45 6-2006 Gorata obmo~ja, {e posebej visokogorja, so neprijazna za ̀ ivljenje. Skrajno zahtevnim eko- lo{kim pogojem kljubujejo le ustrezno prilago- jene rastlinske in `ivalske vrste, ki jih je malo. Ostali `ivi organizmi so v tem obmo~ju gostje, ki se morajo slej ko prej vrniti v njim prijazne- j{e okolje, sicer podle`ejo. Tudi ~lovek je v gorah gost. Njegove bio- lo{ke zna~ilnosti mu ne omogo~ajo dolgo- trajnega pre`ivetja v okolju, v katerega pa se redno vra~a: v preteklosti predvsem zaradi lova in hrane, danes v iskanju neokrnjene narave, sprostitve in miru. Skozi zgodovino so bile v slovenskem gorskem svetu zgrajene {tevilne gorske posto- janke. Sprva skromna zaveti{~a so kasneje zrasla tudi v velike objekte. Marsikateri dana- {nji obiskovalec v zavetju planinskih ko~ pri~- Problematika elektrifikacije planinskih ko~ Ali v gorah res potrebujemo hotelsko udobje?  Metod Rogelj1 akuje podobno udobje kot v mestih in vaseh, skoraj kot doma. To pa je v gorah bistveno te`je dose~i. Upravnikom planinskih ko~ niso pri roki vodovod, elektrika, kanalizacija, {iroka dovozna pot in ostala infrastruktura. Toda ~e udobja ni, je vpra{ljivo poslovanje planinske ko~e. Prav zato je v zadnjem ~asu vedno ve~ pobud za gradnjo tovrstne infrastrukture do ko~, predvsem elektrike. Zavod RS za varstvo narave v postopkih pri- dobivanja dovoljenj sodeluje s strokovnim mne- njem. Pri presoji ustreznosti in sprejemljivosti predvidenega posega preveri pozitivne in nega- tivne posledice elektrifikacije planinskih ko~. Ko~a pri Dolini Triglavskih jezerih  Oton Naglost 1 Avtor ~lanka je vodja OE Kranj Zavoda RS za varstvo narave. 6-2006 46 Polaganje elektri~nega kabla do ko~e sploh ni edini problem Marsikdaj, ne pa vedno, sama gradnja oziroma polaganje elektri~nega kabla ne pomeni prehudega poseganja v gorski prostor. S primer- nimi tehnikami, razumnim trasiranjem in kako- vostno sanacijo je mogo~e skoraj izni~iti nepo- sredne vplive polaganja elektri~nega kabla. Ve~jo pozornost potrebujejo posredni vplivi uvedbe novega, prakti~no neomejenega vira energije v gorsko okolje. Dvig nivoja oskrbe v planinskih ko~ah namre~ vodi k: • ve~jemu {tevilu obiskovalcev, • ve~jim koli~inam odpadne vode, ki mora biti ustrezno pre~i{~ena, zaradi ve~je porabe vode, • dodatnemu vnosu nemira v gorsko okolje in motenju `ivljenjskih procesov `ivali, • mo`nosti osvetljevanja naravnega okolja, • zvo~nemu onesna`evanju. Na{teti vplivi lahko posami~no ali v se{tevku pomembno spremenijo `ivljenjske pogoje `ivalskih vrst tega okolja. Pozitivne posledice elektrifikacije za okolje obi~ajno ne odtehtajo negativnih. Za prepre~- evanje mo`nosti onesna`enja z odpadnimi vodami je treba iskati na~ine ~i{~enja odpadnih Pismo Komisije za varstvo gorske narave PZS Upravnemu odboru PZS Javni zavod Triglavski narodni park nas je z dopisom {t. 1/131/8-05, z dne 9. 2. 2006, obve- stil o namenih in na~rtih elektrifikacije Ko~e pri Triglavskih jezerih investitorja PD Ljub- ljana Matica. Za to bi bilo potrebno zgraditi srednje in nizko napetostni elektri~ni kabel s transformatorsko postajo ter telekomunika- cijske kanalizacije med Domom na Komni in Ko~o pri Triglavskih jezerih. Gradnja pred- stavlja vkopan vod s kanalizacijo za elektri~na kabla srednje in nizke napetosti ter telekomu- nikacijski vod. Potek trase, v skupni dol`ini cca 7500 m, je na~rtovan ob obstoje~i planinski poti med obema planinskima ko~ama. Kot upravljavec zavarovanega obmo~ja je javni zavod Triglavski narodni park na~rtovan poseg v naravno okolje obravnaval in pripravil strokovno mnenje z vidika upravljanja zavaro- vanega obmo~ja in vidika gradbenega posega. Zavod RS za varstvo narave – Obmo~na enota Kranj je ocenil, da je poseg v nasprotju z var- stvenimi usmeritvami za ohranjanje naravnih vrednot. Ministrstvo za okolje in prostor (Agen- cija RS za okolje), je izdalo odlo~bo, s katero je zavrnilo dolo~itev naravovarstvenih pogojev in izdajo naravovarstvenega soglasja. V Komisiji za varstvo gorske narave menimo, da bi uresni~enje takega posega v ob~utljivo gor- sko naravo spro`ilo nove {iritve dejavnosti same planinske postojanke. @e sama napeljava bi bila velik poseg v gorsko naravo, nato pa tudi mo- `nost za ve~jo uporabo elektri~nih porabnikov, kar pove~uje obremenitve okolja in druge nega- tivne vplive. Planinske ko~e naj se usmerijo v var~evanje z energijo in uporabo alternativnih virov. Oce- njujemo, da je tak poseg v gorski pros- tor nedopusten, zato mu odlo~no nasprotujemo, posebno {e v Triglavskem narodnem parku, ki je edini naravni park v Sloveniji. V zakonu o ohranjanju narave (ZON- UPB2, Ur. l. 96/04) pa celo pi{e za narodni park naslednje: «Narodni park je veliko obmo~je s {tevilnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnost- jo. V prete`nem delu narodnega parka je priso- tna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manj{em delu narodne- ga parka so lahko tudi obmo~ja ve~jega ~loveko- vega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan«. Nameravan poseg to prav gotovo ni. Ob {tevilnih pobudah za sodelovanje pa tudi o~itkih, da se Planinska zveza premalo vklju~uje v akcije naravovarstvenih organizacij civilne dru`be, imamo tokrat {e posebno odgo- vornost, saj se za poseg v naravo odlo~a ena od njenih ~lanic - PD Ljubljana Matica. Vse- kakor bomo izgubili vso kredibiilnost pa tudi status organizacije, ki dela v javnem interesu na podro~ju varovanja narave je zelo vpra{ljiv, ~e bomo to dovolili. Upravnemu odboru Planinske zveze Slo- venije zato predlagamo, da sprejme sklep s katerim odlo~no zavrne ta na~rtovan poseg v gorsko naravo in se tako pridru`i stali{~u TNP. Rozalija Skobe, na~elnica KVGN UO PZS 47 6-2006 voda, ki ne potrebujejo stalnega vira energije. Zavedati se moramo namre~, da lahko energijo pridobimo tudi druga~e, sicer pa si je treba pri- zadevati, da bi bila poraba energije v gorskem okolju ~im manj{a in da bi bila njena uporaba za okolje na najve~ji mo`ni stopnji varnosti. V gorskem okolju, ki je ~loveku neprijazno, potrebujemo za{~ito in zavetje, prav nudenje tega pa naj bo tudi v prihodnje osnovni namen planinskih ko~. To pomeni, da naj obiskovalec dobi osnovno oskrbo: vodo, topel ~aj, morda skromno enolon~nico in preno~i{~e. Zaveti- {~a ne smejo postati gosti{~a, vir odpadkov in nemira, ki se {iri v naravno ohranjeno okolico. Planinska organizacija bi morala storiti ve~ za osve{~anje planincev Se{tevek neposrednih in posrednih vplivov elektrifikacije planinskih postojank ve~inoma pripelje do zaklju~ka, da elektrika v planin- skih ko~ah dolgoro~no pomeni velik korak v Na~rtovanje vkopa energetskega kabla do Kovinarske ko~e v Krmi oz. med planinsko ko~o na Komni in Ko~o pri Dvojnem jezeru v Dolini Triglavskih jezer Predstavljeni sta bili vlogi planinskih dru{tev Ljubljana Matica in Javornik Koro{ka Bela za vkop energetskega kabla do planin- skih ko~. V izmenjavi mnenj je bilo povedano, da je sicer najbolj ekolo{ki na~in oskrbe ko~ z energijo povezava z elektri~nim omre`jem, vendar pa je v visokogorju graditev (vkop kabla) tehni~no zahtevna in so mo`ne {tevilne posledice. Predstavniki TNP so izrazili tudi bojazen, da bi redna preskrba ko~ z elek- tri~no energijo prinesla dolgoro~ne posredne vplive, kot so podalj{evanje obratovanja pla- ninskih ko~, porast {tevila obiskovalcev, vi{ji standard, ve~ja poraba vode z negativnim vplivom na podtalnico, ve~ odpadkov, ve~ hrupa idr. Predstavniki PZS, ki si prizadeva, da bi bilo v gorah ~im ve~ okoljsko ozave{~- enih obiskovalcev, so menili, da je priklju~ek planinske ko~e na javno elektri~no omre`je najbolj ekolo{ko primerna re{itev za preskrbo z elektri~no energijo in da ima {tevilne pred- Kaj meni o elektrifikaciji ko~ uprava TNP?1 nosti pred drugimi, npr. fotovoltaiko in vetr- nimi elektrarnami. Omogo~a tudi zmanj{anje drugih vplivov planinskih ko~ na okolje. Vse- kakor pa je treba v vsakem primeru posebej vsestransko oceniti, ali je priklju~ek z zemelj- skim kablom sprejemljiv ali ne. Menili so tudi, da bi bilo treba v TNP bolj dosledno in v vseh primerih izvajati obstoje~e predpise. Sklenjeno je bilo, da PZS: • pripravi pisno mnenje glede posega, ki ga na~rtuje PD Ljubljana Matica v Dolini Triglavskih jezer; • poda mnenje o vlogi TNP in ZRSVN pri vsaki izmed na~rtovanih graditev posa- meznega planinskega dru{tva. Za re{evanje konkretnih vlog planinskih dru{tev za zahtevnej{e graditve se ministrstvu za okolje in prostor (ARSO), ki je pristojno za izdajo naravovarstvenih pogojev in soglasij, poda pobuda za skupni sestanek in obravnavo s predstavniki PZS, ZRSVN in TNP. Zapisal: Danilo Sbrizaj 1 Del sklepov sestanka na Upravi TNP na Bledu 21.3. 2006, ki so se ga udeležili predstavniki Pla- ninske zveze Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave - OE Kranj in JZ Triglavski narodni park. smeri dodatnega obremenjevanje ob~utljivega gorskega okolja. Ker so v Sloveniji za dvig standarda v planinskih ko~ah {e vedno zain- teresirani tako upravljavci ko~ kot obiskovalci, je treba {ir{i javnosti razlo`iti osnovni namen planinskih ko~ in pomen ohranjanja narave. Planinska zveza Slovenije ima pri osve{~a- nju o pomenu ohranjanja gorskega okolja eno od pomembnej{ih vlog. Osnovno vodilo osve{~anja in vzgoje mora biti razvoj planinske dejavnosti, ki tudi dolgoro~no zagotavlja ohranjanje narav- nega gorskega okolja. Vemo, da je zgled najbo- lj{a vzgoja, zato je treba razvoj usmeriti na pravo pot najprej v lastnih vrstah, javnosti pa omogo~- iti, da se po tem zgleduje. Do sedaj je Planinska zveza to ve~inoma uspe{no opravljala. Vedno ve~ja obremenitev gorskega okolja z obiskovalci zahteva tudi ve~ vlaganja v usmerja- nje in izobra`evanje. Elektrifikacija in posledi~no intenziviranje dejavnosti v planinskih ko~ah sta problem, ki ga je treba razlo`iti {ir{i javnosti ter morda tudi soo~iti razli~ne poglede. m