nevarnosti event. bodočih vojn in o načinu, kako naj se varujejo pred njimi, je kr. banska uprava organizirala potujočo protiplinsko razstavo na železniških vozovih. Ta razstava nazorno prikazuje, kako naj se prebivalstvo varuje pred napadi iz zraka in zlasti pred plinskimi napadi. Razstava je v minuli jeseni potovala po nekaterih železniških progah dravske banovine, sedaj pa bo delegirana v kraje, ki jih še ni obiskala. Vozni red, po katerem bo razstava potovala, je za kamniški okraj sledeč;
Prihod	Odhod
	dne	ob času	dne ob času	
Trzin	31. 5.	8.02	1. 6.	8.11
Domžale	1. 6.	8.20	3. 6.	9.20
Jarše-Mengeš	3. 6.	9.33	4. 6.	10.20
Kamnik	4. 6.	10.46	6. 6.	8.55
Dob
Sredi meseca majnika je pobiral usmiljeni brat iz Kandije prostovoljne darove za vzdrževanje bolnice v Kandiji, kjer usmiljeni bratje že mnogo let brezplačno sprejemajo in zdravijo bolnike. Umevno je, da morajo prositi darove, ker nimajo lastnega premoženja. To tudi delajo že vsa leta, odkar obstoji bolnica v Kandiji. Ljudje tudi radi podpirajo
usmiljene brate, ker nihče ne ve, ako tudi sam ne bo kdaj potreben In deležen del krščanskega usmiljenja.
Dne 17. majnika letos je pa naletel usmiljeni brat v našem kraju na mesarskega mojstra, katerega je poprosil za kak dar. Toda, mesto daru, je usul kopico zabavljic na usmiljenega brata in se je zlagal, da je sam pomočnik, ki mora tudi delati. Svetoval je, naj gre tudi on delati. Toda, čimbolj mu je usmiljeni brat dopovedoval, da prosi za bolnico, ne za-se, tembolj je bil surov.
Kaj ne gospod urednik, da tako postopanje že samo obsoja tega surovega mesarja, tembolj, ako mimogrede omenim, da je ta mesar več let jedel iz duhovniške roke kruh v Ljubljani v Marijanumu.
Isti dan in v istem kraju je naletel isti brat na gostilničarja, ki mu je mesto daru dajal neprimerne nauke in ga s tem odpravil. In ta gostilničar ima zdaj svojega sina v Marijanumu v Ljubljani.
Sram nas je, da moramo poročati te surovosti o ljudeh iz našega kraja, ki hočejo veljati za olikane, v resnici pa nimajo ti ljudje ne značaja, ne hvaležnosti. Predstojništvo cerkvenih zavodov pa s tem opomnimo, naj se prepričajo, iz kakih družin sprejemajo otroke, ki dostikrat odjedajo kruh otrokom, ki so iz dobrih krščanskih družin! Svoji k svojim!
Mekinje
Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 12. junija pop. pred Društvnim domom veliko tombolo z nad 200 dobitki, od katerih prvi je popolno kuhinjska uprava. Glavni dobitki I so razstavljeni v Kamniškem domu v Kamniku. V slučaju zelo slabega vremena se tombola nepreklicno preloži za en teden.
Vir
5. aprila se je preselila v večnost Frančiška Pučko iz Vira v starosti 58 let. V svoji družini je skrbela za dobro vzgojo ter je ena hči dosegla redovniški poklic. Na zadnji poti jo je spremila tudi ženska Marijina družba, katere članica je bila.
Kmalu za njo, 19. aprila pa je umrla 78 letna gostilničarka Frančiška Vehovec. Dolgo let je vodila znano Vehovčevo gostilno na Viru ter je bila splošno spoštovana.
Naj jima sveti večna luč!
Groblje
Podružnica ZZD v Grobljah priredi v dneh 25- in 26- junija izlet z avtobusi v Italijo. Odhod 25- jtubja ob J. pop. iz Grobelj. Potujemo skozi Rakek, Postojno, Gorico, kjer bomo prenočili, nato drugi dan na Sv. Goro, kjer bomo pri sv. maši, nato na Doberdob in v Trst. Vrnemo se 26- junija zvečer. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se prijavi najkasneje do nedelje, 5. junija dopoldne v Društvenem domu. Potrebni sta dve sliki. Vožnja za člane HO, za nečlane 125 din.
ZZD v- Grobljah.
Ker vlada za veličastno igro SLEHERNIK veliko zanimanje, opozarjamo, naj si vsak kupi vstopnico naprej.
VSTOPNICE se dobijo: GROBLJE: porta, pisarna, Društveni dom; MENGEŠ: pri Šušteršič Angeli, trgovina, v Zavetišču; DOMŽALE: v Kon-zumu, v trgovini Josip Senica; TRZIN: v trgovini Miha Čolnar.
Ihan
25. aprila smo pokopali 8 letnega Jakca Dragarja iz BiSč. Revček je pred dvema letoma prebolel hudo pljučnico. A zdravja mlado telesce ni več pridobilo. Letos je sicer hodil v Solo, a je vedno kašljal. Na cvetni petek je prosil mamo, naj mu prinesejo butaro, da jo bo nesel v nedeljo k blagoslovu. Butarico je dobil, a cvetna nedelja ga je našla v postelji, iz katere ni več vstal. Skrbna mamica ga je pripravila na prvo sv. obhajilo, ki ga je prejel kot popotnico v nebesa. Ni se bal smrti, saj je vedel od svoje matere, da ga čaka tam Jezušček, ki ga je prejel v svoje nedolžno srce. K Jezusu je odšla duša mladega Jakca v soboto 23. aprila. Tam prosi za svoje starše, brate in sestre in uživa otroško veselje, ki mu ga svet ni dal.
V Mali Loki pa je umrla 7. maja v samostanu č. s. križark ga. Vekoslava Tomič, roj. v Kotoru v starosti 78 let. Naj počiva v miru!
Škocjan
Komaj so minuli štirje meseci letošnjega leta že je bilo na tukajšnjem pokopališču pri podružnici sv. Kancijana pokopanih šest mrličev. Pač izvanreden slučaj, ker se smrt včasih tukaj po več mesecev ni oglasila.
žalostno so zopet zapeli zvonovi 1. maja, ko je Gospod poklical k sebi po daljšem bolehanju Leopolda Justina iz Brezja; brata pokojnega gospoda Janeza Jeretine, prefekta v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, umrlega 2. nov. 1921. Vse trpljenje v bolezni je vdano prenašal ter lepo pripravljen odšel v večnost, star komaj 33 let. Bil je tudi član Prosvetnega društva v Dobu in gasilske čete na Studencu, kjer se je z vnemo udejstvoval. Njegove zemeljske ostanke smo 3. maja položili k večnemu počitku. Pri pogrebu je bilo zastopano Prosvetno društvo z zastavo ter gasilci, ki so tudi nosili krsto. Ob odprem grobu se je član poslovil od njega. Naj uživa plačilo pri Bogu!
Stranje
Stavbna sezona obeta letos biti pri nas zelo bogata. Nekatere hiše že lezejo iz tal, nekatere so že pod streho, za nekatere pa šele pripravljajo potrebno gradivo. Tožijo pa mnogi, da je zelo težko priti do opeke. — Tudi z regulacijo Bistrice pravijo, da bodo začeli. Naj le, saj je Bistrica že res potrebna ureditve. Kadar je majhna seveda ni nevarna, ali kadar podivja...
BODI LUČ!
V založbi ZZD je izšel 3. zvezek Delavske knjižnice »Bodi luč«, javna Izpoved bivšega brezbožnika Kauer Alfonza iz Inomosta, ki jo je prevedel duhovni svetnik Janez Kalan.
Nekdanji prvoboritelj, pisatelj in pesnik brezverstva nam razodeva v tej knjižici svoje pusto in nemirno duševno življenje, kajti v brezboštvu ni našel ne jasnosti niti zadovoljstva. šele po mučnih bojih in dolgem iskanju je prišla njegova duša do jasnosti, našel je luč v Kristusovi cerkvi in ljubezni, zato je postal veren katoličan. Njegova javna izpoved je zelo pomembna za današnji čas, ko divja vihar brezboštva čez svet, ki skuša v človeku zatreti hrepenenje po Bogu — toda brezuspešno!
Knjižico toplo priporočamo vsakomur, da jo prečita in o njej razmišlja. Cena ji je samo din 3.— in se naroča v tajništvu Zveze združenih delavcev v Ljubljani, Čopova 1 (Delavska zbornica).
Ivan Veider:
Cerkev sv. Mohorja in Fortunaia v Grobljah
(Nadaljevanje.)
Opisati nam je še altarja v stranskih kapelicah. Začnimo z levim, ki je posvečen sv. Notburgi. O sv. Notburgi in njeni božji poti v Grobljah bomo še posebej govorili. Tu si oglejmo samo njen oltar. Je zanimiv primer Jelovškovega oltarja. Na zadnji cerkveni steni visi slika sv. Notburge v lepem roko-kojskem okvirju. Slika je tirolsko delo ter ni kaka posebna umetnina. V ozadju sta dva griča, na desnem stoji cerkev, na levem grad. Po cesti iz gradu gre Notburga v minjaturi slikana. V sredi slike je upodobljena še enkrat Notburga v noši tirolskih deklet v sredi 18. st. Za belim predpasnikom nosi šop ključev. Na vsaki strani je skupina revežev, ki jim je Notburga prinesla hrane in miloščine. Na nebu plava običajen Notburgin srp. Na sliki je latinski napis, ki pravi, da je Notburga patrona revežev in živine. Okrog te slike je Jelovšek naslikal na cerkveno stano zastor. Pred to steno, na kateri visi slika sv. Notburge, je sezidana še ena stena, ki ima pred sliko sv. Notburge odprtino s steklenimi vrati. Na ta način stoji sv. Notburga v tronu, ki je rumeno razsvetljen po dveh skritih oknih v kotih. Vso to drugo steno je Jelovšek poslikal v obliki oltarnega nastavka. Spodaj sta odhodna loka, nad njima naslikana stebra, ki obdajata izrezljan okvir z omenjenimi steklenimi vrati pred sliko sv. Notburge. Na vrhu je plastično naslikan zastor, ki ga dvigata angelčka. Zastor je spušča izpod izrezljanega baldahina na vrhu oltarja. Na oltarni mensi stoji ličen tabernakelj z baldahinom, pod katerega bi moral spet priti nazaj krasni kipec Marije Zmagovalke z Je-zuščkom, ki prebada kači glavo s križem. Kipec je iz sred 18. st. Tudi je želeti, da prideta nazaj visoka relikvijarija, ki sta tudi prvotno stala na tem oltarju. Ob krajeh stojita veličastna kipa sv. Ignacija in Frančiška Ksaverija. Nasprotni oltar ima isto obliko kot Notburgin, le da ima v tronu Jelovškovo sliko sv. Izidorja in lepa kipa angela varuha in nadangela Rafaela. Vsi kipi na petih oltarjih, zlasti oni na oltarjih sv. Marjete in Andreja so močno na visočino potegnjeni, pa ravno taki posebno pristojajo v svojo okolico. Vsi leseni deli oltarjev so delo iste rezbarske delavnice. Jako lep je rokokojski steklen luster sredi cerkve. Pod korom visi preprosta kopija oltarne slike sv. Notburge, škofijski muzej pa hrani Potočnikovo bandersko sliko iz 1. 1820. Predstavlja na eni strani sv. Mohorja in Fortunata, na drugi pa skupino vseh patronov stranskih oltarjev. Do nedavno je stala na koru preprosta, a učinkovita orgelska omara z angelom trobentačem na vrhu. Sedaj je odstranjena.	(Dalje.)
POZOR!
Neki član ZFO Dob je v Društvenem domu v Vodicah izgubil žepno uro. Kdor jo je našel, naj jo pošlje na ZFO Dob.
Pravi dbmači brinjevec dobite pri
FERD. NEKIMA Kamnik-Graben Žganjekuha
OivošM kotiček
Spet moramo na pot!
Ker je ta mesec posvečen najsvetejšemu Srcu, je samo po sebi umevno, da bomo najprej obiskali dvoje kapel prvo v šmarci in drugo v Repnjah, ki sta edini v obeh dekanijah posvečeni božjemu Srcu Jezusovemu. Sicer pa imate skoro gotovo doma na hišnem oltarčku tudi prostor za presv. Srce. Sv. Primoža bomo pa obiskali v več cerkvah. Najbolj znana vam bo gotovo njegova cerkev v kamniških planinah. Kdo je že bil tam? časte pa ta dva svetnika tudi v Loki pri Mengšu, na Jesenovem v čemšeniški župniji in na Timi pod Sv. goro. Zelo je med Slovenci priljubljen tudi sv. Vid. Skoro otrok in vendar že cel mučenec! Pri nas ima v vsaki dekaniji po eno svetišče. V Zgornjem Tuhinju ga časte na Planini, bolj znana in večkrat imeno-vana je pa njegva cerkev v št. Vidu pri Brdu. Saj ste že menda kaj brali o njej ? Na Kališih v župniji Gozd pa časte sv. Ahacija. Ali vam je to ime kaj znano iz naše zgodovine? Iz bojev zoper Turke? — Spomnite se na znamenito bitko pri Sisku. Samo po sebi je skoro umevno, da morata tudi prvaka apostolov imeti med nami svoje svetišče. Oba skupaj, sv. Peter in sv. Pavel imata svojo cerkev na Vrhpolju pri Moravču. Samo sv. Peter pa gospodari v župnih cerkvah v Komendi in v Blagovici, ter po podružnicah pri 6v. Primožu nad Kamnikom, v Kamniku na Malem gradu in v Golčah v svetogorski župniji. Sv. Pa/vla samega pa časte na Križu v komendski župniji. Ali je mojim nečakom znano, kdo je bil sv. Peter ? Kakšno službo mu je odločil naš božji Zveličar? In kdo danes njegovo službo nadaljuje ? Ali pa, zakaj pravimo sv. Pavlu apostol narodov? Počastimo spomin teh dveh svetih mož s tem, da bomo vedno s ponosom povdarjali, da smo katoliški kristjani in da bomo vedno sveti Cerkvi pokorni otroci.
Urednikova pošta: Dopise prosim do 12. junija. Noben važen dogodek ne sme nezabe-ležen mimo!
V KAMNIKU
registr. zadruga z neomejeno zavezo (Sutna Št. 22 - v lastni hiši)
HRANILNE VLOGE obrestuje po dogovoru do 57o.
Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog.
Ko boste potrebovali karkoli za Vašo kuhinjo ali gospodinjstvo, za Vaše gospodarstvo ali Vašo novo hišo, se obrnite na trgovino
Jos. SENICA
DOMŽALE