Katoll&k cerkven list. Danica izha|t 1.. H» in 20. dne vsaciga inesca na celi poli. in veljii po posli /a celo leto a cM., /.a pol leia I cM. «:<• ki . » liskarairi sprejemana na l-io '£ gld. (50 kr. in na pol leta 1 cM. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo uli praznik, izide Danica dan poprej. \VI1. v Ljubljani 1. grmlna 18(>4. I Asi 34. l*oilol»a« Marije brezmadežne. /a Bo^oiii oii podoba ena Vaj lepši v -erto le živi: In ta — Marija »i rešena, Ure/, madeža »počela Ti ! knake Tvoji \ isukusii Ne najde cele zemlje krog ; l/jfii jjrelia Te slabosti (M vekomaj je sklenil Bog. Iz zemljo praha res si vzeta. Imela ziliclko občno : Al vendar Tvoja čistost »veta Puvzdignjcn* je nad tcmlio. Podnožje Ti je svet \esoljni. Pri Tvojih nogah vije zdaj Premaga«, pa z\ijace polni *.• paradiža »(ari zmaj. Zmagavka zla na zemljokrogu Na glavi kačji zdaj stojis. Oci pa vpcrte proti Bogu Sc v rajskem »vita veseliš. Čutil sprememba Ti ni znana. T\oj duh za dobro le planiti; Pod noge torej Tebi djana Je luna, znak nestalnosti. V lepote beli plajš zavila Nedolžnost Tvoje je telo; Brez madeža si ohranila Obleko zalo angelsko. V levici Tvoji b« razvija Ti lilije duhteči cvet. Desnica pa darove zlija kot solnčni žar na tožni svet. Okoli glave Ti žarijo Plameče - svitle zvezdice, N naj lepši slavi sc vertijo. Danici svoji v čast gore. — Ne najde slika se nobena, ki cut enak zbudila bi; Brezmadežna je žen le ena: Marija Dvioa — Ta si Ti! — Novomašnik nebes kraljici. ( II i m n a v zahvalo. i» S So kratke ure dneva. In »ulnca zark ne greje. In slane mraz odeva Cvetlice ino veje. Po vertih roža vene. Z dreves pa listje plava; Pastir z gor cede žene. In pusta ju dobra\a. ..Pusti zemljo zemlje dete. (■ledaj tje v nebesa svete! (■ledaj rajske slave kras. Slavo vidil boš Kraljice. Njeno rajsko-svitlo lice. Nje dobrotljivi obraz. !n v logu ni več petja. Molči še ftlomela ; V Italije zavetja Je ona poletela. Al bom še kdaj veselil Se milih ticic petja. -Al bom se pa preselil \ kraj večnega zavetja ? Stermi tje v nebeške dvore! Vidil boš krilate kore. Večnega služabnike. Glej v višavah kerubine, (•lej v višavah seraline. Čiste duhe. angele. •j V pojasnjenje naj postavimo spremljevavne besede g. pesnika: ..Častiti gospod prijatel! Prosim, nati»nite to pesmico — čc jc le moo - celo v prihodnji li»t ..Zgodnje Danice." Dolžan sem jo nebeški kraljici, ktera me je lani iz smertne bolezni rešila, mi zdravje »prosila in me k Gospodovemu oltarju pripeljala. Bodi ji večna Slava !!•• — B -c. Glej v višine nad oblake. Glej očetov tam očake. In prerokov trumo vso. Posvečenega otroka. In naj večega preroka (»leda tvoje naj oko. Gleditj čede deklic bele kak deržiju prevesele \ njeznih rokah limbarjc. G le daj v ncvenljivi slavi Mucenikov zbor kervavi \>nr#> viti oljkine Pusti Zemlji* Zemlje dele. (•ledaj tje v nebt>.t svete . Slučaj rajske -lave clas.' \ sili stanov in v»ili jezikov \ idil trumo bos svetnikov Ncvcnljive *lave kri*" (Vrke* danes tako poje. ker sl.%* • junake svoje. Zniac.n .t\rev sla\ni god. \ nuni moč telesa vniira Ira vsaka up predira; kliče k »rbi me (hi«-pod Z Bogom bratje ! I ra kratka Je ločitve, dob« >ladka Prišla bo združi nj* spet. Zame stanka ni na svetu. Bratje dragi pri Očetu. V dom hitite me sprejet ! ko terpel sem bolečine. Mislil, da življenje mine, ko krog mene bratje »tali. Britko se jokali; V persih nada se mi vname Serce tak prositi jame : ..(tj pomagaj Pomočnica . Vsmili »c kraljica !*' Glas mi v persih reče mili. Da me vslišala jc v sili Raste up in moč telesa. Se jasue očesa Preljuha pomlad spet prihaja, Ogreva zemljo solncice, kar goram jemlje, rekam daja. Poj« po logili ptičicc. In lastovce so priletele Od bregov južnih Adrije, Gradijo cnjezda si vesele. Po zraku čistem žvergole. Je zelen zopet travnik. njive ; Odpira germ ocesica. Vjjola. zvoncik sta spet šiva — Pomladi perve deteta. Privabi pomlad me v dobravo. O radost, o veselja dan! Te.o je moje zopet zdravo, končan terpljenja britki stan Napajaj duša se v krasoti. Veaeli sc in čudi se! V slavo Večnega dobroti Popevaj pomladančice ! Živela v mestu malim devica je premila. (•lej ! angelj ji naznan1. Boga da bo rodila: Devica se ga vstraši, pa vendar mu ternje; O čudu preveliko! Bog Sin ne vclovečuje. Vsak dan nas glas doneči zvonenja opominja . Vsak dan naj rod človeški sc čudeža spominja , Da Deva je »počela, rešenja zvezda zala Adamovim otrokom na nebo priplavala. Pa danes god častiti praznuje cerkev mati. Beseda da med nami je jela »tanovati ; K« rsanski »vet radujc veselega se dneva . Mariji serce moje te želje razodeva: Res je, zdaj sem se spovedal, Ze sem kri-tusa prejel; V* serce mašnik pa ni gledal. Mi pobožen je verjel; S svetim oljem je mazilil Tud že lolno mi telo; K vsemu pa me je prisilil. Ni mi prav iz serca šlo. Ni mogoče poravnati Štrene tako zmedene. Ni mogoče poplačati. Roljkor sem zadolžil se. Se li morem zdaj kesati Brez pobožnega duha? — Bridko moram le spoznati. De sem živel brez Boga. 9) Spovedni listek ali cegele. Kar pa znal sam nisem spake, V kužnih pesmih bral sem jo. Ki nezumne ponočnjake K tej pregrehi šuntajo; Od pekla so res najeti V černe zlobe polni boj . De v mesenosti nesveti Kvarijo ves narod svoj! Koljko sem duhovne žalil Z razuzdanostjo takrat ! Starše k jezi zmiraj palil, Hodil pit le in igrat! V kakšnem stanu v zakon stopil. Kako živel sem naprej ! V vse nesnage sem se vtopil, To previdira dobro zdaj! Torej grehi brezštevilni Se pred Iuo mi stavijo. In dolgovi ti presilni Mi pekel odpirajo! Vse pošasti hudobije Strašijo me noč in dan, Vse zamode in praznije Delajo mi strašni stan ! Vsako leto sem vpijanil Stokrat že se. dobro vem, V zapravljanju dušo ranil, Dal pohujšanje ljudem: Sem preklinjal in opravljal Se rotil, se bojeval, Vsim postavam sem se vstavljal, Preostudno tud klafal! Kot bi satanu »e vdinjal . Služit' vedno mu zvesto. Ženo, otroke sem preklinjal . Tepel jih nevsmiljeno, Premoženje jim zapravil, Vse po svetu sem pognal. V silno vboslvo jih pripravil. Pa dolžnike ogoljfai! Le za hudo sem se trudil Vse vse leta. kar živim. Kaj sem dobrega zamudil. Strašne grozo zdaj medlim ! Kje molitve, svete maše. Kje so posti, milovna ? Prid ge, spov'di. dušne paše. Kar v nebesa le pelja ? — Kraljica premogoena. nebeška Mati mila! Je milost tvoja zdravje bolniku podelila. Od nekdaj ti kristjanom si bila pomočnica. Serce še nekaj prosi, dobrotljiva Devica! Ko svetemu oltarja sem hotel pristopiti. Gospod me je zavernil, ni dal v svetišče priti. Bolezen smertna and o vgasnila je veselo, In serce ni doseglo, po čemur hrepenelo. Oči»ti serce grešno, telesa moč dodeli, V svetišče tvoj'ga Sina me grešnika pripelji; Sej v sercu mojem želja od nekdaj ta je bila O ne zaverti prošnje, kristjanov Mati mila! - Zvonovi, cuj! zvonijo. Odmeva topov grom. In množice hitijo V posvečeni dom. Svetišče zaljša cvetje. Obdaja vene oltar. Poslušaj deklic petje : ..Cešena si vsikdar " ,,Se danes preselila Iz zemlje si v nebo. Za tabo. Mati mila. Ozira se oko !•• ..Človeški rod daruje Goreča ti serca. In roka tvoja suje Dobrote iz neba " Zvonovi kaj zvonijo ? Doni kaj topov grom v Kaj množice hitijo V posvečeni dom * Se danes svet raduje. Obhaja slavni god : Katoljški svet praznuje Mariin vnebohod Se eno danes lice Veselje nam žari . in radosti sol žice Marsktero oke cedi. Gorijo svete sveče In pesmi se pojo, Dviguje se dišeče Kadilo v nebo. Daritev v Božjo slavo Daraje mašnik mlad. Daritev nekervavo Daruje pervikrat. Prečudne tvoje pota. Prečudne so , Gospod ! Naj veči si dobrota, Studenec si dobrot! Se ruda v ogenj stavi. Zlato da steče ž nje; Očisti le v težavi Človeško se serce. Po stezi naj britkejši Cez ternjevo si pot K daritvi naj svetejši Pripeljal mc, Gospod! V podobi kruha, viaa — Ozri se na altar! — Darujem Boga-Sina. Neskončni Bog ! Ti v dar. Daritev nekervavo Darujem mašnik mlad. Darujem jo v zahvalo Darujem pervikrat. B . . c. Pijanec na smertni postelji. Ncbil mislil vse življenje. Kar sem jel bil fantovati. De bo smert tako grenka. S tem pa tud pijanč'vati, Oh. prestrašno je terpljenje ! Sem že jenjal spoved'vati Mende to je že s pekla ? V duhu se pobožnosti. Zdaj prav vidim v treznem duha. Enkrat komaj vsako leto Kaj sem hudega počel. Kako služil le trebuhu. Zmiraj greha bil vesel. K spovedi po listek *) šel Serce terdo kot ukleto Potlej zmiraj sem imel. Zdaj spoznam, de je resnica. Pred je niscin oslepljen: Gola božja je pravica. De pijanec bo zgubljen ! Oh Marja, vsi Svetniki! Al je sa-me še pomoč. De med večnimi jetniki Me ne zgrabi večna noč? B u rj a. Cerkva in naro<9i. Bese ti a v mariborski č i ta v niči 20. novemb. 18H4. Govoril Fr. košar. Med mnogim drugim natolcevanjem, ktero s sumljivim očesom spremlja vse stopinje rodoljubov in vse djanja njih narodnih prizadevanj, je tudi tolikrat že slišana in pisana govorica, da so uarodnosti katoliški cerkvi neprijazne, celo sovražne. Pa kakor se večidel ljudje le zavolj tega med seboj prepirajo, ker se točka nasprotja terdo ne določi, preden se razgovor začne, enako je tudi tukaj. Zato razločujem: da je pagansko umi j ena narodnost gotovo velika, celo ena naj večih sovražnic katoliške cerkve, to poterdim; pagansko umljeuo narodnost pa imenujem tisto. ki v sebični ošabnosti od ravnopravnosti vseh narodov nič vediti noče: — da bi, keršansko umljena narodnost to bila, pa stalno odbijam; keršansko umljeno narodnost pa imenujem tisto, ktera vse narode kakor ravnopravne ude ene družine božje na zemlji priznava. Temu nasprot velikoveč terditn, da keršansko umljena narodnost je vselej bila in bo naj bolj hvaležna, naj bolj ubogljiva in darežljiva hčerka katoliške cerkve. Kdo namreč je prejel več dobrot od katoliške cerkve, kakor narodnosti? Tega se prepričamo, ako le nekoliko prevdarimo razmero med cerkvo in narodi. Narodi pred vstopom v katoliško cerkev. — narodi po vstopu v katoliško cerkev, narodi po odpadu od katoliške cerkve: vsi nam enoglasno oznauujejo, kako veliko hvaležnost, vdanost in ljubezen so dolžni vsi katoliški narodi svoji materi, katoliški cerkvi. Iu ravno ker želim, da bi mi vselej bili in ostali keršanski rodoljubi, tedaj iz celega serca in iz cele duše vdani katoliški cerkvi, sem si premišljevanje teh resnic v predmet denašnje besede izvolil. I. Narodi pred vstopom v katoliško cerkvo. Ako govorimo od narodov pred vstopom v katoliško cerkvo, iz oči pustimo narod judovski in sicer zato. ker je bil on od Boga izbran iu zvezan v cerkvi judovski, ktera je pripravljala in kazala na cerkvo Kristusovo, je bila tedaj po svojem upanji in po svojem cilj in koncu že keršanska, ali kakor jo apostol Pavel imenuje (Gal. 3, 24): „/>e.r paedagogus noster fuit in Christo*. 1. Kar zadeva vse druge, tudi naj bolj omikane narode Gerkov in Rimljanov, jim je manjkala zavednost od enega zadetka vsega človeškega roda; to je, da ves človeški rod izvira iz ene zakonske zaveze euega moža in ene žene, ktera sta stvari enega ediuega čeznatornega Boga. 0> bo mogoče, prenaredilo in bodo potem tudi glasovi dobrih orgelj lepo vbrano pelje spremljevali iu zedi-njeni Najvišemu čast in slavo prepevali, ter ljudstvo k še veči pobožnosti spodbujali. J. Verhovski. Iz Gorice. Pr. Kosov. V naši nadškofiji je bilo od začetka tega leta 384 duhovnov svetnih in redovnih skupaj. Al nemila smert se jih je bila tako lotila, da jih je dozdaj že Iti pomerlo in sicer nar več hitro od začetka. Žalostno jc bilo posebno tri perve mesce slišati, da je skorej vsak teden kakšen umeri. Res da huda zima je bila tega uar bolj kriva, ker le bolj stari so kapali kakor zrelo listje z dreves v listopadu. Pa tudi nekteri mladi čversti in zdravi so se mogli bledi žanjici vkloniti, med kterimi je posebno ranjki gosp. Fil. J. Kafol spomina vreden zavol) velike marljivosti v cerkvi in v šoli, zavolj posebne zgovornosti in mnozih zaslug na slovenskem polju. Prejel je plačilo od Gospoda za svoj obilni trud. Novopotjvečenih je letos pet semenišče zapustilo, štirje Slovenci in en Furlanec. Eden mora še pol leta čakati, ker je premlad. Zopet drugi pa doma med obupovajocimi starši na postelji zdihujo in čaka Gospodovega ukaza: al v vinograd, ali pa v k v. nebesa. Šolsko leto v semenišču se je začelo, kakor po navadi, 4. novembra, v dan sv. Karola, patrona semeuiške cerkve. Prečast. ravnateljstvo je vse drugo: Vodja je gospod dr. Hrast, podvodja g. Mih. Boltar iu duhovni vodja g. dr. Kvgenij Valusi, ki je žc pred štirimi leti po teh dvoranah hodil in zdaj iz Dunaja vernil se. Bogoslovcev je iz vsih štirih škofij blezo 1)2. Med temi 54 Slovencev, 10 Hervatov iu 28 Lahov h Furlanci vred. V 4. letu je vsih skupaj 7, v tretjem 27, v drugem 36 in v pervem 32. Goriška nad-škoSja sama ima 36 bogoslovcev in med temi je 22 Slovencev in 14 Furlancev. Bog daj, tla bi vsaj vsi duhovski stan dosegli, ker pomanjkanje duhovnov je veliko. Modro ravnanje ravnateljstva daje k temu dober up. Prihodnji post pride v tukajšnjo stolno cerkev pridigovat slavnoznani O. Bankič Anton iz .Jezusovega reda. izversten govornik, ki jc žc konec leta 1850 tukaj, v Štandrežu in v Kanalu vodil eksercicije s prav dobrim vspehom. Rojen pa je iz št. Petra pri Starem mestu in govori slovensko ravno tako dobro kakor laško. Nadjati se je. da njegova gorečnost tudi pri Goričanih ue bo brez sadu. Božji blagoslov ! Iz Masilije na Francoskem piše 16. u. m. gosp. misijonar Blaž Veri, naslednik ranjcega Oliviera. odkupovavca zamurskih otrok, in pravi: •) llopisi nain bodo vselej dragi in dobro došli. Vr. ••) Malo pred smertjo nam je bil ranjki gt»*p. Kil J. Kafol poslal niični spi>: Častiti gospodje Lazar i s ti. in djal je. da ga bo nadaljeval. Izpeljan jc do I llomače življenje I.azari>tov." Ako bi t-e našlo med njegovo zapuščino nadaljevanje ali saj osnova, bi prosili, da bi se nam poslalo Vr. ,,Odlašal sem do zdaj z naznanilom žalostne zgube, ki nas je zadela z našim tak ljubim in častitiin očetom Olivi-erom , kter je šel po plačilo v nebesa 25. vinot. oh 8 zvečer. kar menda že veste. Zaspal je prav sladko v Gospodu. Odlašal sem pa zato, da Vam zamorem zdaj še tudi kaj naznanili zastran nadaljevanja pobožnega dela, ki ga je on začel in opravljal do svojega zadnjega zdihljeja, to je, zastran odkupovanja ubogih zamurskih dekličev. Rekel s ein do zadnjega zdihljeja, ker še v dan njegove smerti sva prejela pismo iz Jafe, v kterem namu naznanujc predli.ca ondotnih sester sv. Jožefa, da je pridobila zamurčico 7 — 8 letno, in z njo je Olivieri spolnil število svojih odkup-Ijencev, ki jih je 810. Med njimi je kacih 60 zamurčkov, iztned kterih, kar že veste, se je naj pervi izučil v propagandi v Rimu z veliko pohvalo, je bil mašnik posvečen in poslan ko apostolski misijonar v Senegambijo med zamurce. kjer je še zdaj in dela kakor dober evaugelski delavec. Ime mu je J o ž e f-S v e t a m a r i j a, iu poslan je bil na otok. ki se tudi imenuje S v e t a m a r i j a. Izmed deklic pa so ze uektere redovuice (nune) z obljubo po raznih samostanih." ,,Olivieri pa je očitno željo naznanil, da naj jest nadalje delam, kar je ou delal do zdaj, in res sem precej po njegovi smerti to pisal v Rim svitlemu kardinalu Patri-ci-u, namestniku svetega Očeta iu varhu pobožnega djanja zastran zamurk, kteri mi je 7. t. m. skoz in skoz lastnoročno pisal prav močno spodbudovavne besede in mi je ob enem poslal blagoslov papežev, za kterega je bil šel nalaš za-me prosit, da bi me oserčil ter naj nadaljevani to sv. delo, ktero, kakor piše, povišuje Božjo čast. Pristavlja pa tudi, kako živo je ginila sv. Očeta zguba svetega duhovna Oliviera." „IIitim tedaj se vam priporočit, prečast. gospod, spod-budujte vse dobrotnike naših ubogih zamurk, naj mi nadalje delijo milo podporo, ki bode od Boga nedvoiitljivo obilno poplačana, ker mili darovi se obračajo v to, da se duše otevajo peklenskega žrela iu se postavljajo nu pot v sveti laj." „\aznaiiiin naj, da čez 2000 sem že frankov poslal na Jutro za nov predrag pridobitek. . . . Po-dal sem tudi 1400 fr. zu prevožnjo lepega števila zamurk, ki tukaj stopijo na suho v kratkem in jih bom potlej šel oddajat - naj berže po Nemškem. Prosim pa, dragi gospod, molite in prosite druge, naj tudi molijo za-me, da me Gospod razsvetli po svoji sv. volji, ter služi to moje pervo popotvanje v Njegovo čast in v prid teh ubozih stvari." Nasledvu priporočilo zu darove. Blaž Veri s. r., a post. misijonar. Iz Amerike. Iz Krov-Vinga v Minesoti pišejo preč. g. misijonar Fr. Pire 18. vinotoka. V začetku nuznanujejo, da so prejeli list od 12. kim., v v kterem jim je bilo naznanjeno, tla je na pošto oddanih nekaj zbirk denarja v „Zgod. Danici" za njih misijon itd. Potlej pravijo: „Kar mene tiče, sem bil spomladi prav prav zdrav, ko sem se bil iz Kranjskega povernil; ko sem bil pa preteklo vroče poletje silo težavno popotvanje po svojih indijanskih inisijouih opravil, sem bil tuko opešul iu na očeh tuko oslabel, da nisem mogel tudi ua jesensko popotvanje po svojih indijanskih misijonih iti. kakor dru k o I" zopet nektere misijonske novince posvetili. Popotvanje iz Ljubljane do tod za sedež v tretjem redu stoji do 200 gld. K temu je štet (udi živež v parobrodu; za živež ua železnici pa mora vsak sam skerbeti. Otroci pod 12. letom plačajo le pulovico, dojenčiki na maternem naročji pa nič ne" itd. K sklepu so priporočevauja do višjih, pozdravljanja in serčtia hvala misijonskim dobrotnikom, pa tudi obljuba, da se bo zanje molilo. Fr. Pire s. r., kat. misijonar. Iz Sentviiiceiieija piše bogoslovec gosp. J. Trobec prec. gosp. Velkaverhu 15. vinotoka nadalje: Pri nas že žitna od vsili krajev preži; da se le solnce skrije, se kar očitn > prikaže ; 9. oktobra nas je celo s snegom ostra-šila. h. oktobra smo se bili šli kakih devet milj daleč sprehajat, in tu je še solnce takn pripekalo, kakor pri Vas v naj hujši poletni vročini; ves sem bil moker, tako sem se potil, drugi dan pa je po malem snežilo in tako zeblo, da se je človek v zimski obleki ves tresel; tako spremenljivo vreme je tedaj tukaj, da je skoraj neverjetno, ako se človek sam ue prepriča. — Tu volijo zdaj po vsili kantonih svoje odbornike ali boljši govoriti namestnike ( reprt sentant), vsak odrašeu deržavljau ima pravico glasovati; v torek 10. okt. je biia volitva blizo št. Vincencija v majhnem mesticu Juugstavnu i Voungstoun), vsi tukajšnji patri in bratje, ki »o deržavljani, so volili. Desetega nov. bodo volili pa novega predsednika (presidenta). Ilog daj. da bi tacega izvolili. tla bi mir napravil in zaterto Ameriko v vsaki zadevi uekoliko ozdravil iu povzdignil. — V Peusilvauii, posebno v našem kantonu „Vestmoreland-u," je letos toliko jabelk, da ljudje ne vejo kam z njimi; eni vino iz njih delajo, drugi jih susc, živini dajo ali prav po nič prodajajo: vse drugo tako drago, sadje pa je tako po cciii. da skoraj ne morem verjeti, kakor mi drugi pripoveduje; neki dan sem jih pri nekem kmetu vidil take kupe ua vertu. da sem se ie čudil. Po goj/.dih je vse polno kostanja, pa se n »beden zanj ue zmeni; pri sprehodili ga vca>i za kratek čas pobiramo, in hitro se ga nabere, da -e ne ve, kam ž njim. Tu raste sploh tudi sladkornik (Zuckerrohr i. ki iina skoraj čisto koruzi podobne stebla; napiavljajo pa iz njega go»to tekočo rumenkasto, sterdi podobno sla leico. ki mora tu pri vsaki pojedini na mizi biti, in -c deva v kavo, na kruh ali druge jedila; imenujejo jo „molasscs.» Kavno o tem času je (sladkornik | zrel, steble posekajo, stolccjo, zmeštijo ali sprešajo, ta sok prekuhajo in v sode spravijo; rabijo ga večjidelj namesto sladkorja. Sploh se rabi zraven belega tudi rujavi iu indijanski sladkor . ki ga. kakor je znano, iz soka nekega drevesa napravljajo. — Po zelcznicah se vedno veliko nesreč naključuje; blizo našega semenišča se je zopet več voz razdrobilo skoraj ravno na tistem mestu, kakor se je uiti dau kotel razplošil, kar sem zc ..Danici" naznanil, vendar zdaj po sreči ui nobenega v bilo. (ni mesec so sc ua ravno tej cesti, ki mimo nas pelje, v različnih krajih štirje kotli razpiošili in veliko ljudi je poginilo; pa Amerikaui se za tu ne zmenijo dosti, vozijo, da je groza gledati, ne le peljali se; tako gre. da kar vozovi odskakujejo. Ker so moške večji delj v vojsko pobrali. so pri železnici skoraj vsi mladi ferkolini, ki brez preuiislika prederzno vozijo, kar se da, zraven jim pa še /ganje vedno po glavi roji; „čas je denar," pravijo in iti mora. če |C prav vsega konec, zato jim ui dosti mar. Te dui so bili, kakor mi gospod Tomazin p: e. v št. Pavlo delj časa gosp. misijonar Ccbulj, ki so tud. enkrat v stolni ctrkvi v angl. jeziku pridigovali; potem so bili g..ri tudi v. c. gosp. Pire iu sc nek drug iudijatisk misijonar. K gospod Pircu pojdejo v kratkem č. g. Buli. g. Žužek, ki ho kmalu posvečen, in g. Tomazin, ki še zavoljo ued.detno^ti ne more posvečen biti iu se tedaj hoče v indijanskem jeziku vaditi, iu /.a misijon pripravljati. Tudi mene hočejo k sebi imeti, koj ko tu bogoslovje dokončam, iu berz ko ne me bodo št. pavciski mil. škol iz čikago-ške škofije oprostili, iu zopet v svojo sprejeli, kar mi je prav ljubo, posebno ker mi nek boleheu iudijausk misijonar, ki sc tukaj pri nas ozdravlja. toliko lepega od krotiških Indijanov pripoveduje. Ta mo/. je neizrečeno učen, govori veliko jezikov, posebno dobro nemškega, angleškega, francoskega iu indijanskega, nekako posebno narečje, ki je tudi sam slovnico zanj so-tavil. tudi laško mu precej dobro teče. On |e bil dolgo pri ludijanilt iu pravi, da koj ko se ozdravi, zopet k njim poide; pozna skoraj vse slovenske misijonarje, ki jih ;ako -potuje, iu celo zeli zavoljo tega slovensko zgodovino brati iu kiaujskc dežele zcuiljopis nekoliko pregledati. Kar sc je dalo. smo mu mi svojo dragu ljubo domovino popisali; kratko reči. samu zarad iskrenih misijonarjev spoštuje krani-ko le/clo, akoravno mu ni veliko znana. Iz Seiltpavla piše g. Tomažev ič dal|e: kar živinoreje tiče, ga pa ui kraja boljšega, ko je tukaj: da le sneg skopni, jc živina zunaj in jc prosta kakor v planini, de sneg pade. Ljudje imajo rejenc konje, lepe žebeta. krave, ktere kakor tukaj v št. Pavlu čednik pase. zvcčci večkrat med potju počivajo počasi proti domu lezejo zastran teže vimena, voli pa po noči in po dnevi na paši ostanejo iu so taki. de se komaj zibljcjo, tudi ovce so kaj lepe. in mule mi kaj dopadejo. Paša je prosta iu ui treba srciijščinc odrajtovati. Pastirje gospod, ker dobiva toliko dolarjev ua mesec, kolikor krav pase; tukaj jih ima čez 50. tedaj 50 dolarjev na mesec. — Zemlja na obrežji večih rek ui kaj pridna za polje, v več krajih celo nevarna, ker jo voda včasi nenadoma zalije in tedaj morajo ljudje bežati, de sc ohranijo. \o-voprihoduiki si naj rajši izvolijo zcmljiša blizo rek . al jezer, al v krajih, kjer družbo najdejo. T-irej je dežela v takih krajih že prccej svetla; zgornji del Minesote jc pa še zelo zarašen. kamor redkokrat komaj kak Ind jati zaleze. « kjer šc divje zveri gospodarijo in mokrotna tmina vlada, (od tam se pritepejo po zimi godernjaje prestradaui medvedje. ko jih je občutljivi mraz iz spanja prebudil). Ti kraji še v«i čakajo pridne roke, ktera jih bo obdelovala, dokler ne oterpne. Dosti je je . in silo veliko je je zastonj; če se prepisnine odrajta kakih 15 dolarjev, jo vlada z veseljem da in jponuja. posebno dandanašnji, kajti vlada potrebuje ne Ic vojakov. tudi novcev. Akoravno je pa davek uovo-naseluikov kaj majhen, je vender nekoliko veči od prejšnjih časov. — Ob kratkem, kraj je grozno lep, pripraven za vsake bažc pnčetke. zdrav in skoraj vsih dobrih lastnosti. Hajdi! bi si mislili Gorenci, kaj se bomo tu na naših pe-šeuicah ubijali, prodajmo svojo reč in naprej čez široko morje v Ameriko, in pa ravno v Minesoto; kjer (a dežela se naj bolj hvali! Prav; le naj pride vsak sem, kteri fd upa opomoci: — toda 5 reči mu je treba, preden nastopi to pot v Minesoto! 1. Srčnost; pot je težavna, nevarna in dolga. 2 Modrost, po poti grede, ker amerikanski sleparji ( menim ošlirje ) in cvropejski in amerikanski opravniki ( agentje ) znajo prekaniti tako, de revež novinec večkrat v take zadrege pride, de ne ve, kam. Modrost je potrebna pri volitvi zemljiš, ne le zavoljo lege, dobre persti. lepega lesa. brhkih travnikov, temuč tudi, da se ne prepiše na svet, kteri ima že svojega gospogarja, pa ga morda ravno zdaj ui tukaj in ni še ogradil svojega deleža, kakor postava tirja, ker še ni leto preteklo, kar je svet si prepisal. Tako se je že zgodilo, da je novonaselnik si na ptujem žemljiši že ograjo in pohištvo naredil io ko je pervi gospodar prišel, ga prepodil. Agentom in tukajšnjim vradnikoin ni verjeli. 3. Zmernost; kdor v Evropi rad zapravlja v kei i inah. tudi tu še rajši, ker pijače so zelo zapeljive, — so ostrupenr. kakor g. I*irc pravijo. 4. Stanovitna pridnost; iu 5. denar, de ui navezan le na milošnjo, temveč de si zemljo kupi . kajti tak je prost vs.h zavez zunaj davka, ktere deržava tirja. Kdor zemljo zastonj vzame , s tem že deržavi naznani, de hoče deržavljan postali, ker drugač deržava zemlje ne deli zastonj. in že ji je dovolj ta na-zuamba. kei . ako je naselnik al njegovi sinovi za vojašino, mora iti. ne pomaga nič. Tako je sedaj; /.nabiti de bo kmalu v tej zadevi boljši. Kdor pa zemljo kupi , pa ne postane der/.avljau. dokler sam noče. Dežele obdelane se pa po Ameriki, tudi v Minesoti, na prodaj dobi od takih, ki gredo diugam. večidel v dežele, ktere še niso poterje-ne deržave. ktere so višje al bolj ob zahodu Miuesote. Bral sem v časnikih več tacih naznanil, ktere so ceno ua 12<>0 dolarjev iu više stavile. Zastran ueprijetue vojaščine je pa š*- nekaj posebno v zahodnjih iu zgornjih delih Miuesote. kar je zelo nevarno belim naselnikom, namreč oni divji Indijani. kterim se vedno po bučah šumi in vrč. da jih je vlada /.a deželo ogoljufala in zarad tega večkrat bližnjim belim škodo delajo in jih celo morijo, da mora vojaščina piiti iu jih miriti, kar se pa sicer ne zgodi pogostokrat: letos nagajajo Siu-lndijani, pa samo ti, pri kterih so misijonarji še malo opravili al skor nične, ker posebna divjašeina jih še globoko v sirovost tlači. Toliko sem tedaj uačertal. o svojem novem do-movji. kadar kaj posebnega in važnega zvem, bom pa naznanil. Ta zdaj tistim, kteri se napravljajo v Ameriko za prevdarek Veliko je o*l tega znabiti kaj drugače, pa jaz pišem in povem po svoji neumni pameti ( kakor ljudstvo doma sploh govori), kar sem zvedil, bral in razumil. Kako tu se tukaj sviloprejke in murve obnesle, ne vem, skušjl bom vse: le semena mi bo manjkalo, gotovo pa še več časa. Angleško bom kmalo znal. učimo se vsak dan jezika dve uri. iu pa sej se druzega ne sliši, kot angleško, in bere malo druzega kol angleško. Tudi češkega se bom mogel učiti, ker memla pridem v kraj, ker je Cehov naseljenih za dobro vas veliko in lezko pričakujejo duhovna, kreri bi vsaj nekoliko z njimi znal govoriti, sedanji misijonar le po tolmači z njim govori. J a u. N. Tomaževi č. Napis: Rev. Ja in. Tomaschevi/.h care of R. R Bishop St. Paul Minn. U. S. of Norih America. Iz Amerike, iz šent Vincencija piše go-p. Fr. Pav-letič 17. okt. svojemu prijatelju pismice. iz klerega naj se kaj malega posname. Zdaj bivam, kar Ti je menda že znano, v sentviucenškein vstavu in se učim filozofije, cerkvene zgodovine, angleščine in prostovoljno tudi francoščino. Jest, Kovačič in Dermastja smo pod škofom iz kan-zaške deržave. Tukaj se nam je učiti imenovanih predmetov, potem še dve leti bogoslovja iu poslednjnjič nas pokliče k sebi v Kanzas. Una dva bosta potem hitro posvečena, jest bom inogel pa še dve leti čakati, ker sem premlad. Čudil se boš, kako da se že zdaj filosofije učimo, ker smo v (J«rici komaj iz pete šole stopili. In jest Ti odgovorim, da Amerika ui Evropa. Tukej je veliko pomanjkanje duhovnov in slehern študira le pel šol iu ne osem, kakor v Evropi. V tukajšnjih šolah ni tiste oj«trobe. kakor pri nas. Tukaj se nc učimo ue fizike, ne naravoslovja. ne zgodovine, in ue matematike. Ze v pervi šoli morajo prestavljati Cesarja „de bello gallico;4- v drugi Kornelija Ne-pota; v tretji Salustija; v četerti Ovidja in l.ivija. v peti pa Cicerona. Z vojsko je dan za dnem hujši, in zdaj ko b i«so druzega prezideuta volili, se jc novega punta bati. ki vtegne biti grozovit. (Pismo je še daljši pa so reči večidel iz druzih pisem znane. Vr.) Z Driliopolja (Adriaiiopclna) v Bolgarii. 16. listop 1864. — Kranjec vse iztakne. ui ga bkzo kiaja na dolgo in široko, da bi ne bilo kterega naših rojakov ondi. Iz ravno omenjenega turškega mesta je pisal svojemu pruatlu mladeneč g. France Cirar, ki jc bil v Ljubljani, ako prav vemo, pokopovavec pri sv. Krištofu, pollej v Afriki, v Rimu, kjer je pristopil v neki rt d, in ondi so ga menda mogli spoznati, da je Slovan in poslali so ga v Bolgarijo, kjer dela za spreobernjenje n j šili bratov uezcilinjeuih grekov. Piše pa vmes druzega to-le : „l,eto in dan je že preteklo, kar sein tukaj ua Turškem v Adriauopclou. Zdrav sem še zmiraj. hvala Bogu! Bolgarskega jezika sem se že toliko naučil, tla otroke učim dopoldan in popoldan; kar mi časa ostane, se moram sam učiti. Do zdaj smo samo trije tukaj, dva brata in en duhoven. ta teden pridejo še trije iz Rima. dva duhovna in en brat, potlej uas bo šesl tukaj. Tukaj le samo dobrih duhovnov manjka, ako bi duhovnov imeli dosti, bi bila dibra žetev. Vediti moraš, tla je velika potreba za duhovne; kmeta, ki je že soldale odslužil, potlej se oženil, pa ker zna malo brati in pisati, sino v treh mescih še mal • katekizma izučili, ga poslali v Koiištantiiiopel. da ga je škof posvetil mašnika, da mašo bere i namreč po jutrovem obredu in v slovenskem jeziku). Misliti moreš, tla taki duhoven ne more druzih (dosti) učiti, ki se samo tri mesce katekizma uči, in taki duhovni so tukaj vsi (namreč še nezedinjeui, ali pa šc le na novo zediujeni). zato so pj ljudje toliko priprosti, da sc redek nameri, da bi znal ocenah moliti, češene Marije pa nobeden ne. kakor le samo ti, kar sino jih mi zdaj naučili. Pa vse te priprostosti ( nevednosti) je krivo oddeljenje od katoliške Cerkve, ker dozdaj. akoravno so Bolgarje vsi kristjanje, vender pa sv. Očeta rimskega papeža niso spoznali kakor namestnika Kristusovega na zemlji. Zato tedaj so tako ..priprosti.44 ker sv. Duha nimajo, kater samo katoliški veri svoje gnade tleli, kater samo katolške duhovne razsvetluje, da morejo dobro učiti, šizmatikov (razkolnikov) in protestantov gotovo ne, ker so mu protivui; le katoliškega kristjana poterdi sv. Duh. da da glavo za vero, šizmatik iu protestant je še nikdar ni dal. In to so tudi Bolgarje teli spoznavati in s c j i h j e z e zdaj v kratkem več vasi s p r e o b e r-ni lo k naši veri ter »poznajo rimskega papeža za namest-nika Kristusovega, do zdaj so ga pa sovražili, ker so bili šizmatiki." — Podpisal se je s cirilico, kar kaže, da se ondi res uči, ker i/. Ljubljane grede blezo ui dosti več vedel, razun slovensko brati in po samoukovsko pisati. Spod Meliovega, 26. listop. — Lepa hvala blagoserč-nim dobrotnikom v imenu pogorelcev v Vinivasi, ki so prejeli po ..Zgod. Danici" 18 gld. Dobrotljivi Bog naj vsim obilno poverile, ki so tem v resnici potrebuim revežem kaj dobrega storili. Jož. Orešuik. Iz Ljubljane. Dober teden je kar smo poslali zopet nekaj zbirk za sv. Očeta in pa zapisnik darovavcev in njih vošil v Kim. Vvod in poldruga pola prošenj m vošil je v obeh jezikih, latinskem iu slovenskem, nadalje pa zavoljo zadrege časa le v latinskem. Vvod je taki-le. Sv. Oče! Te darčke -- dn 3000 frankov — sv. Oče! so Vam znosili v prav malo dneh nekteri sinovi in hčere, zlasti iz Kranjskega, o lepi priliki, ko so zvedili, da so preča-stiti gospod stolni dekan dr. Janez Zlatoust Pogačar v apostolsko mesto romali. Razodevamo pa ob enem uaj veči vdanost, naj globokejši podložnost in naj priserčuiši milo-vanje do Namestnika Kristusovega iu Papeža v sedanjih stiskah, iu ponižno prosimo , da bi darove blagovoljno sprejeli, poslušali naše vošila in prošnje, kakor so v naslednjih spisih naznanjene, in nas po njih očetovsko blagoslovili. Kar je došlo darov pozneje iu še prihaja, jih bomo oddajali o drugih prilikah, kakoršnih je zmiraj dosti. Iz Ljubljane*, i Pesništvo, časništvo.) „Die Josefs-kapeli«. Poetische Krzahlung von L. (.'ermovnikv Ta olikana povest zadeva Rožno dolino na Koroškem in ima torej neko narodno stran, pa tudi cerkveno po obsegu iu ker je njen pridelek odmenjen za presnomal na Igu. — „1* e s m i" Jenkove niso brez poezijskega vetja; ali pogreša se v njih tehtno jedro, kakoršuega so n. pr. Cegnar-jeve vse polne: sicer pa nektere preveč hude tisto navadno strast, ki toliko mladine nesrečne stori — na duši in na telesu. Skoda, da si zmožni pesnik ni boljšega cila postavil kot je zmlačena in obdergn;ena zaljubljenost. — ..Die Zukunft (\Vochenschrift fur politische, nationale u. volksvvirtschaft-liche luteressen Nr. 1/* izdaj. žl. Delpiuv, vrednik L. Leskovic na Dunaju) napoveduje čversto iu določno svoj naincu: pritežnosli Slovanov hoče vladati odkrivati, da se po tej poti porazumljeiije med obojima in blagor obojih doseže. V začetku je tednik, pozneje se misli v dnevnik spremeniti. — — Z drugimi odrine te dni proti Mehiki tudi naš rojak v. č. g. o. Konrad Logo ii d er ko vojaški duhovnik II reda, ki je že previden z vsimi k temu potrebnimi pravicami od duhovnih in svetnih višjih. — Med druzimi nam je iz Amerike včeraj došel tudi 1 list ,.S lavi e4* (Slavija j, ki izhaja v Raciui v Viskonsinu v češkem jeziku. Pravi g. Trobec, da imajo ondi 6 slov. časnikov, kar kaže. da mora v Ameriki dosti Slovanov biti. M£t{f je kej novega po skrohem sveta ? V zveznih amerikati*kih deržavah je 8. u. m. zopet izvoljen predsednik Liukolu z večino 400.000 glasov. To porneui, Ua strašna vojska ondi bo še dalje terpela. da bi se južne odpadne deržave do čistega premagale, ali pa po-terle. kar ne zavolj silne preobiluosti severcev ua zadnje skoraj zgoditi mora, če kaj druzega posebnega vmes ne pride. Mehikausko novo cesarstvo, ako bi rnu imele zvezne deržave sovražne biti, bo med tem takem že še mir imelo. Je pa Liukoln mehikanski vladi ueki obljubil, da hoče z njo ohraniti prijateljski mir. Kakor nikjer, kadar cerkve in duhovstvo derejo, tako tudi na Laškem ni blagoslova. Da bi deržava ohvisrla. zvišuje davke pri tabaku iu soli. da je sila (poropaue okrajine plačujejo že brez tega tretjino več kol so plačevale pod papeževo vlado!), iu delajo le še nove postave-, kako bi vse rede zaterli. cerkveno premoženje vse prek grabili, škofom, kanonikom, beueficiatom itd. njih kruhek snedali. Da bi imeli k temu pretvezo, redove po časnikih in v zbornici obrekujejo. Tudi lažejo, da papež in Krančišk II podpirata brigaute. ki po \apolitanskem ropajo iri pobijajo. Resnica je. da papeževa vlada briganštvo zatira — Freimavrarstvo ima neuasitljiv trebuh! — Zbornica torinska je z veliko večino glasovala za preseljeuje stolnega mesta v Plorencijo. kjer se bo gujusoba vsedla na sveto mesto, na mesto poropanih samostanov katoliških. — V kakošne koprive pride Viktor Kmauvel, kaže tudi to. da dvor Pitiški. kjer bo v Klorencii stanoval , je poropali njegovi naj blažneji /.lahti; ondi je bila njegova mati rojena iu je stanoval njegov stric, veliki vojvoda toškauski. Njegova letnica pa bo grad „P«iggio.~ kjer je bil pred 40 leti Leopold II. takrat dedni vclikovoj-vodie. Viktor-Kmanvela — še otroka - o nekem požaru iz obilja rešil. S kakošuini sercem bo kralj po laeih kiaiih hodil, je vprašanje? Veliko pisarnic evropejskih vlad. zagotovlja ..Armouia." je papeževi vladi naznanilo, da rimsko vprašanje je preveč tehtno in vplivno ua vesoljni rnir. kakor da hi se njegovo reševanje moglo pustiti le samo dvema vladama, francoski iu laški. Ob enem se je hvalilo obnašanje rimske vlade v oziru na pogodbo od l.r. kini. in obetala se je po-nioč v kakem nesrečnem naključji ... To bi ue bilo slab» znauiiije. ako je resnica; toda evropejske vlade bi mogle poprej Ireimavrarstvu slovo dati, ktercinu je njih vrlik del v žrelu. Mavtarji namreč nameravajo najpred v posameznih •eželah napraviti samovlade ali republike iu potem iz njih vsili eno samo vesoljno republiko, in da bi ta namen dosegli. jih iti groza nobene pregrehe in hudobije: neki uemšk rogov i le/, pravi v pismu do freimavrarja: ..Za vojsko zopet v ladarje in molivce (betbruder) so dobri vsi pomočki. vse jc pripašeno. da se zatrti: sila. zvijača, ogenj iti meč. strup in bodalo: namen opravičuje pomočke." (lloller, IJettes. str. 553. | Papeževa vlada pa je kakor sredina pravice in svetiluica vsim drugim vladam; ako hc ta steber podere iu ta svetilni«?* ugasne, potlej imajo rovarji lahko igro. Le v svoj lastni prid torej se konservativne vlade ua Rim ozirajo, in s tem. da Rima ue dajo sovražnikom v roke. se ohranijo tudi same sebe. Pri .-V. Kervi na Koroškem je 17. u. m. ponoči pogorela vsa vas. kos duhovske hiše in streha na cerkvi. Zavoljo velikanske bližnje gore Velikega zvonika, ki je bil nedavno v Danici popisovati, je ta kraj zuau na dolgo in široko llrikseiiiški škofijski list pravi zastran molitev in Missis ijuotidianis Defuiictorum: ..Zastran osnovanja molitev v tihi mertvaški maši se je vtepla rubrikam ia zadevnim določilom tuja navada v naši škofiji...** Potem zapoveduje po določilih S. Congr. R. tako-le: I. Število io obseg molitev najpred in sploh ni zastavljeno ua namen (In-teutiol. ampak na rubrike. Molitve tri so zapovedane, vender jih pa srne mašnik vzeti tudi 5 ali 7. Mora pa vse radovoljne molitve vzeti vmes med drugo in pslednjo ..Pidelium v mašuih bukvah. 3. Perva molitev ..pro defunetis Kpiscopis** in poslednja ,.Fidelium** sc ne smete iiobeukral izpustiti: srne se pa sem ter tje namesto 2. molitve vzeli ktera druga. n. pr.: „pro patre et rnatre." Ime umerlega se mora in sme le tatu v molitev vzeti, kjer je vmes djan N. - Ravno ta list zapoveduje, da v nedeljskih šolah se mora vsak spol posebej učiti. Potrebna naredba. — V .Manili! na Francoskem zidajo novo stolno cerkev, ki bo stala 10 milijonov frankov. Delo se je bilo zavolj® pomanjkanja denara ustavilo, torej je Napoleon 111 o svojem popotvanji ukazal, da naj se iz deržavne blagajne izplača 3 milijone, k temu je dala srenja 1 milijon in to bode ske-zalo. da se delo dokonča. — V Ralkuti v jutrovi Indii je bil 8. vinotoka straho-viteu vihar, ki je obsegel okrog kacih 100 milj in je gro-zovinsko razdjanje napravil, do 100 bark polomil in gotovo 4—5000 ljudi končal. Tudi v Hio-Janejri je vihar 10. u. iu. napravil veliko škodo. V Torinu je 17. u. m. umeri general iu minister .,della Rovere" v 49. letu svojega življenja, hraber iu umen vojak, pa tudi odkritoserčen katoličan. Poslednji čas ga je bilo rovarstvo oblizuilo, ker po vsi sili je tišal, da se morajo tudi bogoslovci in kleriki vojašini podvreči. Pre-klicoval jc pa v bolezni svoje zmote in je z veliko pobož-nostjo prejel ss. sakramente. ..Della Hovere" je prav iz stare, imenitne in pobožne rodoine. i jetniki, jabettin in tesnili" Napoleon III je na pritožbo turonskega škofa zastran pokopa treh prostomiselnikov (..freigeistarjev," brez vere) s škofom potegnil in sklenil, da takim ljudem se mora odrt či pokop na katoliškem pokopališu ter naj se zanje poseben prostor odloči. — YT dolgem spisu „Armonia" Napoleonu III levite bere, kako se mu laški ninistri le potuhnjeno prilizujejo in v svojih govorih v zbornišnici na znanje dajejo, da mu niso v resnici prijatli, ampak le prisiljeno. Na zadnje pravi: „Cisto nič ne dvomimo, ako je napoleonska deržina poklicana dolgo vladati Francosko, se to ne bo zgodilo drugač , razun da se njena politika odkrito-serčno k katoliški politiki spreoberne." — Veliko *e zdaj govori iu piše ,.o ininisterski odgovornosti." \ko bi sc ne bralo, da niso odgovorni, bi mogel res človek misliti, da so ministri iu drugi veliki gospodje odgovorni t i s t i in čečkarjem, ki z ljudmi delajo kakor potepinski fantalini, ki na zidove v pokvekah risajo in inažejo imena in ljudi, da jih svetu na izgled in smeh postavljajo. Moško in odkrito povedati napake, kjer so, to pamet iu vera veleva; človeka v pokvekah in mažarijah gerditi pa je zoper zdravo pamet iu zoper vero, to se merzi vsakemu čutilu , ktero spozna vrednost človekovo , če bi tudi osebnost taistega ne bila hvale vredna. — MJuhovske spremembe. V ljubljanski školii. Gosp. Anton Ponikva r, duh. pomočnik v Poljanah nad Loko, pride za kuratuega beneficijata v Idrijo. V lavailtiliski školii: Prestavljeni so gg. kaplani: Anton Breznik v Kamco, — Benedikt Juri v Ma-kole. -- Valentin Kranjec vFinje, — Jernej Cocej k sv. Vidu pri Šmarji. — G. Melhijor G o lični k, kaplan v Tinjah, je stopil v začasni pokoj. — Umeri je g. Frančišk Volavšek, kaplan v Makolah. Dobrotni darovi. Za afrik. m i s. Naslednje osebe po 1 gld.: N. Primič. J. Pene, N. Štaincar, M. Rozman, A. Mihlič, J. Krese. Za in i s. g. Pirca. Neznan dobrotnik 50 kr. Pogovori z gg. dopisovavei. Gg. J. B., F. Š., J. Š. id.: Precej v prihod, listu. — G. J. Trob. v št. Vinc.: Nam bo močno vstreženo, le pošiljajte W. F. — G. BI. V.: Prejeli in se bo vse opravilo. (Naj pristavimo, da uno zastr. s. D. je bilo vravnano.) Darovi za sv. Očeta. M. Neimenovan: „Po izgledu revne evang. žene le malo uterpim dati, pa to iz dobrega serca": 10 kr. — N. Trije neimenovani: „Tudi nas blagoslovite, sv. Oče!" 3 dvajsetice. — V Imenu Jezusa in Marije sv. Očetu Piju 2 cekina (vsaki za 10 frankov > Martin. — „Prosim blagoslova sv. Očeta." Miha, hlapec v Ljubljani 50 kr. srebra. — 4. Nov. Neimenovan 2 gld. a. v. — M. B. v Š. V. pri P. 1 tol., t. j.. 2 gld. st. den. - P. L. v S. V. pri P. 1 tol., t. j., 2 gld. st. den. — S. P. 4 gld. v srebru — prosijoč blagoslova za sebe in svojo deržino, in za srečno zadnjo uro. — Neka devica za papežev blagoslov zdaj in za srečno zadnjo uro 1 gld. v sr. — II. P. 2 gld. in U. B. 1 gld. a. v. Prosita sv. Očeta za blagoslov za zadnjo uro. — ..Naj nam Bog ohrani sv. Očeta Pija IX, da bi s krepko roko kermili Petrov čelu skozi viharje iu valove sedanjih časov!" 10 gld. — Mala svibenjska čedica s pristavkom: „Cerkev Kristusova je goreča in previdna stražarica verskih resnic, ki so pri njih založene. Na skalo zidane Cerkve ne bo nobena nevihta pretresla, uoben vihar poderl." 38 gld. 40 kr. a. v. — Duhovcu prosi blagoslova za zadnjo uro: l cek. za 10 frankov. — Devica za odpušanje grehov iu srečno zadnjo uro prosi blagoslova: 1 tol. za 1 gld. 50 kr. — J. prosi blagoslova za odpušanje grehov in zvesto spolnovanje svojih dolžnost; 1 tol. za 2 gld. st. den. — Dev ica prosijoča papeževega blagoslova 1 tol. za 1 gld. — Devica prosi Božje pomoči za vredno prejemanje ss. zakramentov in za poterpez-Ijivost: 1 križavček za 11 grošev. — Devica za gnado potrpežljivosti; 1 dvajsetico st. den. — Devica za srečno zadnjo uro: 1 dvajsetico st. den. — Devica za srečno zadnjo uro; 1 dvajsetico st. dn. — J. Za zvestobo v svojem stanu. 1 gld. 50 kr. sr. — A. M. p. v Kr. 3 gld. — Brezničan 2 gld. - Kolenčev M. 1 gld. sr. — J. G. v Kr. 2 gld. 15 kr. sr. — Kolencev T. 3 gld. — Metka in Ančika prosite blagoslova za stanovitnost in pravo spoznanje 1 gld. — Neka devica za srečno zadnjo uro: 20 kr. — Vdova iz Kamnika 1 križavcc za 2 gld. 12 kr. st. d. s pristavkom: „Bog obvari Njih svetost pred Njihovimi sovražniki, meni pa dodeli to, kar ga prosim!" - T. J. učitelj 4 gld.: „Učeniku katoličanov ljudski učitelj." F. A. ...Magna est gloria ejus in salutari tuo; gloriain et magnum decorein impones super euin (Ps. 20.) 1 ces. cekin — M. K. ..Sicut abundant passiones Christi in vobis . ita ct per Christum abuudabit consolatio nostra (II. Cor.): 1 tol., t. j., 2 gld. st. d. — P. P. 1 tol., t. j., 2 gld. st. d. — T. Ze. 3 gld. a. v. — J. Zup. 1 tol., t. j., 2 gld. st. d. — M. Kup. 70 kr. — A. Ser. 1 gld. — 5. Nov.: Prosim blagoslova za srečno zadnjo uro. Neka kcršenica 50 kr. — „Bom ze med drugimi dobila žegen": 1 papežev tol. (1 gld.?) — ..Da bi na prošnjo sv. Očeta Jezus moje prošnje uslišal^: 1 gld a. v. — M. Zapoški 1 gld. sr. — ..Da bi Bog ponižal sovražnike sv. Cerkve." Neka keršenica 1 gld. — F. S.: ..Sv. Oče, prosimo blagoslova za zadnjo uro"! 1 gld. sr. — ..Nič druzega ne želim, kakor da bi prevzetni iu visoko-glavni grešniki svojo nemoč spoznali iu se spreobernili!" G. Š. Z. 5 gld. a. v. — Nektere osebe Vodiške fare prosijo sv. Očeta za apostoljski blagoslov: 7 gld. 75 kr. sr. (NB. Po preštetji je bilo 8 gld. sr. Vr.) — ,.Sv. Očetu." Dva duhovna z Gorenskega 4 gld. (10 kr.) a. v. - „Exsurge, Domine"! 2 gld. a. v. — 4 gld. a. v. neka devica , da bi jo sv. Oče blagoslovili za blagor na duši in na telesu. — Za telesno in dušno zdravje mi prosite sv. Oce! 1 tol. za 2 gld. st. d. — V dober namen 3 dvajsetice. 1 st. desetico, in 50 kr. sr. a. v. — Mati in hči osem petič, in prosite blagoslova tudi za pokoj dušam v vicah, očetu, sinu itd. — J. K. 2 gld. 10 kr. — Devica 50 kr. Sv. Oče, prosim za blagoslov, da bi mogla vse ss. Obhajila vredno prejemati. (Dalje prihodnjič.)