| 2 | 2018 | RAZREDNI POUK | 5 VpRašali S te Rubriko ureja dr. Leonida Novak, Zavod RS za šolstvo Zakaj isti učitelj/-ica skozi celo prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (prva tri leta osnovne šole)? 9-letna osnovna šola je prinesla spremembo v organizaciji pouka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (1. viO). ena od njih je bila tudi ta, da ista učiteljica spremlja učence skozi celo prvo vzgojno- izobraževalno obdobje (prva tri leta osnovne šole). Smernice za uvajanje 9-letne osnovne šole so to spremembo utemeljevale kot prednost, saj je »za otroke v tej starosti izjemno pomembno, da se jim ni treba vedno znova navajati na novo vzgojiteljico oziroma učiteljico. V obdobju od 5 do 7 let se tako izognemo nenehnim prehodom: vrtec – priprava na šolo – šola ali dom − priprava na šolo – šola, kar za mnoge otroke lahko pomeni pogoste, čustvene napore, v resnici pa nepotrebne spremembe v odnosih do različnih odraslih oseb in sovrstnikov.« vse to je omilila rešitev, da se učiteljice v prvih treh letih osnovne šole ob prehajanju iz razreda v razred ne menjavajo, temveč učence praviloma spremljajo vsa tri leta prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. t emeljno izhodišče ob prenovi osnovne šole je bilo: triletje naj bo obravnavano kot zaključena celota. 38. člen Zakona o Oš (2013), ki govori o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela, določa, da: »v prvem obdobju osnovne šole obvezni program poučuje učitelj razrednega pouka.« O 3-letni spremljavi oz. poučevanju enega učitelja v treh letih omenjeni zakon ne govori. v praksi je zaslediti številne izvedbe tega priporočila (od enega učitelja tri leta, do enega učitelja v dveh razredih in menjava učitelja v tretjem razredu, v vsakem razredu 1. viO drug učitelj, v prvem razredu en učitelj in v drugem ter tretjem razredu drugi učitelj). Prav tako je zaslediti različne razloge za različne izvedbene oblike.  učenca (formativno spremljanje) in ga spodbuja k napredku, ga usmerja k delu, prilagaja proces učenja. n a področju opismenjevanja v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju se ugotavlja, da v prvi razred vstopijo učenci z različnimi predznanji (razlike med posamezniki so zelo velike, nekateri že »pišejo in berejo«), zato je treba pouk prilagajati. Učitelj pri svojem poučevanju na področju opismenjevanja izvaja različne didaktične pristope z namenom, da se vsi učenci čim prej opismenijo in napredujejo na področju razvitosti veščin, spretnosti. Razlogov za to, da triletno spremljanje razreda s strani enega učitelja vidimo kot pozitivno, je več: • Za spremljanje razvoja in napredka posameznega učenca je smiselno ohranjati triletno spremljanje enega razreda s strani učitelja. S tem intenzivneje zagotavljamo individualno sledenje ciljem in standardom, za učence manj obremenjujoče prehode ter večji učinek sprotnega spremljanja. • v prid triletni spremljavi govori tudi usklajenost kriterijev ocenjevanja na prehodu med opisnim in številčnim ocenjevanjem, ki ga naj izpelje ena oseba. • Opismenjevanje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju poteka skozi celotno obdobje, pri čemer je poudarek v prvem in drugem razredu na individualiziranem, postopnem sistematičnem razvijanju branja in pisanja besedil, tretji razred pa je namenjen utrjevanju, nadgradnji na področju opismenjevanja. Strokovni delavec spremlja posameznega n a drugi strani pa je treba pogledati na zastavljeno vprašanje tudi z vidika učinkov poučevanja na dosežke otrok. n a razliko v učnih dosežkih med učenci približno enakih sposobnosti najbolj vpliva učitelj oz. to kar učitelj počne v razredu (Hanushek, 2002; Rowe, 2003). Prav tako J. Hattie (2005) dokazuje, da na dosežke učencev v 30 % vpliva znanje učitelja, njegove metode in pristopi poučevanja. Učenci, ki imajo tri leta zapored možnost razvijanja znanj in spretnosti v spodbudnem okolju z ustreznimi metodami in pristopi, dosegajo boljše dosežke. Seveda velja tudi obratno. e. a. Hanushek (2002) celo | RAZREDNI POUK | 2018 | 2 | 6 VpRašali S te Viri: Delovno gradivo o vsebinskih in organizacijskih vprašanjih 9-letne osnovne šole (1999, 2004). Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pdf/Vseb_ in_organ_vpr_jan04.pdf (2. 10. 2018). Hanushek, E. A. (2002). The Importance of School Quality. V: Peterson, P . E. (ur.). Our Schools and Our Future: Are We Still at Risk? Stanforn: Hoover Press: Peterson/Schools, str. 141–173. Hattie, J. (2005). What is the nature of evidence that makes a difference to learning? ACEReSearch. Dostopno na: http://research.acer.edu.au/research_conference_2005/7 (5. 10. 2017). Izhodišča kurikularne prenove, Nacionalni kurikularni svet (1996). Kyriacou, C. (1997). Vse učiteljeve spretnosti. Radovljica: Regionalni izobraževalni center. Novak, L. (2017). Šola prilagojena šestletnikom ali šestletniki prilagojeni šoli?. V: Šolsko svetovalno delo, 20 (3–4) (ur. Cvetka Bizjak). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 35-45. Rowe, K. (2003). The Importance of Teacher Quality As A Key Determinant of Students’ Experiences and Outcomes of Schooling. Melbourne: ACER. Dostopno na: https://research.acer.edu.au/ research_conference_2003/3 (12. 9. 2016). Zakon o osnovni šoli. Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7 . 2013. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO448 (9. 6. 2014). navaja, da pomeni imeti tri leta zapored dobrega učitelja tudi, da se zmanjšajo povprečna odstopanja v dosežkih med učenci iz okolja z nizkim socialnoekonomskim statusom in učenci iz okolja z višjim socialnoekonomskim statusom. velja priporočilo, da naj bo sprememba v spremljanju enega učitelja tri leta strokovno utemeljena. Učitelj/-ica učence spremlja prva tri leta, v izjemnih primerih, na osnovi strokovnih argumentov, se lahko pedagoški vodja odloči tudi drugače. Ja, res je lepo, da bomo tudi to leto skupaj.