V LJUBLJANI 19 3 9 Nv UeiteCj.sdci th&atna v djuL-Cjani JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠEGA DO NAJMODERNEJŠEGA TISKA ŠOLSKE, MLADINSKE, LEPOSLOVNE IN ZNANSTVENE KNJIGE, ILUSTR. KNJIGE V ENOBARVNEM ALI VEČBARVNEM TISKU. BROŠURE IN KNJIGE V MALIH IN NAJVEČJIH NAKLADAH, ČASOPISE, REVIJE IN MLADINSKE LISTE OKUSNA OPREMA ILUSTRIRANIH KATALOGOV, CENIKOV IN REKLAMNIH LISTOV. LASTNA TVOR-NICA ŠOLSKIH ZVEZKOV ZVEZKI ZA OSNOVNE, MEŠČANSKE IN SREDNJE ŠOLE. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE. VSE TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN ŠOLE (LEPAKE, LETAKE, IZPRIČEVALA I. T. D.) DAJTE V TISK UČITELJSKI TISKARNI. NAJNIŽJE CENE ! lleiteCjika IMA V ZALOGI »GALERIJO NAŠIH MOŽ*: 1. TRUBAR, 2. VODNIK, 3. SLOMŠEK, 4. PREŠEREN, 5. LEVSTIK, 6. STRITAR, 7. JURČIČ, 8. GREGORČIČ, 9. AŠKERC, 10. TAVČAR, 11. LEVEC, 12. ERJAVEC, 13. JENKO, 14. CANKAR, 15. GANGL, 16. PARMA, 17. KERSNIK, 18. MAISTER, 19. ŽUPANČIČ, 20. STROSSMAYER. SLIKA DIN 10.— KOLEDAR OBRAMBNE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI 1939 IZDALO IN ZALOŽILO VODSTVO CMD CENA 15 DIN V LJUBLJANI 1938 NATISNILA »NARODNA TISKARNA* V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN Xc C/' Rodoslov našega kraljevskega doma Njegovo Veličanstvo kralj Peter II., rojen dne 6. IX. 1923. v Beogradu. Zasedel prestol 9. X. 1934. Kraljev oče: Nj. Veličanstvo Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888, f 9. X. 1934, poročen 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princeso rumunsko, rojeno dne 9. I. 1900, kraljica-mati. Kraljeva brata: kraljevič Tomislav, rojen 19. I. 1928 v Beogradu, in kraljevič Andrej, rojen 28. VI. 1929. na Bledu. Kraljev ded: Nj. Vel. kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj, f 16. VIII. 1921, in kraljeva stara mati: kneginja Zorka, t 4. III. 1890. Kraljev stric: Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Nj. Visočanstvo knez namestnik Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princeso Olgo, rojeno 29. V. 1903. Njuna sinova: knez Aleksander in knez Nikolaj ter hčerka princesa Elizabeta. Nj. Visočanstvo knez Arsen, * brat Nj. Veličanstva kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, roj. 16. IV. 1859. * Opomba: Dne 19. okt 1938 ob 13.30 je umrl v svojem domu v Parizu Nj. Vis. knez Ersen. Pokapan je bil 23. okt, na Oplencu. Sve za krst častni i slobodu zlatnu! Geslo dinastije. Kr. namestniška oblast. 1. Nj. kralj. Visočanstvo Pavle Kara-d jord jevič. 2. Radenko Stankovič, senator in bivši prosvetni minister. 3. Dr. Ivo Perovič, bivši ban savske banovine. Namestniki: senatorja Jovan Banjanin in dr. Zec. Kraljevina Jugoslavija. a) GRB: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polume-secem na modrem ščitu. b) DRŽAVNE BARVE: Modra bela rdeča, c) PREBIVALSTVO IN POVRŠINA Vseh prebivalcev po stanju z dne 31. XII. 1937. je 15,400.177, med temi 3.46% Nemcev. Površina Jugoslavije meri 248.665 km2. Površina dravske banovine: 16.171 km2. Prebivalcev je v dravski banovini po stanju z dne 31. XII. 1937. 1,200.848, med temi samo 2.19% nemške narodnosti. Vsebina Stran Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljeva namestniška oblast. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Poštne in brzojavne pristojbine. Državne takse......................30 Naši grobovi (A. Beg) ....... 33 Franja Tavčarjeva (Ivan Kolar)......................................37 Ana Podkrajškova (Nilka Potočnikova)................................38 Dr. Lašič Ferdo (Ivan Tomažič)......................................39 Franček Seršen (Ante Beg)...........................................40 20 letnica Jugoslavije in CMD (Ivan Kolar)..........................41 Kaj je geopolitika (dr. Ilešič Svetozar)............................41 Moji spomini na Drago (Turk Josip)..................................43 Delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu (Ivan Vouk) . . 47 Nemški in hrvaški bog (Brodnik).....................................50 Pregled Slovencev v Evropi in izven nje (dr. Ilešič Svetozar) . 50 Narodne manjšine v srednje evropskih državah........................51 Pregled pomembnejših knjig o narodno obrambnih problemih (Leo Stare).....................;..............................52: Jubilejna slovesnost CMD podružnice v Slovenjgradcu .... 55 Zlati jubilej mariborske moške podružnice CMD...........................56 Dobrotniki CMD (seznam volil in zapuščin)...........................57 Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda............................64—76 Bilanca DCM za leto 1937 ..................................... . 77—82 50 letni in 25 letni jubilej CM podružnic...........................82 Doneski podružnic..............................................83—84 Družbe sv. Cirila in Metoda pokrovitelji............................85 Navodila podružnicam................................................85 Uprava Družbe sv. Cirila in Metoda..................................86 Inserati. “ Navadno Ieto 4939 ima 365 dni in se začne z nedeljo in konča z nedeljo. Astronomični letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob 13. uri 29 minut. Poletje se začne 22. junija ob 8. uri 40 minut. Jesen se začne 23. septembra ob 22. uri 50 minut. Zima se začne 22. decembra ob 19. uri 6 minut. Godovinsko število. Zlato število ... 2 j Rimska številka . 7 Epakta .... X I Nedeljska črka . . A Sončni krog ... 16 | Letni vladar je Mars Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje <25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmaren (8. IX.), 6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 5. mal. srpana. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Petrov dan: dne 6. kimavca (rojstni dan Njeg. Vel. kralja Petra II.). 4. Zedinjenje Jugoslavije: dne 1. grudna. Znamenja luninih premen. Mlaj @ Prvi krajec $ ščip ® Zadnji krajec f Mrki sonca in lune. Letos bosta sonce in luna dvakrat mrknili. V naših krajih bosta le deloma vidna prvi sončni in drugi lunin mrk. Dne 19. aprila bo obročasti sončni mrk; začetek ob 15. uri 26 minut, višek ob 17. uri 7 minut, konec ob 20. uri 5 minut. Viden bo v severnem delu Tihega oceana, na skrajnem severu Azije, v Severni Ameriki, na severnem ledenem morju, na severnem delu Atlantskega oceana, na zapadu in severu Evrope in v Srednji Evropi. Dne 3. maja bo popolni lunin mrk; začetek ob 14. uri 28 minut, višek ob 16. uri 11 minut, konec ob 17. uri 55 minut. Viden bo na Alaski, na Tihem oceanu, v Avstraliji, Polineziji, na južnem Ledenem morju, Indijskem oceanu, v Aziji, na Madagaskarju, v Afriki, izvzemši severnozapadni del, in v vzhodni Evropi. Dne 12. oktobra bo popolni sončni mrk; začetek ob 19. uri 35 minut, višek ob 21. uri 17 minut, konec ob 23. uri 45. minut. Viden bo v južno-vzhodni Avstraliji, Polineziji, na koncu južnega dela Južne Amerike in na južnem Ledenem morju. Dne 28. oktobra bo delni lunin mrk; začetek ob 5. uri 55 minut, višek ob 7. uri 36 minut, konec ob 9. uri 18 minut. Mrk bo skoraj popoln, kajti zakritih bo 99 stotin luninega premera. Viden bo v Evropi z izjemo skrajnega vzhoda, v zapadni Afriki, na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki, na severnem Ledenem morju, na Tihem oceanu, v Polineziji, v vzhodni Avstraliji in severovzhodni Aziji. Naro pozabi na 6. september, 42. november, ki je posvečen bazovškim mu- dan rapallske pogodbe, po kateri čenikom, smo izgubili Primorje: Goriško, Trst, Istro, del Dalmacije in del 40. oktober, Kranjske — 600.900 Jugoslovenov,. j dan koroškega plebiscita, ko nam 20. september, je ugrabil tujec zibelko sloven- dan nedolžnih žrtev narodove stva — Korotan, prebuje. Srbsko: JaHyap Bolgarsko: Hhvhpii Hrvatsko: Siečanj 31 dni Poljsko: Styczen Češko: Leden Rusko: llHPaPb Narodna Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne imena Jezusu dajo ime. (Lk 2, 21.) 1 Nedelja Novo leto. Ob. Gosp. 19 | Nedelja | Dec. 1938 (Ocevi) Dragovit 2 Ponedeljek Ime Jezus. Makarij 20 Ponedeljak Dan. Ignj. Bog. Zlatan 3 Torek Genovefa, devica 21 Utorak M-ca Julijana Slavimir 4 Sreda Tit, škof 22 | Sreda Vm. Anastasija Dobromir 5 Četrtek Telesfor, muč. @ 23 | Četvrtak Naum Ohr. (Tuc. d.) Grozdana 6 Petek Sveti Trije kralji 24 Petak M. Evgen Dairin 7 Sobota Valentin, škof; Teodor 25 | Subota Rodj. Hr. (Božič) Svetoslav Dvanajstletni Jezus v templju. (Lk 2, 42—52.) 8 Nedelja 1. po razgl. Gosp. 26 Nedelja Sab. Bogorodice Bogoljub 9 Ponedeljek Peter, škof 27 Ponedeljak Sv. Stefan arh. Nikosava 10 Torek Agaton, papež 28 Utorak 20 h. muč. u Nik. Dobroslav 11 Sreda Higin, papež 29 Sreda 14 h.d. u Vitlejemu Božidar 12 Četrtek Alfred, opat C 30 Četvrtak Muč. Anastasija Bodigoj 13 Petek Veronika Mil., d. 31 Petak Pr. Melanija Bogomir 14 Sobota Hilarij, c. uč. 1 Subota Jan. 1939 N. G. Neda O ženitnini v Kani Galilejski. (Jan 2, 1—11.) 15 Nedelja 2. po razgl. Gosp. 2 Nedelja Silvestar Radoslav 16 Ponedeljek Marcel, papež 3 Ponedeljak Prep. Malah Gord. Tomislava 17 Torek Anton, puščavnik 4 Utorak E vstati j e arh. s. Zvonimir 18 Sreda Sv. Petra stol v Rimu 5 Sreda Teop. muč. Vera 19 Četrtek Marij in tov. 6 Četvrtak Bogojavljenje Hranimir 20 Petek Fabijan in Seb. © 7 Petak Sabor Jov. Krst. Zivojin 21 Sobota Neža (Janja) 8 Subota Prep. Georgije Janja Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (Mt 8, 1—13.) 22 Nedelja 3. po razgl. Gosp. 9 Nedelja Muč. Polijevkt Sviloj 23 Ponedeljek Zar. Mar. Dev. 10 Ponedeljak Grigorije ep. N. Voljica 24 Torek Timotej, škof 11 Utorak Prep. Teodosije Milislavia 25 Sreda Spreobr. Pavla 12 Sreda Muč. Tatijana Kosava 26 Četrtek Polikarp, škof, Pavla 13 Četvrtak Jerm. i Strat. Vsevlast 27 Petek Janez Zlatoust, c. u. 14 Petak Sv. Sava I a. srp. Dušana 28 Sobota Prikazanje Neže 5 15 Subota Pavle Tivejski Dragomil Jezus med viharjem v ladjici spi. (Mt 8, 23—27.) 29 Nedelja 4. po razgl. Gosp. 16 Nedelja Č. v. ap. Petar Gorislava 30 Ponedeljek Martina, d. m. 17 Ponedeljak Antonije Vel. Desisiav 31 Torek Janez Boško, spozn. 18 Utorak Sv. Vel. Atanas Divna (g) 5. ob 22.30, lepo — ([ 12. ob 14.10, lepo, prijetno — © 20. ob 14.27, lepo prijetno — ) 28. ob 16. lepo Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 23. uri 51 minut. Dan je dolg od 8 ur 42 minut do 9 ur 38 minut. — Dan zraste za 56 minut. BELEŽKE I « Ljubi kralja in njegovo hišo! Kralj je sin jugoslovenskega naroda. On ljubi z vso dušo svoj narod. SVEČAN - FEBRUAR Srbsko: e6pvap Bolgarsko: n Hrvatsko: Veljača 28 dni Poljsko: Luty češko: Unor Rusko: eBPaJib Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij Svečnica Blaž, škof, muč. Andrej ® 19 20 21 22 Sreda Četvrtak Petak Subota Makarije Egipč. Jevtimije Veliki Maksim isp. Ap. Timotej i At. Budmil Ljubomira Boj mir Daroslav O delavcih v vinogradu. (Mt 20, 1—16.) 5 Nedelja 1. predpostna nedelja 23 Nedelja Kliment i Agat. Jagoda 6 Ponedeljek Doroteja!, dev. m. 24 Ponedeljak Ksenija Rimljan. Zalimir 7 Torek Romuald, opat 25 Utorak Sv. Grigorije B. Malina 8 Sreda Janez Mat., sp. 26 Sreda Prep. Ksenofont Zvezdodrag 9 Četrtek Apolonija, dev. muč. 27 Četvrtak Pren. m. Jov. Zl. Bogoslava 10 Petek Sholastika, dev. m. 28 Petak Pr. Jev. Širin Voj mil 11 Sobota Lurška Mati božja C 29 Subota Prenos m. sv. Ignj. Dobrana Prilika o sejalcu in semenu. (Lk 8, 4—15.) 12 Nedelja 2. predpostna nedelja 30 Nedelja Sv. Tri Jerarha Zvonimir 13 Ponedeljek Katarina R., d. 31 Ponedeljak Vrač. Kir. i Jov. Vrati voj 14 Torek Valentin, muč. 1 Utorak Febr. M. Trifun Cvetna 15 Sreda Favstin, muč. 2 Sreda Sretenje Ljuboslava 16 Četrtek Julijana, muč. 3 Četvrtak Sim. Bogoprimac Strahomir 17 Petek Frančišek Kle. 4 Petak Prep. Isidor Vesela 18 Sobota Simeon, škof. m. 5 Subota M. Agatija Dobrana Jezus ozdravi slepca. (Lk 18, 31—43.) 19 Nedelja 3. predp. ned © 6 Nedelja Vukola (Poki.) Bratomil 20 Ponedeljek Sadot, škof in tov. 7 Ponedeljak Part. (Poč. posta) Drago 21 Torek Pust. Feliks, škof 8 Utorak Sv. Sava II a. s. Miloslav 22 Sreda Pepelnica 9 Sreda' Muč. Nikifor Gojslav 23 Četrtek Peter Dam., c. uč. 10 Četvrtak M. Haralampije Čudomil 24 Petek Matija, ap. 11 Petak Sv. D j. Kratovac Divka 25 Sobota Feliks III., pap. 12 Subota Sv. Melanija Bludomir Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1—11.) 26 Nedelja Prva postna nedelja 13 Nedelja Sim. Mirotoč. Nikna 27 Ponedeljek Baldomir 1) 14 Ponedeljak Prep. Avksentije Inoslav 28 Torek Roman, opat 15 Utorak Apostol Onisim Sodka © 4. ob 8.55, dež, sneg — $ 11. ob 5.12, sneg, vihar — (g) 19. ob 9.28, dež, sneg — $ 27. ob 4.26, sneg in vihar Sonce stopi v znamenje rib dne 19. ob 14. uri 10 minut. Dan je dolg od 9 ur 41 minut do 11 ur 2 minuti. — Dan zraste za 1 uro in 21 minut. Svoje sodržavljane ljubi in jim stori le dobro! Ne žali nikogar! Srbsko: MapT Bolgarsko: Mapri, Hrvatsko: Ožujak 31 dni Poljsko: Marzec Češko: Brezen Rusko: Mapn. Dnevi | Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Sreda | Kvatre. Albin 16 Sreda Muč. Pamfil Mojmir 2 Četrtek Neža Praška, d. 17 Četvrtak Teodor Tiron Belin 3 I Petek Kvatre. Marin 18 Petak Lav. ep. rimski Milana 4 | Sobota Kvatre. Kazimir, sp. 19 | Subota Ap. Arhip Mislav Jezus se na gori izpremeni. (Mt 17, 1—9.) 5 Nedelja Druga post. ned. ® 20 Nedelja Lav. ep. katanski Sladoje 6 Ponedeljek Perpetua in Fel., m. 21 Ponedeljak Prep. Timotej Danica 7 Torek Tomaž Akvinski 22 Utorak Muč. Mavr. i 70 v. Zvezda 8 Sreda Janez od Boga, sp. 23 Sreda Polikarp ep. sm. Jelen 9 Četrtek Frančiška Rim. 24 Četvrtak I i II n. g. Jov. Kr. Bo din 10 Petek 40 mučencev 25 Petak Sv. Tarasije Dani mdr 11 Sobota Krištof Milanski 26 Subota Sv. Porfirije Stana Jezus izžene hudiča. (Lk 11, 14—28.) 12 Nedelja Tretja post. ned. C 27 Nedelja Pr. Prokopije Radoja 13 Ponedeljek Kristina, d. m. 28 Ponedeljak Prep. Vasilije Božana 14 Torek Pavlina 1 Utorak Mart. Muč. Evdok. Sveto vid 15 Sreda Ludovika M. 2 Sreda Teodot i Ars. Tv. Desimir 16 Četrtek Hervard 3 Četvrtak Muč. Evtropije Velislav 17 Petek Patrik, škof 4 Petak Prep. Gerasim Ljubislava 18 Sobota Ciril Jer., c. uč. 5 Subota Muč. Kanon Budimir Jezus nasiti pet tisoč mož. (Jan 6, 1—15.) 19 Nedelja Jožef, ženin M. D. 6 Nedelja 42 muč. u Amor. Sllaivoljub 20 Ponedeljek Aleksandra^ m. 7 Ponedeljak Muč. Vasilije Zlata 21 Torek Benedikt, opat © 8 Utorak Teofilo ep. Nik. Vlada 22 Sreda Lea, Katar., Gen. d. 9 Sreda 40 muč. (Mladenci) Tuga 23 Četrtek Pelagija, muč. 10 Četvrtak Muč. Kodrat Slavo 24 Petek Simon, muč. 11 Petak Sofron. Jerus Dražislav 25 Sobota Oznanjenje M. D. 12 Subota Prep. Teofan Jaroslav Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8, 46—59.) 26 Nedelja Peta postna nedelja 13 Nedelja Pr. m. sv. Nikif. Predrag 27 Ponedeljek Rupert 14 Ponedeljak Prep. Benedikt Srdan 28 Torek Sikst III., p. 5 15 Utorak Muč. Agapije i dr. Stanimir 29 Sreda Bertold, spozn. 16 Sreda Sv. muč. Trofim Uma 30 Četrtek Kvirin, muč. 17 Četvrtak Aleksije č. Božji Brani voj 31 Petek Benjamin, muč. 18 Petak Sv. Kiril Jerusal. Pribisliav © 5. ob 19-00, dež, sneg — $ 12. ob 22.37, lepo — © 21. ob 2.49, sneg, vihar — J) 28. ob 13-16, sneg, dež Sonce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 13. uri 29 minut. Dan je dolg od 11 ur 5 minut do 12 ur 43 minut. — Dan zraste za 1 uro in 38 minut. Nikdar in nikjer ne govori kaj slabega o svoji državi! Srbsko: Anpa;i Bolgarsko: Anpnjn. Hrvatsko: Travanj 30 dni Poljsko: Kwiecien Češko: Duben Rusko: AnPlurb Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Sobota Hugo, škof 19 Subota Laz. subota Mutimir Jezus jezdi v Jeruzalem. (Mt 21, 1—9.) 2 Nedelja 6 post., cvetna ned. 20 Nedelja Cveti Gojmir 3 Ponedeljek Rihard, škof 21 Ponedeljak Jakov Ispoved. Žarko 4 Torek Izidor Sev., c. uč. (D 22 Utorak Vasilije Ankir. Dušica 5 Sreda Irena, d. Vincencij 23 Sreda Sv. Nikon i 200 uč. Dabiživ 6 Četrtek Vel. četrtek, Sikst 24 Četvrtak Prep. Zaharije Čudna 7 Petek Vel. petek. Herman 25 Petak Blagovesti V. pet. Radivoj 8 Sobota Vel. sobota. Julija 26 Subota Sabor arh. Gavr. Viljenica Jezus vstane od mrtvih. (Mk ib, l— 9 Nedelja Vel. noč. Vstaj. G. 27 Nedelja Hr. Vos. Uskrs Ljuban 10 Ponedeljek Velikon. poned. 28 Ponedeljak Drugi dan Uskrsa Srčanica 11 Torek Leon Vel., pap. C 29 Utorak Treči dan Uskrsa Rada 12 Sreda Angelus, spozn. 30 Sreda Jovan Lestvičnik Sava 13 Četrtek Ida, devica 31 Četvrtak Prep. Ipatije ep. Zdegoj 14 Petek Justin, muč. 1 Petak Apr. Marija Eg. Jelača 15 Sobota Helena, kralj. 2 Subota Pr. Tit čudotv. .Gestinad Jezus se prikaže ob zaprtih durih. (Jan 20, 19—31.) 16 Nedelja 1. povelikon. bela n. 3 Nedelja Nikita ispoved. Božislava 17 Ponedeljek Anicet, pap. 4 Ponedeljak Prep. J. (Pobus. p.) Vitigoj 18 Torek Apolonij, muč. 5 Utorak M. Teod. i Agat. Gradislava 19 Sreda Konrad Askulski © 6 Sreda Sv. Evtihije Tihorad 20 Četrtek Neža Mont., d. 7 Četvrtak Sv. Georgije isp. Dragislav 21 Petek Simeon, škof 8 Petak. Ap. Iridor i Ag. Dragomira 22 Sobota Soter in Gaj 9 Subota Muč. Evpsihije Ljutomir Jezus dobri pastir. (Jan 10, 11—16.) 23 Nedelja 2. povelikonoč. ned. 10 Nedelja Muč. Terencije Dobriča 24 Ponedeljek Jurij, muč. 11 Ponedeljak Muč. Antipa Jurislav 25 Torek Marko, ev. 12 Utorak Vasilije Ispoved. Tugomir 26 Sreda Mati b. dob. sveta £> 13 Sreda Muč. Artemon Sekana 27 Četrtek Cita, dev. 14 Četvrtak Sv. Martin isp. Raduna 28 Petek Pavel od Križa 15 Petak Ap. Arist. Slavica 29 Sobota Peter, muč. 16 Subota Muč. Irina, Ag. Tankoslava Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16—22.) 30 Nedelja 3. povelikonoč. ned. 17 Nedelja Muč. Simeon Samorad © 4. ob 5.18, sneg in vihar — ([ 11. ob 17.11, lepo — (2) 19. ob 17.35, lepo — $ 26. ob 19.25, dež Sonce stopi v znamenje bika dne 21. 55 minut po polnoči. Dan je dolg od 12 ur 46 minut do 14 ur 15 minut. — Dan zraste za 1 uro in 29 minut. Ljubi in neguj vse vrline jugoslovenskega naroda! Srbsko: Maj Bolgarsko: Mafi Hrvatsko: Svibanj 31 dni Poljsko: Maj Češko: Kveten Rusko: Mafi Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Ponedeljek Filip 18 | Ponedeljak Prep. Jovan Ziga 2 Torek Atanazij, c. uč. 19 Utorak Jov. Verhopešč. Zivana 3 Sreda Najdenje sv. križa @ 20 Sreda Teodor Trihina Solnčarica 4 Četrtek Florijan, muč. 21 Četvrtak Sv. Muč. Januarije Valhun 5 Petek Irenej, škof 22 Petak Teodor Sikeot. Desirad 6 Sobota Janez Ev. p. L. vrati 23 Subota Djurdjev-dan Zdemir Jezus obeta učencem Svetega Duha. (Jan 16, 5—14.) 7 Nedelja 4. povelikonoč. ned. 24 Nedelja Sava Startilat Prisnoslav 8 Ponedeljek Prik. Mihaela nadang. 25 Ponedeljak Ap. i jev. Marko Budislav 9 Torek Gregor Nac. 26 Utorak Vasilije ep. Am. Prvinica 10 Sreda Antonin, škof 27 Sreda Sp. mošt. Sv. Save Dvorna 11 Četrtek Mamert, škof C 28 Četvrtak Jason i Josip Ljerka 12 Petek Pankracij lin tov. 29 Petak Vasilije ostr. č. Stojmir 13 Sobota Servacij, škof 30 Subota Jakov b. J. Bogosl. Jasna Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23—30.) 14 Nedelja 5. povelikonoč. ned. 1 Nedelja Maj. Pr. Jeremija Svetolik 15 Ponedeljek Zofija 2 Ponedeljak Atanasije Vel. Jaromira 16 Torek Janez Nepomuk, m. 3 Utorak Muč. Tim. i Mav. Mladena 17 Sreda Bruno, škof 4 Sreda M-ca Pelagija Dušoje 18 Četrtek Kristusov vnebohod 5 Četvrtak Spasov dan Mladica 19 Petek Peter Celestin © 6 Petak Mnogostr. Jov. Vitoslava 20 Sobota Plavtila 7 Subota Znam. č. krsta Milodar O pričevanju Svetega Duha. (Jan 15, 26—16, 4.) 21 Nedelja 6. povelikonoč. ned. 8 Nedelja Jevang. Jovan Jelina 22 Ponedeljek Emil 9 Ponedeljak Pr. m. sv. Nikole Boža 23 Torek Janez Krstnik 10 Utorak 1 Ap. Simon Zilot. Milorad 24 Sreda M. D., pom. kristj. 11 Sreda Ciril i Metod Cveta 25 Četrtek Urban I., p. 12 Četvrtak j Epifanije Kip. Zdestan 26 Petek Filip Neri D 13 Petak M-ca Glikerija Dragica 27 Sobota Beda Čast., c. uč. 14 Subota | Muč. Isidor Volkašin Jezus govori o Sv. Duhu in ljubezni.) (Jan 14, 23—31.) 28 Nedelja Binkošti 15 i Nedelja | Duhovi (Sv. Troj.) Jaromir 29 Ponedeljek Binkoštni poned. 16 Ponedeljak 1 Drugi dan Duh. Dana 30 Torek Ferdinand 17 Utorak i Treči dan Duh. Milica 31 Sreda Kvatre. Kanci jan 18 Sreda P. Teod i sv. Dion. Bojslav © 3. ob 16.15, lepo — ([ 11. ob 11.40, veliko dežja — © 19. ob 5.25, dež — J) 26. ob 0.20, lepo Sonce stopi v znamenje dvojčkov dne 22. 27 minut po polnoči. Dan je dolg od 14 ur 18 minut do 15 ur 29 minut. — Dan zraste za 1 uro in 11 minut. „t . .. Tujca spoštuj in bodi proti njemu vljuden. Hlapčevsko se ne vedi, ker vzbuja to v posmeh in je v sramoto vsemu narodu! Srbsko: JyHn Bolgarsko: IOhii Hrvatsko: Lipan j 30 Poljsko: Czerwiec Češko: Cerven Rusko: [kihi, Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Četrtek Fortunat 19 Četvrtak Muč. Patrikije Radovan 2 Petek Kvatre. Peter 20 Petak Muč. Tavalej Velimir 3 Sobota Kvatre. Klotilda 21 Subota C. Kon. i C. Jel. Radoslava Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28, 18—20.) 4 Nedelja 1. pobink., Sv. Trojica 22 Nedelja Jov. Vlad. (Poki.) Dika 5 Ponedeljek Valerija, muč. 23 Ponedeljak Mihailo ep. (Post) Dobromil 6 Torek Norbert, škof 24 Utorak Pr. Simeon Divn. Miljutin 7 Sreda Robert, opat 25 Sreda III. obr. gl. Jov. K. Bogomil 8 Četrtek Sv. Rešnje telo 26 Četvrtak Sv. Ap. Karp Svetin 9 Petek Prim. in Felic. m. 27 Petak Muč. Terapont Dostana 10 Sobota Margareta, kralj. C 28 Subota Prep. Nikita Rusmir Prilika o veliki večerji. (Lk 14, 16—24.) 11 Nedelja 2. pobink. nedelja 29 ' Nedelja Prep. Teodosija Hrvoje 12 Ponedeljek Leon III., pap. 30 Ponedeljak Prep. Isakije Zorica 13 Torek Anton Pad., spozn. 31 Utorak Jeremija apostol Zlatana 14 Sreda Elizej, prerok 1 Sreda Juni. Just. Fil. Bislav 15 Četrtek Vid in tovariši, m. 2 Četvrtak Sv Nikifor Dragomir 16 Petek Srce Jezusovo 3 Petak Muč. Lukilijan Tratomir 17 Sobota Adolf, škof © 4 Subota Sv. Mitrofan Bodin Prilika o izgubljeni ovci in denarju. (Lk 15, 1—10.) 18 Nedelja 3. pobink. nedelja 5 Nedelja Sv. Pet. Koriš. Bogdan 19 Ponedeljek Julijana, dev. 6 Ponedeljak Pr. Vis. Čudotv. Milava 20 Torek Mihelina 7 Utorak Muč. Teod. i Kirij. Nenadej 21 Sreda Alojzij, spoz. 8 Sreda Teodor Stratil. Miloš 22 Četrtek Ahacij, muč. 9 Četvrtak Kiril arh. Alek. Gostimir 23 Petek Agripima, d. m. 10 Petak Timotije ep. Br. Višeslav 24 Sobota Kres. R. Jan. Krst. 5 11 Subota Vart. i Varnava Janislav Čudežni ribji lov. (Lk 5, 1—11.) 25 Nedelja 4. pob., trez. nedelja 12 Nedelja Prep. Onufrije Grlica 26 Ponedeljek Vigildj, muč. 13 Ponedeljak Muč. Akilina Hrana 27 Torek Hema, vdova 14 Utorak Prorok Jelisej Ladislav 28 Sreda Vidov dan, Iren. š. 15 Sreda K. Lav. (Vidovdan) Zorana 29 Četrtek Peter in Pavel, ap. 16 Četvrtak Sv. Tihon. čudot. Peroslav 30 Petek Spomin sv. Pavla ap. 17 Petak j Muč. Manuil Predislav @ 2. ob 4.11, dež — (£ 10. ob 5.07, dež — © 17. ob 14.37, spremenljivo — $ 24. ob 5.35, dež Sonce stopi v znamenje raka dne 22. ob 8. uri 40 minut. Dan je dolg od 15 ur 30 minut do 15 ur 43 minut. Dan zraste do 21. za 16 minut in se skrči do 30. za 3 minute. Daj državi, kar je njenega, in Bogu, kar je božjega! Varuj se nepoštenosti! MALI SRPAN - JULIJ Srbsko: Jym Bolgarsko: IOjih Hrvatsko: Srpanj 31 dni Poljsko: Lipiec Češko: Cervenec Rusko: hojib Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Sobota Presv. Reš. Kri. ® 18 Subota Muč. Leontije Bogoslav O grehu v misli in besedi. (Mt 5, 20—24.) 2 Nedelja 5. pobink. ned. 19 Nedelja Juda brat Gosp. Dragonama 3 Ponedeljek Leon II., papež 20 Ponedeljak Sv. muč. Metodije Nada 4 Torek Urh, škof; Berta, d. 21 Utora k Julijan od Tarsa Belizar 5 Sreda Ciril in Metod 22 Sreda Jevsevije ep. sam. Dobruška 6 Četrtek Izaija, prerok 23 Četvrtak Muč. Agripina Domogoj 7 Petek Vilibald, škof 24 Petak Ivanj-dan Negoda 8 Sobota Elizabeta, kr. 25 Subota Fevronija Milolika Jezus nasiti štiri tisoč mož. (Mk 8, 1—9.) 9 Nedelja 6. pobink. ned. (J 26 Nedelja Prep. David Hvalimir 10 Ponedeljek Amalija, dev. 27 Ponedeljak Prep. Samson Ljubica 11 Torek Savin, muč. 28 Utorak Besr. Kir i Jov. Medo 12 Sreda Jan. G., Moh. in Fort. 29 Sreda Petrov-dan Draguška 13 Četrtek Margareta 30 Četvrtak Sabor 12 apostola Dragan 14 Petek Bonaventura, š. c. u. 1 Petak Juli. Vrač. K. i D. Svobodin 15 Sobota Vladimir, kralj 2 Subota Pol. halj. Bogor. Vladimir O lažnivih prerokih. (Mt 7, 15—21.) 16 Nedelja 7. pobink. ned. © 3 Nedelja Muč. Jakint Bogdan 17 Ponedeljek Marcelina, dev. 4 Ponedeljak Andrija Kritski Držislav 18 Torek Friderik, muč. 5 Utorak Prep. Atanasije Miroslav 19 Sreda Vincencij P. 6 Sreda Pr. Sisoje Vel. Radoš 20 Četrtek Marjeta, d. 7 Četvrtak Sv. vm. Nedelja Česlav 21 Petek Angelina 8 Petak Velm. Prokopije Zora 22 Sobota Marija Magdalena 9 Subota Svm. Pankratije Pribina O krivičnem hišniku. (Lk 16, 1—9.) 23 Nedelja 8. pobink. ned. 10 Nedelja 45 muč. u Nikop. Brana 24 Ponedeljek Kunigunda, dev. 11 Ponedeljak Muč. Euf i Olga Ratimir 25 Torek Jakob, apost. 12 Utorak Muč. Prokop i 11. Boljedrag 26 Sreda Ana, mati M. D. 13 Sreda Sab. Arh. Gavr. Jana 27 Četrtek Rudolf in tov., m. 14 Četvrtak Ap. Akila Dušan 28 Petek Viktor 15 Petak Kirik i Juli ta Svetomir 29 Sobota Marta, devica 16 Subota Svm. Atinogen Dobrila Jezus joka nad Jeruzalemom. (Lk 19, 41—47.) 30 Nedelja 9. pobink. ned. 17 Nedelja Ognjena Marija Vitodrag 31 Ponedeljek Ignacij ® 18 Ponedeljak Muč. Jak. i Emil Jeleniča <© 1. ob 17.16, lepo — 6 9. ob 20.49, dež — 15. ob 4.53, dež — J) 21. ob 22.21, lepo — ® 29. ob 23.09, lepo Sonce stopi v znamenje device dne 24. ob 2. uri 31 minut. Dan je dolg od 14 ur 49 minut do 13 ur 24 minut. — Dan se skrči za 1 uro 25 minut. Konec pasjih dni. ELE Ž K E r ■ ■ Svojega življenjskega druga ali družico išči le v jugoslovanskem ali sploh v . ' •' -': . Srbsko: CerrreMoap Bolgarsko: CeiiTeM6pnft Hrvatsko: Rujan 30 dni Poljsko: Wrzesie& Češko: Zšri Rusko: CemaoKb Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Petek Egidij, opiat 19 Petak Andrija Strat. Mladin 2 Sobota Maksima, muč. 20 Subota Prop. Samuilo Miljeva O božji previdnosti. (Mt 6, 24—33.) 3 Nedelja 14. pob., angel. ned. 21 Nedelja Ap Tadej Lepa 4 Ponedeljek Rozalija, dev. 22 Ponedeljak Muč. Agatonik Nedamisel 5 Torek Gentilij, muč. 23 Utorak Muč. Lup Nedeljka 6 Sreda Kraljev roj. dan (J 24 Sreda R. Nj. Vel. Kralja Radonica 7 Četrtek Marko in tov., muč. 25 Četvrtak Vartol. i Tit Mrena 8 Petek Rojstvo Marije D. 26 Petak Andr. i Natalija Gostinja 9 Sobota Serafina, Pet. Klav. 27 Subota Pr. Pimen Vsemir Jezus obudi mladeniča. (Lk 7, 11—16.) 10 Nedelja 15. pobink. ned. 28 Nedelja Prep. Mojsej Rakita 11 Ponedeljek Milan, škof 29 Ponedeljak Us. gl. Jov. Krst. Slaven 12 Torek Ime Marijino 30 Utorak Sabor srp. prosv. Večedrag 13 Sreda Notburga, dev. © 31 Sreda Pol. poj. Bogor. Zremil 14 Četrtek Povišanje sv. križa 1 Četvrtak Sept. Sim. Stolp. Znanoslav 15 Petek Marija 7 žal. 2 Petak Muč. Mamant Svegoj 16 Sobota Ljudmila, vdova 3 Subota Janičije I. P. S. Sodimir Jezus ozdravi vodeničnega. (Lk 14, 1—11.) 17 Nedelja 16. pobink. ned. 4 Nedelja Vavila i Mojs. Prvan 18 Ponedeljek Jožef K., spozn. 5 Ponedeljak Zahar, i Jelis. Sokolica 19 Torek Januarij, škof in tov. 6 Utorak Mučen. Evdokije Vitodrag 20 Sreda Kvatre. Evstahij D 7 Sreda Muč. Sozontije Morana 21 Četrtek Jona, Mat. apost. 8 Četvrtak Mala gospodja Blagoslav 22 Petek Kvatre. Tomaž Vil. 9 Petak Joakim i Ana Celimir 23 Sobota Kvatre. Tekla, d. 10 Subota Minod. i Nim. Slavna O največji zapovedi. (Mt 22, 34—46.) 24 Nedelja 17. pobink. ned. 11 Nedelja Prep. Teodora Sadivoj 25 Ponedeljek Kleofa 12 Ponedeljak Sv. Muč. Avtonom Uroš 26 Torek Vigilij, šk. 13 Utorak Obn. hr. Vaskr. Hr. Stojslava 27 Sreda Kozma in Damijan, m. 14 Sreda Krstov dan Radomira 28 Četrtek Lioba (Ljuba) © 15 Četvrtak Muč. Nikita Vidica 29 Petek Mihael, nadang. 16 Petak V. muč. Eufimija Stojan 30 Sobota Hieronim, c. uč. 17 Subota Muč. Sofija i 3 kč. Jekica e 6. ob 21.24, dež — © 13. ob 12.22, veliko dežja — J> 20. ob 11.34, vel. dežja — ® 28. ob 15.27, sprem. Sonce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 23. uri 50 minut. Dan je dolg od 13 ur 20 minut do 11 ur 47 minut. — Dan se skrči za 1 uro in 33 minut. Ne odškoduj nikdar z ničemer svoje države! Ne ubijaj jo s kleveto in zaničevanjem! VINOTOK — OKTOBER Srbsko: Oicro6ap Bolgarsko: OktomCpiui Hrvatsko: Listopad 31 dni Poljsko: Paždziernik Češko: Rijen Rusko: OnrfloPT> Dnevi 1 Za rimske katoličane 1 Dani Za pravoslavne Narodna imena Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1—8.) 1 Nedelja 18. pob., rožn. ned. 18 Nedelja Prep. Evmenije Semislava 2 Ponedeljek Angeli varuhi 19 Ponedeljak Muč. Trof. Sav. Miran 3 Torek Terezija Det. Jez. 20 Utorak Muč. Jevstatije Vitomir 4 Sreda Edvin, kr. 21 Sreda Ap. Kodrat Tegodrag 5 Četrtek Flavij ana 22 Četvrtak Foka i pr. Jona Dumnuka 6 Petek Brunon, sp. C 23 Petak Zač. sv. Jovana Brunoslav 7 Sobota Marija, kr. sv. r. v. 24 Subota Kr. Stef. prvov. Dragonika Prilika o kraljevi ženitnini. (Mt 22, 1—14.) 8 Nedelja 19. pobink. ned. 25 Nedelja Pr. Eufrosinija Dragosta 9 Ponedeljek Posveč. cerkva 26 Ponedeljak Smrt ap. Jovana Svetina 10 Torek Daniel in tov., m. 27 Utorak Muč. Kalistrat Stremil 11 Sreda Materinstvo Mat. b. 28 Sreda Prep. Hariton Negoslava 12 Četrtek Maksimilijan, šk. © 29 Četvrtak Kirijak (Mih. dan) Drugislav 13 Petek Koloman 30 Petak Grigorije ep. Rosica j 14 Sobota Just, škof. 1 Subota Okt. Pokr. Bogor. Sestrena Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan 4, 46—53.) 15 Nedelja 20. pob., žeg. ned. 2 Nedelja Muč. Kipr. i Just. Radislav 16 Ponedeljek Florentin, šk. 3 Ponedeljak Dion. Areopagit Velena 17 Torek Hedviga 4 Utorak St. Štiljanovič Mira 18 Sreda Luka, evangelist 5 Sreda Muč. Haritina Travica 19 Četrtek Etbin, opat 6 Četvrtak Ap Toma Stojgoj 20 Petek Felicijan, muč. 5 7 Petak Muč. Serg. i Vak. Raša 21 Sobota Hilarion 8 Subota Pelagija Stojslav Prilika o neusmiljenem hlapcu. (Mt 18, 23—35.) 22 Nedelja 21. pob., mis. ned. 9 Nedelja Sv. St. Despot Zorislav ( 23 Ponedeljek Jožefina, dev. 10 Ponedeljak Muč. Evlampije Živka 24 Torek Kristina, dev. 11 Utorak Apostol Filip Blagota 25 Sreda Krizant in Darija 12 j Sreda Prov. i Tarah Zlatija 26 Četrtek Evarist, papež 13 | Četvrtak Karpo i Papila Vranica 27 Petek | Antonija, dieiv. 14 ! Petak Pr. Paraskeva Srebra 28 Sobota j Cirila ® 15 | Subota Jeft. i Lukijan Mila O davku cesarju. (Mt 22, 15—21.) 29 Nedelja 22. pob. Kristus kralj 16 j Nedelja | Muč. Longin Gradimir 30 Ponedeljek Angelus 17 Ponedeljak | Prorok Osija Vladika 31 Torek I Krištof, muč. 18 | Utorak | Ev Luka-Pet. čet. Gorazd § 6. ob 6.27, spremenljivo — 12. ob 21.30, dež — J) 20. ob 4.24, sneg, vihar — © 28. ob 7.42, sneg Sonce stopi v znamenje škorpijona dne 24. ob 8. uri 46 minut. Dan je dolg od 11 ur 44 minut do 10 ur 11 minut. — Dan sc skrči za 1 uro in 33 minut. Bodi ponosen na svojo jugoslovensko domovino, na svoj narod in poslužuj se vsepovsod le materine govorice! Ljubi jo kot svetinjo, ki ti jo je zapustila rodna mati! LISTOPAD - NOVEMBER Srbsko: HoBe«6ap Bolgarsko: flneMOPHH Hrvatsko: Studeni 30 dni Poljsko: Listopad Češko: Listopad Rusko: HoaoPb Narodna Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne imena l! Sreda Praznik vseh svetnikov 19 Sreda Pr Pčinjski Ljubomil 2 Četrtek Spomin vernih duš 20 Četvrtak Vm. Artemije Zdanila 3 Petek Venefrida, dev. 21 Petak Ilar. Veliki Bogomil 4 Sobota Karel Bor., šk. C 22 Subota Averkije (Zaduš.) Dragomir Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mt 9, 18—26.) 5 Nedelja 23. pob. zahvalna ned. 23 Nedelja Jak. br. Gosp. Savina 6 Ponedeljek Lenart, opat 24 Ponedeljak Mučenik Areta Ratislav 7 Torek Janez G. P., muč. 25 Utorak Markijan i Mart. Zdenko 8 Sreda Bogomir, šk. 26 Sreda Mitrov dan Nežir 9 Četrtek Teodor, muč. 27 Četvrtak Muč. Nestor Sebislav 10 Petek Andrej Av., spozn. 28 Petak Sv. Arsenije Golobica H Sobota Martin, škof. <31 29 Subota Anast. i Avramije Višnjica O dobrem semenu. (Mt 13, 24—30.) 12 Nedelja 24. pobink. ned. 30 Nedelja Milutin kr. srp. Davorin 13 Ponedeljek Stanislav Kostka, sp. 31 Ponedeljak Stah. i Amplije Nevenka 14 Torek Veneranda, dev. 1 Utorak Nov. Kozma i Dam. Borislava 15 Sreda Leopold; Jedert 2 Sreda Muč. Akindin Volčiča 16 Četrtek Otmar, opat 3 Četvrtak Obn. hr. G. (Djurdjic) Večerin 17 Petek Gregorij Čudod., šk. 4 Petak Joanik. Vel. Ljubava 18 Sobota Roman, muč. 5 Subota Galaktion i Ep. Oliva Prilika o gorčičnem zrnu. (Mt 13, 31—35.) 19 Nedelja 1 25. pobink. ned. 5 6 Nedelja Pavle Ispov. Imica 20 Ponedeljek Edmund 7 Ponedeljak 33 Muč. u Melit. Vladiboj 21 Torek Darovanje Marije D. 8 Utorak Sab. Arh. Mih. Grmislav 22 Sreda Cecilija, dev. 9 Sreda Muč. Onisifor Jezdimir 23 Četrtek ! Klemen, papež 10 Četvrtak Erast i Olimp. Ravijola 24 Petek 1 Hrizogon, muč. 11 Petak St. Deč. (Sv. Mr.) Jeca 25 Sobota | Katarina; Mozes 12 Subota Jovan Milostivi Kolomir O razdejanju Jeruzalema. (Mt 24, 15—35.) 26 Nedelja ! 26. pobink. ned. @ 13 Nedelja Jovan Zlatousti Zdedrag 27 Ponedeljek Virgilij, škof 14 Ponedeljak Ap. Filip (B. pok.) Vedrana 28 Torek | Jakob M., sp. 15 Utorak Muč. Gur. (B. post) Lelija 29 Sreda ] Satumin, muč. 16 Sreda ' Ap. i jev. Matej. Skoromir 30 Četrtek | Andrej, apostol 17 Četvrtak | Grigorije Čud. Hrabroslav 4. ob 14.12, lepo, mrzlo — © 11. ob 8.54, sneg, dež — ) 19. ob 0.21, lepo — (?) 26. ob 22.54, lepo Sonce stopi v znamenje strelca dne 23. ob 5. uri 59 minut. Dan je dolg od 10 ur 7 minut do 8 ur 57 minut. — Dan se skrči za 1 uro in 10 minut. Bodi vselej in povsod moralen in plemenit! Bodi na telesu in duši čist! GRUDEN-DECEMBER Srbsko: HeaeMČap Bolgarsko: Hrvatsko: Prosinec 31 dni Poljsko: Grudzien Češko: Prosinec Rusko: HeKaoPh 1 Narodna ! Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne imena ii Petek Zedinjenje is; Petak Dan Ujed. Jugosl. Božena 2| Sobota Pavlina, muč. 19 j Subota Avdije i Varl Tihomir O poslednji sodbi. (Lk 21, 25—33.) 3! Nedelja Prva advent, ned. C 20 | Nedelja | G. Dekapolit Sveljub 4 | Ponedeljek j Barbara, dev. m. 211 Ponedeljak | Vavedenje Velika 5 1 Torek Saba, opat 22 I Utorak Ap. Filim. i dr. Sojana 6 | Sreda Miklavž, škof 23 1 Sreda 1 Sv. Amfilohije Vladovita 7 Četrtek Ambrozij, šk. in c. uč. 24 ! Četvrtak | Vm. Katarina Veselin 8 | Petek Brezni, sp. M. D. 25 | Petak Kliment ep. rim. Rodana 9 | Sobota Delfina 26 j Subota i Alim. Stolpnik Savica Janez Krst. pošlje svoja učenca do Jezusa. (Mt 11, 2—10.) 10 | Nedelja Druga adv. ned. © 27 Nedelja Jak. Persijanac Dražič 11 Ponedeljek Damaz, papež 28 Ponedeljak j Stevan Novi Gojica 12 Torek | Dionizija, muč. 29 Utorak Paramon i Fil. Široslav 13 Sreda Lucija, devioa. m. 30 Sreda Andrija Prvozv. Vitača 14 Četrtek Konrad Of. 1 Četvrtak Dec. Prorok Naum Vojmir 15 Petek Valerij an, škof 2 Petak Sv. Uroš srpski Cvetana 16 Sobota Albina, dev. m. 3 Subota Pror. Sofronije Jaronega Janez Krstnik pričuje o Kristusu. (Jan 1, 19—28.) 17 Nedelja Tretja adventna ned. 4 Nedelja Sv. vel. muč. Var. Strojslav 18 Ponedeljek Gracijan, škof 5> 5 Ponedeljak Sava osvečeni Ljubonega 19 Torek Urban V., papež 6 Utorak Sv. ot. Nikola Uglješa 20 Sreda Kvatre. Evg. in Mak. 7 Sreda Amvrosije ep. M. Boživoj 21 Četrtek Tomaž, ajpost. 8 Četvrtak Patatije Tomislav 22 Petek Kvatre. Flor, m. 9 Petak Začeče Sv. Ane Zvezdana 23 Sobota Kvatre. Viktorija 10 Subota Jovan Desp. i Ang. Ozrislav Janez Krst. poklican v službo predhodnika. (Lk 3, 1—6.) 24 1 Nedelja | Četrta adventna ned. 11 Nedelja D. Stolp. (Mater.) Dunja 25 Ponedeljek 1 Božič. Rojstvo Gosp. 12 Ponedeljak Spirid. Čudotv. Zitigoj 26 Torek Štefan, prvi m. ® 13 Utorak Muč. Evstratije Zlatka 27 Sreda Janez Evangelist, ap. 14 Sreda Sv. muč. Levkije Pelislav 28 Četrtek Nedolžni otročiči. 15 Četvrtak Muč. Elefterije Zorica 29 Petek David, kralj 16 Petak Pr. Agej Vrhoslav 30 Sobota Evgenij, škof 17 Subota Danilo i 3 otr. Branimir Simeon in Ana oznanjujeta Gospoda. (Lk 2, 33—40.) 31 | Nedelja | Silvester 18 | Nedelja | Sevast. (Ocevi) Blažena @ 3. ob 21.40, dež, sneg — f® 10. ob 22.45, lepo — IS 18. ob 22.04, lepo — © 26. ob 12.28, sneg ...... Sonce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 19. uri 6 minut. Dan je dolg od 8 56 min. do 8 ur 42 min . Dan se skrči do 22. a 16 minut in zopet zraste do 31. za 2 min. Kupuj le domače izdelke pri zavednih, narodnih trgovcih! Ne kupuj tujih izdelkov ne doma. ne v tujini! Poštne in brzojavne pristojbine I. V TUZEMSKEM PROMETU. 1. Pisma, a) V lokalnem (krajevnem) prometu tlo 20 g din 1, nad 20 g kakor v medkrajevnem prometu, b) V medkrajevnem prometu do 20 g din 1.50, nad 20 do 50 g din 2, nad 50 do 250 g din 3.50, nad 250 g din 5, nad 500 do 1000 g din 10. 2. Dopisnice, odprte, komad din 1. 3. Tiskovine: (Obseg največ 45 X 45 cm; v zvitkih 75 X 10 cm, v obliki karte 12 X 18 cm) do 50 g 25 p; za vsakih nadaljnjih 50 g 25 p več. Največja teža 2000 g. 4. Priporočene pošiljke, a) Pristojbina za pripo-ročenje v lokalnem prometu din 2. b) Pristojbina za priporočenje v medkrajevnem prometu din 3. 5. Pisma z označeno vrednostjo, a) Po teži kakor za priporočena pisma, b) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 6. Zavoji (paketi), a) Po teži do 1 kg din 3.—, nad 1 kg do 3 kg din 6, nad 3 kg do 5 kg: prvi pas do 100 km 7 din, drugi pas do 300 km 8 din, tretji pas nad 300 km 9 din. Nad 5 kg do 7% kg: prvi pas do 100 km 8 din, dingi pas do 300 km 12 din, tretji pas nad 300 km 16 din. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 12 din, drugi pas do 300 km 16 din, tretji pas nad 300 km 22 din. Nad 15 do 20 kg: prvi pas 22 din, drugi pas do 300 km 30 din, tretji pas nad 300 km 40 din. Nad 20 do 25 kg: prvi pas 30 din, drugi pas do 300 km 40 din, tretji nad 300 km 50 din. b) Po vrednosti so pristojbine do 100 din 1 din, od 100 do 500 din 2 din, od 500 do 1000 din 5 din, od 1000 do 5000 din 10 din, od 5000 do 6000 din 11 din, od 6000 do 7000 din 12 din. Dalje za vsakih 1000 din vrednosti 1 din več. c) Dostavnimi znaša za 1 kg do 5 kg 2 din, od 5 kg do 10 kg 4 din, od 10 kg do 25 kg 6 din. č) Obvestnina je za vse vrste 1 din. d) Pristojbina za povzetje: do 50 din 2 din, do 100 din 3 din, do 300 din 4 din, do 500 din 5 din, do 1000 din 6 din, do 2000 din 8 din, do 3000 din 9 din, do 4000 din 10 din, do 5000 din 12 din. 7. Nakaznice, a) Pristojbina za nakaznice znaša; do 50 din po 1.50 din, za 50 do 100 din po 2 din, za 100 do 250 din po 3, za 250 do 500 din po 4 din, za 500 do 750 din po 5 din, za 750 do 1000 din po 6 din, za 1000 do 1500 din po 7 din, za 1500 do 2000 din po 8 din, za 2000 do 2500 din po 9 din, za 2500 do 3000 din po 9.50 din, za 3000 do 3500 din po 10 din, za 3500 do 4000 din po 10.50, za 4000 do 4500 din po 11 din, za 4500 do 5000 din po 11.50 din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. b) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se pobira od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 din 0.50 din, do 1000 din 1 din, do 5000 din 2 din. 8. Čekovne nakaznice, a) Do 500 din 0.50 din, nad 500 din 1 din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicam^ ki ga vrši Poštna hranilnica. Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine. 9. Čekovne položnice. Za pošiljke do 100 din po 0.50 din, za 100 do 250 din po 0.75 din, za 250 do 500 din po 1 din, za 500 do 1000 din po 1.50 din, za 1000 do 2500 din po 2 din, za 2500 do 5000 din po 2.50 din, za 5000 do 10.000 din po 3 din, za 10.000 do 25.000 din po 4 din, za 25.000 do 50.000 din po 5 din, nad 50.000 do 100.000 din po 6 din. Za vsakih nadaljnjih 100.000 din in za sleherni manjši zaključni znesek po 1 din. 10. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 din. 11. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 din. 12. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 din, s ključem 20 din. 13. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 din. 14. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj 1.50 din. 15. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti 0.50 din. 16. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. a) Za pisma z označeno vrednostjo 1 din. b) Za zavoje do 5 kg 2 din, nad 5 kg 5 din. 17. Pooblastila- a) Če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina 1 din. b) Za pooblastila od 15 dni do enega leta 5 din. 18. Brzojavna služba, a) Pristojbina za besedo 0.60 din. b) Pristojbina za potrdilo 2 din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. II. INOZEMSKI PROMET. 1. Pisma: do 20 g teže 4 din; za ostalih nadaljnjih 20 g ali del te teže 2 din; priporočnina 4 din, za Italijo do 20 g teže 3 din; priporočnina 4 din, za Češkoslovaško do 20 g teže 3 din in za vsakih nadaljnjih 20 g 2 din; priporočnina 3 din, za Grčijo do 20 g teže 3 din; priporočnina 3 din, Za Rumunijo do 20 g teže 3 din, priporočnina 3 din, za Turčijo do 20 g teže 3 din; priporočnina 3 din. 2. Dopisnice: navadne 2 din, za Italijo 1.50 din, Za Češkoslovaško 1.50 din, za Grčijo 1.50 din, za Kumunijo 1.50 din za Turčijo 1.50 din. 3. Tiskovine: do 50 g 50 p; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v češkoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce: do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 50 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 din; za Vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina 4 din. 8. Ekspresnina 6 din. 9. Povratnica: pri predaji 3din, po predaji 6 din. 10. Poizvednica: 6 din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 din. 12. List za odgovor: 6 din. 13. Pristojbina za ocarinjen je pisemskih pošiljk: 3 din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo; Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko; Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 3000 din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 din. Za pošiljatev je potrebno posebno dovoljenje finančnega oblastva. 15. Zavitki (paketi) -— pojasnila o pošiljatvi se dobe pri vsaki pošti. Državne takse I. MENICE- Od vseh vrst menic, neglede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu, če so izplačane v državi, kakor tudi od menic, izdanih v državi, neglede na to, ali so izplačane v državi ali v inozemstvu, in ne glede na to, za koliko časa so izdane, se plačuje: do 300 din ... 1 din preiko 300 din do 600 din . . . 1.50 600 „ „ 1.200 ”... 2,— 1.200 „ „ 2.000 4,— 2.000 „ „ 3.200 6.50 3.200 „ „ 5.000 10,— 5.000 „ „ 6.800 13.50 6.800 „ „ 10.400 19,— 10.400 „ „ 14.000 25,— 14.000 „ „ 20.000 34,— 20.000 „ „ 26.000 43,— 26.000 „ „ 32.000 52.— 32.000 „ „ 38.000 „ ... 61,— 38.000 „ „ 44.000 70,— 44.000 „ „ 50.000 79,— 50.000 „ „ 60.000 94,— 60.000 „ „ 70.000...................... 109.— 70.000 „ „ 80.000...................... 124.— 80.000 „ „ 90.000 139,— 90.000 „ „ 100.000 „ . . 154.— 100.000 „ „ 125.000 192.— 125.000 „ „ 150.000 230,— 150.000 „ „ 175.000 268,— 175.000 din do 200.000 din . . . 306,— 200.000 „ 250.000 „ . . . 382.— 250.000 „ 300.000 „ . . . 458,— 300.000 „ 350.000 „ . . . 534,— 350.000 „ 400.000 „ . . . 610.— 400.000 „ 500.000 „ . . . 760,— 500.000 „ 750.000 „ . . .1010.— 750.000 „ 1,000.000 „ . . .1260.— 1,000.000 „ 1,250.000 „ . . .1510.— 1,250.000 „ 1,500.000 „ . . .1760,— „ 1,500.000 din ud vsakih 1000 din še po 1 din. Znesek izpod 1000 din se jemlje za popolnih 1000 din. H. KUPNOPRODAJNE POGODBE Taksa se pobira po vrednosti in sicer: pri premičninah.......................l°/o pri nepremičninah.....................4“/o HI. KOLEK ZA POBOTNICE Od zneska 10 din dalje......................Va0/« od priznani c o prejeti najemnini * do 500 din ...............1 din od 500 din do 1000 dira.................2 ,, „ 1000 din do 2000 din . .... 5 ,. „ 2000 din do 3000 din................10 nad 3000 din za vsakih 100 din še 25 par. Hišni lastniki so zavezani izdajati najemnikom priznanico na monopolskih obrazcih, ker se sicer kaznujejo s trikratno prikrajšano takso IV. ZAKUPNE POGODBE Za pogodbe ali listine, s katerimi se dajo nepo-trošne stvari — izvzemši zgradbe, stanovanja in lokali — ali pravici v zakup, po trajanju in vrednosti zakupa taksa 1%, ki se prilepi v kolekih na pogodbo. V. NAJEMNE POGODBE Za pogodbe o najemu zgradbe, stanovanj in lokalov po višini letne najemnine, neglede na dobo nad 2.400 din do 3.600 ............. 10 d'n 3.000 6.000 10.000 20.000 30.000 50.000 „ 6.000 din . „ 10.000 din . „ 20.000 din . „ 30.000 din . „ 50.000 din . pa do vsakih 100 din še '/2°/o. Za najemne pogodbe je uporabljati monopolske obrazce, sicer 5 kratna kazen. 20 30 50 100 200 VI. RAČUNI Do 50 din prosto takse preko 50 din do 100 din 1 din „ 100 „ „ 300 „ 2 ., „ 300 „ „ 500 3 „ „ 500 ........................5 od vsake pole. VII. NABAVNE KNJIŽICE v katere vpisujejo trgovci ali obrtniki blago, ki so ga posameznim osebam odpremili ali oddali, na leto 10 din. VIII. Stalne reklame do '/2 m2 površine letno 40 din 1 m2 „ „ 60 „ 4 m2 „ „ 120 „ preko 4 m2 „ „ 250 „ Nestalne obj., ki se nosijo po mestu 10 „ Nestalne obj., ki se lepijo ali pritrjujejo 0.50 Slovenci! Slovenke! Spominjajte se naših bratov in sester na Primorskem, Koroškem in ob Rabi A B. Naši grobovi Na tem mestu se z globoko hvaležnostjo na kratko spominjamo onih pokojnikov, ki so si v življenju stekli izrednih zaslug za našo šolsko narodno-obrambno CMD, bodisi, da so bili ustanovitelji in voditelji njenih podružnic, ozir. merodajni funkcionarji pri podružnicah. Žalibog smo v zadnjem letu izgubili Slovenci še mnogo drugih osebnosti, ki so imele velike zasluge za narod, državo in človeštvo sploh. Ako bi hoteli navajati vse te izgube, bi nam bil obseg našega koledarja premajhen. (Ured.) Po glavni skupščini leta 1937. objokuje CMD naslednje svoje dobrotnike in dobrotnice: t 12. X. 1937. Dr. Ivan Lamut, višji svetnik pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Pokojnik je bil vedno vnet in požrtvovalen za narodne namene, posebno za našo CMD, kakor njegova gospa soproga Mara in sploh vsa rodbina. Do prerane smrti je redno dajal naši šolski družbi mesečni prostovoljni davek 100—150 Din, ter bil na ta način njen mnogokratni pokrovitelj. Za vestno in uspešno službovanje je bil trikrat odlikovan (red sv. Save V. in IV. vrste ter Jugoslov. krone V. vrste.) t 18. X. 1937. Jakob Volk, izredno zaslužni organizator slovenskega obrtništva, krojaški mojster in nekoč lastnik velike oblačilnice in čistilnice v Šoštanju. Pokojnik je vedno neustrašeno stal v prvih vrstah narodno zavednih mož Šaleške doline, ozir. bivše Spod. Štajerske kot najboljši tovariš in sodelavec pok. Ivana Rebeka v Celju. Kakor Rebek se je tudi pokojni Volk preveč žrtvoval za druge, pri tem pa zapostavljal lastne interese. Ustanovil je kreditno zadrugo in bil najdelavnejši predsed- nik Mestne hranilnice v Šoštanju. Bil je soustanovitelj Sokola in CM podružnice, kjer je bil vedno odbornik. Ob izbruhu vojne so ga zaradi narodnega delovanja zaprli. t 26. X. 1937. Ferdo Tomazin, posestnik v Šmartnem pri Litiji, poprej pa upravitelj raznih veleposestev na Hrvaškem, je bil splošno znan rodoljub, podpornik vseh narodnih organizacij v okrajul in velik prijatelj prirode. Pri ondotni CM podružnici je bil mnogo let marljiv podpredsednik, par let tudi pri litijski podružnici. t 5. XI. 1937. Anton Sepa-her, šol. upravitelj v Kranju, rodom iz Semiča, je bil med ustanovitelji CM podružnice v Semiču in njen odbornik od leta 1914. dalje. t 6. XI. 1937. Alojzij Tavčar, gimnazijski profesor v p. in vladni svetnik v Ljubljani, je bil vedno neustrašen branitelj narodnih pravic. V odboru I. ljubljanske moš. CM podružnice je deloval celih 30 let (1908—1938). t ? XI. 1937. Ida Sagadinova, v Ptuju je bila neutrudljiva blagajničarka pri. ondotni ž. CM podružnici. V počastitev njenega spomina sta zbrali obe ptujski podružnici lepo denarno svoto za družbo. t 24. XI. 1937. Josip Tušak, trg. in posestnik pri Sv. Antonu v Slov. gor., je bil z vso svojo rodbino vedno velik dobrotnik naše družbe. Tudi ob smrti se je spomnil družbe z volilom 1000 Din. t 5. XII. 1937. Jože Tomše, podmaršal v p., je bil kljub izredno visokemu dostojanstvu v bivši avstrijski armadi — tako visoki čin je izmed Slovencev dosegel le še Lavrič — vedno odločen Slovenec. Našo šolsko družbo je tiho, a stalno podpiral. Ob njegovi smrti so njegovi sorodniki in prijatelji naklonili šentpetrski ž. podružnici CMD prav znatne darove. t 12. XII. 1937. Ivanka Jeglič, roj. Avsenik, pos. in gostil, v Begunjah na Gorenjskem, je bila v odboru ondotne CM podružnice od leta 1910. dalje. t 2. I. 1938. Franjo Pogačnik, šol. upravitelj v Št. Vidu pri Grobelnem, je bil soustanovitelj (1913) in neumorno delavni blagajnik ondotne vzgledne CM podružnice. Par let je bil tudi predsednik. t 15. I. 1938. Josip Zupančič, trg. in posestnik v Trebnjem, je bil od 1. 1918 do 1920 podpredsednik ondotne CM podružnice. Bil je tudi pokrovitelj družbi. t 12. II. 1938. Marija Bab-nikova, vdova po predsedniku višjega sodišča v Ljubljani, je vedno izdatno podpirala našo šolsko družbo. Volila ji je ob smrti še 1500 Din. Kot soproga prvega moža, znanega rodoljuba in mecena notarja Gruntarja v Ribnici je bila pri ondotni žen. CM podružnici več let blagajničarka, od leta 1912—1914 pa predsednica. Ze leta 1891 je bila predsednica CM podružnice za Cerknico-Planino. t 13. II. 1938. Jerica Gnu-sova, soproga šol. ravnatelja v p. v Dolui pri Hrastniku, je bila vse življenje vneta Cirilmetodarka, kakor njen soprog in sploh vsa družina. Bila je tudi pokroviteljica družbi. t 13. II. 1938. Josip Perlot, šol. upr. v p. v Rojanu pri Trstu, je bil že od leta 1896 neprestano vodilni odbornik pri CM podružnici v Greti, pozneje pa v Barkovljah. 1' 25. II. 1938. Ivan Arko, pos. in tajnik Mestne posojilnice v Ribnici na Dol., je bil duša vsega narodnega gibanja v Ribnici. Njemu gre največ zaslug za razširjenje in moderniziranje ličnega trga, da imata meščanska šola in Sokol impozantna domova. Pri ondotni moš. CM podružnici je bil mnogo let predsednik, neprestano od leta 1908 pa tajnik, ozir. odbornik. t 26. II. 1938. Ivanka Schmidt, roj. Terpinc, vdova sod. svetnika in predstojnika v Radečah, je bila pred poroko zelo delavna odbornica pri žen. podružnici v Kamniku. Umrla je v svojem rojstnem kraju Kamniku. t 21. I. 1938. Terezina dr. Jenkova, roj. Lenče, vdova po znanem ljubljanskem zdravniku, je bila s pokojnim soprogom vred splošno znana in zaslužna prvobori-teljica vseslovanske ideje med Slovenci. Delovala pa je tudi pri vseh narodnih in dobrodelnih organizacijah ter je bila mnogo let agilna tajnioa, ozir. odbornica pri mestni žen. podružnici CMD. t 31. III. 1938. Vaclav Pale-ček, trgovec in posestnik v Gorenji vasi (Trata) nad Škofjo Loko, je kot zaveden Čeh bil vedno neustrašen Vseslovan in velik prijatelj Slovencev. Pokojniku se imamo zahvaliti, da je naše čipkarstvo dobilo svetovni sloves. Leta 1910 je pomagal oživeti CM podružnico v Poljanah ter ostal njen podpredsednik, ozir. prvi odbornik. t 15. V. 1938. Fr. Ser. Šegula, župnik v p., zlatomašnik, duhovni svetnik, vitez božjega groba, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, ki je umrl v mariborski bolnišnici 78 let star, je bil zelo učen in izjemen duhovnik. Z dnevno politiko se ni nikoli pečal, pač pa se je uspešno uveljavljal na literarnem in znanstvenem polju. Obvladal je več jezikov, tudi mrtvo hebrejščino. Ko je župnikoval pri Sv. Roku ob Sotli je v času najhujše gonje proti CMD ustanovil njeno podružnico za rogaški okraj ter ji predsedoval štiri leta t. j. do odhoda. Za CM koledar 1916 je napisal tri ganljive črtice: 1. Od severa naših pokrajin, 2. U, še, še!, 3. Pri Schiitzenhoferjevih. Med drugimi deli je prevedel iz angleščine na povabilo Camegijeve ustanove knjigo »Za svetovni mir«, a tragedija je hotela, da je neposredno po izidu knjige izbruhnila svetovna vojna. t 15. IV. 1938. Antonija Ka-divčeva, trg. in posestnica v Ljubljani, je bila skromna, a zato tembolj delavna in požrtvovalna Slovenka. Pri šentjakobsko-trnovski žen. CM podružnici je bila od ustanovitve leta 1892 nepretrgoma nad 20 let ne-trudljiva blagajničarka, istočasno pa je tudi delovala v odboru mestne ženske podružnice Bila je tudi pokroviteljica. t 18. IV. 1938. Jela Lozarjeva, bivša trgovka v Ljubljani, je bila mnogoletna najboljša prijateljica in sodelavka pok. ge Tavčarjeve pri različnih narodnih društvih in organizacijah. Pri šentjakobsko-trnovski žen. CM podružnici je opravljala težavni posel blagajničarke nad 20 let. t 30. IV. 1938. Anton Zuchiatti, veleposestnik in župan v Medeni, sploh nazvidnejša osebnost v lepih goriških Brdih. Pri briški CM podružnici je bil mnogo let zelo delaven odbornik. t 18. V. 1938. Karol Plei-weis, notar v Ljubljani (poprej v Novem mestu in v Višnji gori). Kot notarski pripravnik je bil tajnik pri Prvi ljubljanski moški CM podružnici od 1. 1892 do 1897, t. j. do odhoda iz Ljubljane. Skupno z gospo soprogo Erno je bil trikrat pokrovitelj družbi. i t 18. V. 1938. Antonija dr. Slavikova, odvetnikova soproga v Trstu, je bila delavna pri vseh slovenskih organizacijah predvojnega Trsta. Pri žen. CM podružnici v Trstu je bila predsednica od leta 1914 do italijanske okupacije. t 23. V. 1938. Olga Brezovnikova, hči znanega nadučitelja, mladinskega in humorističnega pisatelja ter posestnika pok. Antona v Vojniku pri Celju. Z očetom in obema bratoma Vladimirom in Vladislavom je pomagala leta 1913 ustanoviti CM podružnico ter ji je bila vsa leta marljiva blagajničarka. t 12. IV. 1938. Dragotin Lapajne, širom znani rodoljub iz Idrije, je umrl na Bledu. Pri idrijski moš. CM podružnici je bil od 1. 1903 nepretrgoma vodilni odbornik, par let pa predsednik. Bil je tudi z otroci vred pokrovitelj družbi. f 24. V. 1938. Ivan Kejžar, višji žel. revident v p. v Mariboru je bil neustrašen bojevnik za narodne pravice in prvi organizator narodnih železničarjev, zato so ga med vojno pregnali v nemški Leoben. Pred vojno je ustanovil v Mariboru posebno železničarsko CM podružnico, ki ji je bil ves čas najmarljivejši odbornik, sploh vodilna moč. Od leta 1912—1918 je bil tudi član glavnega vodstva CMD. Za velike zasluge pri preporodu Maribora so mu posvetili že za življenja lepo ulico v Mariboru. t 31. VII. 1938. Franja Barletova roj. Kac, soproga šol. upravitelja in veleposestnika v Šmartnem pri Slovenjgradcu, je bila vedno in povsod narodno delavna. Pri žen. CM podružnici v Slovenjgradcu je bila dolgo časa podpredsednica, oz. odbornica. t 6. VI. 1938. Ivana Grampovčan, soproga gostilničarja na Vrhniki je bila z vso rodbino vred vedno narodno delavna. Pri obnovitvi ondotne CM podružnice leta 1911 sta bila oba s soprogom Andrejem izvoljena v odbor. Par let je tudi bila predsednica žen. podružnice. t 23. VI. 1938. Andrej Gabršček, splošno znani in vele-zaslužni vodja goriških Slovencev, lastnik tiskarne, novinar in publicist, izdajatelj časopisov (Soča) in knjižnic (Slovanska knjižnica i. dr.) Pokojnik je bil najvidnejša osebnost v Gorici in na Goriškem sploh, mnogo let je bil tudi deželni poslanec. Pri goriški moš. CM podružnici je bil mnogo let podpredsednik. Bil je tuidi pokrovitelj družbi. Umrl je v Ljubljani, kjer je moral živeti v emigraciji. t 30. VI. 1938. Franjo Čebulj, višji davčni uradnik v Radovljici, je bil vedno in povsod narodno delaven. Pri radovljiški moš. CM podružnici je bil tajnik od leta 1898—1905. Tudi soproga Leopoldina je bila vedno delavna odbornica pri ondotni žen. podružnici. t 13. VIII. 1938. Marija Gale, učiteljica v p. v Ljubljani iz znane narodne ljubljanske učiteljske rodbine, je redno podpirala našo šolsko družbo in ji tudi volila 1000 Din. Pokojnica je najdalje službovala v Cerknici (32 let), kjer je bila že leta 1892 tajnica pri CM podružnici. Doživela je visoko starost 84 let. t 30. VIII. 1938. Dr. Josip Klepec, odv. v Mokronogu. Šele pred par meseci se je bil preselil iz Ljubljane. Pokojnik je bil študijski tovariš pok. dr. Žerjava in njegov zvesti soborec. 2e iz Prage je pridno dopisoval za »Slov. Branik«. Kot odvetniški kandidat je služboval pri dr. Štefanu Rajhu v Ribnici in Kočevju, kjer je pomagal oživeti CM podružnico ter postal njen tajnik. V Kočevju je tudi aktivno vodil boj za slovensko šolo. Od leta 1918—1919 je bil član glavnega vodstva CMD kot tajnik. t 1. IX. 1938. Anton Bartel, gimnazijski prof. v p. v Ljubljani, je bil vedno navdušen Cirilmetodar. Pri I. ljubljanski podružnici je bil odbornik že od leta 1905, od leta t 5. VIL 1938. Ing. Josip Močnik, rudarski glavar v Ljubljani, je bil vedno redni podpornik naše šolske družbe. 1910 podpredsednik, od leta 1914 pa neprestano predsednik. Dočakal je visoko starost 85 let. Pokojnik je deloval tudi literarno ter posebno mnogo pomagal pri Pleteršnikovem in pri novi izdaji obeh Janežičevih slovarjev, toda ostal je tih in skromen znanstvenik. t 21. IX. 1938. Andrej Knez, je bil markantna in merodajna osebnost bivše občine Vič' pri Ljubljani. 2e njegov oče, istotako Andrej, je bil viški župan, a to prvi zavedno slovenski župan, ki je aktivno sodeloval na vižmarskem slo- venskem taboru. Pokojni je imel idilično do-movje na Viču, obenem pa je bil celih 35 let delovodja v tobačni tovarni. Kmalu je aktivno posegel v gospodarsko in politično življenje svoje občine. Celih 30 let je bil v občinskem odboru, tri leta tudi župan. Mnogo let je bil načelnik Odbora za osuševanje Barja. Nadalje je bil med prvimi soustanovitelji viško-glinške Čitalnice, Ciril-Metodo-. ve podružnice, kjer je bil vedno odbornik in nekaj let tudi predsednik, Sokola in Gasilskega društva, ki ga je pred leti za izredne zasluge izvolilo za častnega člana. Plemenitim pokojnikom bodi ohranjen med nami trajno hvaležen spomin! Kolar Ivan t FRANJA TAVČARJEVA častna prvomestnica CMD Dne 7. aprila 1938. je umrla prva narodna žena, častna dvorna dama, predsednica Splošnega ženskega društva, društva Kneginje Zorke, Kola jugoslovanskih sester in mnogih drugih organizacij, gospa Franja Tavčarjeva. CMD se spominja blagopokojnice predvsem kot svoje pokroviteljice, vnete sodelavke v ženskih podružnicah in v vodstvu Družbe, v katerem je delovala v letih 1923. do 1932. kot prvomestnikova namestnica, v 1. 1932. do 1934. kot prvomestnica. Leta 1934. na glavni skupščini na Vrhniki ji je Družba izrekla skromno zahvalo z izvolitvijo za častno prvomestnico. Ime Franje Tavčarjeve pomeni pokret narodnega ženstva v zadnjih štiridesetih letih narodne politične in kulturne zgodovine. Zato zavzema že samo ona posebno poglavje v zgodovini nele ženskega, marveč vsega našega narodnega pokreta iz suženjstva v svobodo. Izšla je iz preproste hiše na Poljanski cesti št. 3. v Ljubljani; oče, Gustav Košenini, je bil nadtelegrafist. 8. aprila 1868. se mu je rodila hčerka Franja. Osirotela je popolnoma že v detinski dobi. Mati ji je nenadoma umrla za kapjo že čez dva meseca po njenem rojstvu. Mater, je prišel previdet za zadnjo uro pre- fekt iz sosednjega Alojzijevišča profesor Tomo Zupan, poznejši soustanovitelj in prvi pr- vomestnik CMD. Znanca iz te tragične ure sta stopila kasneje skupno v boje za narodovo življenje. — V četrtem letu svoje detinske dobe je izgubila mala Franjica tudi očeta. Vzgajali so jo materin brat Rajko in Josipina Arcetova in Franjin stari stric Franc Lukman v rodni hiši, kjer je bila trgovina čipk, »pri Špickramarju«; odtod so imenovali Franjico »Špickramarjeva« Francka. Osemnajstletna se je poročila z znamenitim pisateljem in narodnim politikom dr jem Ivanom Tavčarjem. Ob njegovi strani je vodila v vsem našem javnem življenju odločno in uspešno borbo zatiranih Slovencev za kulturno, politično in socialno osvobojenje, zlasti ftudi v jugoslovanskem pokretu že od leta 1903. in v balkanskih vojnah. Imela je neizčrpno energijo, bila je neutrudljiva v drobnem in velikopoteznem delu in taka tudi naravno v narodno obrambnem delu naše CMD. Odlikovala jo je nedosežno lepa poteza preprostosti, prisrčnosti, požrtvovalnosti, s čimer je dosegala tako velike uspehe. Ostala je vseskozi demokratična žena kljub svojim visokim položajem. Posebno pri srcu ji je bila revna in osirotela mladina. Imena njenih ustanov govore glasno o njenem zlatem srcu in vendar ne morejo povedati niti približno vsega tistega, kar je storila za mladino, za ženstvo, za narod, za državo, in tudi naša CMD ne more vsega našteti, preveč je. Zdaj počiva ob svojem življenjskem tovarišu in možu, ob drju Ivanu Tavčarju, v grobnici na Visokem v Poljanski dolini. Tudi CMD jo bo ohranila v najsvetlejšem spominu. Potočnik Nitka Ana Podkrajšek Harambašica bivša predsednica I. ženske CM podr. št. Feter, v Ljubljani Na Vidovdanski cesti, nekdanji Kravji dolini je bila v 1. 1866. meseca julija rojena ta narodno zavedna slovenska žena. Rojenice ji niso bile baš naklonjene, njena življenjska pot ji ni bila samo s cvetjem nastlana. Izredna duhovitost in zdrav humor sta ji pomagala, da je šla preko vseh tegob z nekim dostojanstvenim mirom in prevdamostjo. Ze kot mlada Tomanova Anica se je v svoji okolici udejstvovala na dobrodelnem polju in tako je rasla v lepo dekle, ko jo je velik narodnjak g. Fran Podkrajšek-Harambaša zaprosil za življenjsko družico. Kot mlada žena postajenačelnikia na Savi pri Litiji je že delovala pri narodnih društvih, najprej astotam, potlej v Rajhenburgu ob Savi in nazadnje v Ljubljani. Največjo ljubezen je posvetila Družbi CM, ker se je dobro zavedala kakšno sveto in težko dolžnost izpolnjuje ta ob naših ogroženih mejah. Kot predsednica šentpetrske podružnice v Ljubljani je s svojim prikupljivim nastopom pridobivala vedno novih delovnih moči. Vodila je podružnico od uspeha do uspeha, s toplo besedo je vzgajala marljiv naraščaj CM. Povsod je iskala vire dohodkov za Družbo. Na Jurjevo je mnogo pred svetovno vojno prodajala svete podobice, rožne vence, lect in drugo v korist CMD. Kmalu nato so se pojavile na ta dan na gradu CM podružnice in danes je jurjevanje velik narodni pnaiznik, 'ki privabi v lepi pomladi tisoče meščanov na Grad in je lep vir dohodkov za našo narodno-obrambno Družbo. Po pravici imenujemo Harambašico »mater jurjevanja«. Na dobrodelnem polju se je mnogo udejstvovala pokojnica med svetovno vojno. Svoje tri otroke, Frana, Vido in Olgo je vzgojila v strogo narodnem duhu. Med vojno jo je zapustil dragi soprog in hčerka Vida, ki je umrla v cvetu mladosti. To je bil za njo najtežji udarec usode! Na večer svojega življenja se je preselila k svoji hčerki ge. Olgi Bizjakovi v Zagreb. Od tam se je vedno zanimala za delo šentpetr-ske CM podružnice ter ob vsaki prireditvi poslala svoj prispevek. Če se je ne bi lotila zavratna bolezen, bi imela pri hčerki najlepše sončne dneve kot plačilo za vse ljudem izkazane dobrote. Dne 30. novembra: 1937. je za vedno zatisnila svoje trudne oči. Prepeljali so jo v Ljubljano, kjer je bila položena k večnemu počitku poleg dragih svojcev. Ogromna udeležba pri pogrebu je pričala o njeni priljubljenosti. Ob grobu se je v toplih besedah od nje poslovil g. ravn. Gruden za vodstvo CMD, članica gl. odbora N. Potočnikova pa1 v imenu šentpetrske podružnice, kateri je bila pokojnica častna predsednica. Tomažič Ivan dr. Ferdo Lasič Prav na velikonočno nedeljo popoldne, dne 17. aprila 1938. nas je zapustil zal vedno po kratki, težki bolezni dr. Ferdo L ia š i č , odvetnik v Mariboru, znani narodni borec in vnet delavec CMD. Vest o njegovi prerani smrti je globoko pretresla vse, ki so ga poznali. Rojen je bil dne 27. maja 1879. v Koraičicah pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Po dovršeni gimnaziji v Mariboru je študiral pravo v Gradcu, kjer se je pridružil struji radikalno usmerjenega narodnega dijaštva ter bil borben narodni delavec. Po dovršenih pravnih študijah se je odločil prvotno za sodno službo. Bil je avskultant v Mariboru, kjer pa so ga kmalu začeli preganjati zaradi njegovega odločno narodnega prepričanja ter ga premestili v Kamnik, nazadnje pa ga odpustili iz državne službe. Za tem se je odločil za odvetniški poklic. V Ptujul je bil koncipient pri dr. Horvatu ter se je živahno udejstvoval v naprednih narodnih vrstah osobito pri Sokolu. Odvetniško pisarno je otvoril v Ormožu. Moral je tudi poskusiti bridkosti svetovne vojne ter je bil v seznamu p. v. Ko nam je zasijalo sonce svobode, se je vrnil v Ormož, kjer si je kot prvi gerent in starosta tamkajšnjega Sokola iztekel neven-ljivih zaslug. Leta 1923. se je preselil v Maribor, kjer je nadaljevali svoje nacionalno delo ter osobito odkar je bil od leta 1931. do svoje smrti predsednik moške podružnice CMD, posvetil svoje sile tej narodni organizaciji in obmejnemu šolstvu sploh. Veliko pažnjo je posvečal gradnji nove šole v Gradišču. Kdo se ne spomni dragega pokojnika iz naših vsakoletnih gliaivnih skupščin, kjer je s prepričevalno, ognjevito besedo navduševal za obmejno narodno obrambno delo. Velik del plodonosnega dela CMD je pripisati prizadevanju dr. Lašiča. Poleg dela v CMD je bil do zadnjega aktiven telovadec v vrsti starejših bratov Sokolov ter podpredsednik v glavnem odboru Narodne Odbrane. Kako je obmejni Maribor cenil pokojnikovo delo, je pokazala ogromna množica zavednih narodnjakov, ki je spremila vkljub sla*- bemu vremenu odličnega narodnega borca glav. odbora CMD, ravnatelj Gruden in stana njegovi zadnji poti. rosta Sokola Maribor Matica D. Fornazarič. Ob odprtem grobu so mu spregovorili pri- Pevsko društvo »Jadran« pa mu je zapelo v srčne poslovilne besede gg. dr. Lipold, tajnik slovo: »Pomladi vse se veseli«. Ante Beg Franček Seršen Po preporodu in preorganizaciji (1907) je dobila naša šolska in narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda celo vrsto velikih mecenov, 'ki so ji zapustili ob smrti vse svoje premoženje, a po vojni so se javili le trije, ki pa so tudi bili še rodoljubi stare garde, ker so imeli svoje oporoke napisane davno poprej t. j. že pred vojno (dr. Josip Georg t 4. X. 1920, Robert Kollmann f 12. VI. 1933 in upok. profesor Nikolaj Žagar f 27. I. 1934.) Ob naštevanju vseh velikih mecenov v jubilejnem koledarju (Polstoletje družbe sv. Cirila in Metoda) je vprašal pisec: »Ali so ž njimi res izumrli idealni rodoljubi med Slovenci?« Dne 16. julija umrli trgovec in posestnik v Ljutomeru, komaj 401etni Franček Seršen pa je dokazal, da so še med nami, četudi zelo redki žarki rodoljubi starega kova. Pokojnik se je spomnil naše družbe z veliko svoto 25.000 Din. Seršenova hiša v Ljutomeru je bila od našega narodnega preporoda ognjišče narodne zavednosti. Pokojnikova še živeča mati iz znane narodne Kavčičeve hiše v St. Jur ju ob juž. žel. je pred vojno aktivno posegala v narodno in naše obrambno delo ter bila pri prvih velikih nemčurskih izgredih v Celju ometana s kamenjem in gnilimi jajci. Pokojni Franček je podedoval vse lepe lastnosti svoje plemenite matere. Napravil je meščansko (nemško) šolo v Radgoni, nato se je šel učit trgovine v Pliberk (Koroško). Med vojno mu je umrl oče. Ker je bil starejši brat v vojski, mlajši pa še otrok, je moral še ne 201etni Franček prevzeti obširno posestvo in trgovino. Takoj je začel razvijati svoje velike gospodarske talente. Povečal je obrat in razširil lokale, da je postala trgovina vodilna v Ljutomeru in v vsem okolišu. Na mestu stare gostilne, kjer je bila zgodovinska Čitalnica, je zgradil moderen hotel. Vzorno je vodil obširno posestvo, prenovil vinograde ter si zgradil v Nuinski grabi krasno vilo, kjer je kavalirsko sprejemal in gostil številne prijatelje in znance. Vedno postrežljiv, vljuden in prijazen z vsakomur, vsestransko na-obražen, delaven in vnet za vsako pametno in dobro stvar, si je kmalu pridobil velik ugled med someščani in okoličani. Bil je predsednik v nadzorstvu Združenja trgovcev, član Združenja gostilničarjev, član občinskega odbora — nekaj časa tudi podžupan — odbornik Mestne hranilnice itd. Njegova premišljena in resna beseda je povsod obveljala. Vedno in povsod se je trudil za gospodarsko in kulturno povzdigo svojega rojstnega mesta Ljutomera. Vedno in povsod pa je bil tudi odločen nacionalist in Sokol. Sokolstvu je posvečal največ ljubezni in dela. Mnogo let je bil podstarosta in je do bolezni redno telovadil v vrstah starejših bratov. Za zgradbo Sokolskega doma in telovadišča je imel glavno zaslugo. Bil je predsednik gradbenega odbora ter si pri tem sploh ni beležil lastnih izdatkov. Njegovo prerano smrt objokuje ves napredni Ljutomer. Večna čast in slava njegovemu spominu! prof. Kolar Ivan Družba sv. Cirila in Metoda ob dvajsetletnici Jugoslavije Ali je narodno-obrambno delo v svobodni državi še potrebno? Odločno: da! Kajti s tem, da so bile postavljene meje politično osvobojeni zemlji, samo s tem niso mogle biti ozdravljene kar na mah tudi vse rane v duhovnem narodovem življenju. A teh je veliko in težke so tako, da jih nobeno oblastvo ne more zaceliti, ako ne sodeluje ves narod vselej in povsod. V lastni državi je državno oblastvo le vodilni in izvrševalni organ narodove volje, ne pa »država« nad državljani, kakor je bilo v tisočletju sužnosti. To pa pomeni, da mora vsak državljan aktivno podpirati svojo državo v vsem skupnem narodnem in državnem stremljenju. Narod mora sam hoteti ozdraviti in se razvijati, kajti šele to mu daje pravico do svobode. Masaryk je to resnico paradoksno podčrtal: »Lažje je biti nesvoboden kakor pa svoboden.« To pomeni: svoboda nalaga dolžnosti, ki jih nesvobodni nima, ker nima pravic. Etično načelo je, kolikor večje pravice imai kdo, ima tudi tem večje dolžnosti. In to je tisto najtežje v svobodi, zlasti narodu, ki se je šele osvobodil. Poznal je le eno pravico: rušiti, in še to pravico si je vzel proti volji oblastnikov. Toda tudi v obrambnem boju je spoznal ubogi Slovenec, da je najmanj enako važno ustvarjati. Zato si je zgradil na-rodno-obrambne utrdbe iz lastnih kulturnih in gospodarskih moči. Družba sv. Cirila in Metoda je zgradila do leta 1914. na obmejnem slovenskem ozemlju 8 čisto lastnih narodnih šol za 2.620 otrok. Na vsem slovenskem ozemlju, ki je bilo razkosano pod sedem različnih pokrajinskih (deželnih) uprav zaradi bolj si- stematičnega raznarodovanja, je vzdrževala CMD vseh teh osem šol popolnoma iz lastnih sredstev, vzdrževala učiteljstvo in podpirala šolsko deco. Razen tega je vzdrževala tudi 22 otroških vrtcev za 1.607 otrok v najbolj ogroženih krajih ob meji in tudi v notranjosti slovenskega ozemlja. Skupaj je torej skrbela CMD sama za preko 4.200 otrok, da je zajezila vsaj na j večjo nevarnost raznarodovalnega vala nemškega »Schulvereina« in »Siid-marke«. Marsikdo si misli, da te nevarnosti ni več vsaj v mejah svobodne slovenske zemlje v Jugoslaviji, ali pa vsaj, če je še kje, da se da odpraviti z uradnim dekretom. O, da, če bi bili življenjski problemi tako preprosti kakor teorija na papirju. Saj je država storila svojo nalogo v marsičem, da smo po prvih 20 letih osvobojene Jugoslavije po pravici ponosni na lepe uspehe. Ze samo število slovenskih šol pred vojno in pa zdaj kaže ogromen napredek: Na ozemlju današnje dravske banovine je bilo iz avstrijskih časov do leta 1919. kar 151 raznarodovalnih ljudskih šol, in sicer: 60 nemških, 91 madžarskih (v Prekmurju) ter 57 šufferajnskih šol in 4 vrtci. V letu 1919. je bilo vseh ljudskih šol v dravski banovini 822 z 2863 oddelki. Danes pa imamo prav na tem ozemlju 860 narodnih ljudskih šol (847 državnih in 13 zasebnih) s 4.022 oddelkoma. In vendar narodno-obrambno delo ni končano, zlasti ne v obmejnih krajih, kjer živi ljudstvo v težki gospodarski stiski in ga še v marsičem ovirajo sovražni vplivi tujih političnih sil. Kaj je geopolitika dr. Ilešič Svetozar V novejšem času čujemo vsak dan bolj pogosto izraz »geopolitika«, s katerim nas posebno radi obsipajo naši sosedje na severu. Pri tem marsikdaj ne vemo točno, za kakšno vedo prav za prav gre, ali gre bolj za politiko, ali za geografijo (zemljepisje). Proti koncu preteklega stoletja je deloval na Nemškem svetovno znani zemljepisec Friderik Ratzel, ki je s svojim delom in svojimi pobudami dal osnovo današnjemu ši- rokemu razmahu zemljepisne vede, ne samo med Nemci, temveč na svetu sploh. Ta znanstvenik je mnogo proučeval tudi tedanje države kot največjo obliko politične organizacije ter je postavil načelo, da je vsaka država v svojem obstoju in razvoju vezana na nek določen kos zemeljske površine, ki ji s svojimi prirodnimi značilnostmi nujno predpisuje tak ali drugačen razvoj. Znane so njegove besede, »da je država obenem košček zemlje in košček človeštva«, ki sta usodno povezana med seboj. To je bilo osnovno načelo njegove »politične geografije«. Njegove ideje je kasneje razvijal dalje veliki švedski državoslovec Rudolf K j e 11 e n v svoji znameniti knjigi »Der Staat als Le-bensform« (Država kot življenjska oblika«), ki so jo Nemci po vojni izdali že v več izdajah, seveda prikrojenih po svoje. Kjellen smatra državo kot pojav, ki je docela enak v svojem žitju in bitju slehernemu drugemu živemu organizmu: ona živi, se stara, vsaka po svoje, izrablja oni kos zemlje, na katerem je zrasla, v interesu svojega čim uspešnejšega in dolgotrajnejšega obstanka. Nikaka politika se ne more in ne sme oddaljiti od prirodnih ugodnosti, možnosti in smernic, ki so državnemu organizmu omogočile uspešno življenje; če se jim vendarle oddalji, organizem propade, zamre. To uči Kjellenova »geopolitika«, izraz, ki ga je uvedel ravno on. To »geopolitiko« je v povojni dobi poprijela cela vrsta nemških znanstvenikov in politikov, ki so pripisovali polom Nemčiji v svetovni vojni v precejšni meri ravno dejstvu, da so odločujoči vodje nemške politike znali premalo »geopolitike« ter premalo upoštevali njene vezi. Ti znanstveniki so nato pričeli izdajati drug za drugim »geopolitične knjige«, kot svoje glasilo pa so si ustanovili mesečno revijo »Zeitschrift fiir Geopolitik«, ki izhaja zdaj že več kot 10 let in obravnava vse mogoče mednarodne probleme z »geopolitičnega« vidika. Pri silnem razmahu te stroke kajpada ni čuda, da so se zelo pomešali pojmi o tem, kaj prav za prav je naloga geopolitike in kaj jo loči od navadne politične geografije. Najprej je prevladalo mnenje, da je geopolitika veda o navezanosti katerihkoli političnih pojavov na tako zvane geografske predpogoje. Bavila bi se torej s tem, kako so dr- žave nastale radi raznih prirodnih ugodnosti, n. pr. radi morske lege (Anglija, Japonska), gorske izoliranosti (Švica), kako so zajele posamezne prirodne enote, kako so si začrtale tako zvane prirodne meje, kako so si skušale pridobiti ozemlje, ki bi bilo sposobno obdržati v življenju vse gospodarske panoge, s tem ohraniti čim večjo gospodarsko neza-visnost itd. To pojmovanje geopolitike sloni torej docela na tako zvanem politično-geo-grafskem determinizmu, to se pravi, na mišljenju, da je vsaka država in vsak politično-geografski pojav (državna meja n. pr.) nujno in usodno vezana na določene prednosti v prirodi svojega ozemlja, brez katerih nima možnosti za obstoj. Država je torej košček prostora in košček ljudstva, »Raum und Volk«, dva pojma, ki pomenita rdečo nit vse nemške geopolitike. Drugi krog nemških geopolitikov gleda na stvar z malo ožjega vidika. On prepušča proučevanje države same in njene navezanosti na grudo politični geografiji. Naloga slednje je, da proučuje sam ustroj države, pogoje za njen obstoj itd., skratka to, kar bi lahko imenovali državo kot statičen pojav, to se pravi, kot že ustaljeno, zrelo organizacijo »kosa zemlje in kosa človeštva«. Geopolitika pa naj bi proučevala državo kot dinamičen pojav, to je možnosti in potrebe njenega razvoja, njenega razširjenja, gospodarskega razmaha, kulturne ekspanzije, možnosti in potrebe novih, boljših in »prirodnejših« državnih mejai, ki bi državni »prostor« bolje zavarovale in dale državnemu »ljudstvu« možnost popolnejšega razvoja. Vsak »dinamičen« narod potrebuje za svoj razmah »prostora«, temu primernih meja, zahteva, da se mu prepusti na milost in nemilost vse področje njegovega kulturnega vpliva (t. zv. »Kulturbo-den«, nemški »Kulturboden« sega do Zagreba!), da se mu dado prirodne meje, ki mu omogočajo prosto pot v oceanski in kolonialni svet, da se mul izroče kolonije, ki so potrebne zahtevam njegovega »prostora in ljudstva«. Tak narod s polno življenjsko silo (»dinamiko«) ne zdrži več v svojem omejenem »prostoru«, on spada med sile, ki so premagale navezanost na ta prostor (»raumuber-widende Machte«). Tako geopolitično pojmovanje je seveda, kakor vidimo, prišlo kot naročeno današnji nemški ekspanzivnosti in je postalo le laži-znanstvena osnova za izvajanje današnje Dolitike. Vrednost geopolitike kot splošne, nepristranske znanstvene panoge je s tem seveda izpuhtela. V ostalem, današnji vodje nemške geopolitike tega niti ne krijejo več. Najbolj viden med njimi je naš bližnji sosed, profesor geografije na univerzi v Gradcu, Otto M a u 11, ki je postavil tretjo, dokončno in po vsej priliki najbolj točno označbo geopolitike: geopolitika je politična geografija, prirejena za praktično uporabo (čigavo, je iz gornjega jasno razvidno), ona daje praktične smernice politikom na osnovi zakonov in vzročnih zvez, ki jih je ugotovila politična geografija za dosedanji razvoj držav. Politična geografija spoznava bistvo države kot v tleh, v prostoru zakoreninjenega organizma, geopolitika pa skuša ugotoviti nove prostorne zahteve države, varstvo tega prostora, njegovo čim popolnejšo prometno narodnostno in gospodarsko organizacijo (»Raum-, Verkehrs-, Wehr-, Wolkstums-, Wirtschafts- Geopolitik). Geopolitika je torej v razmerju z geografijo ono, kar je zdravnik v primeri z biologom, kar je rudarski inže-njer v primeri z geologom. Biolog proučuje organizem rastline, živali ali človeka kot tak, zdravnik ga skulša izboljšati; geolog preučuje sestavo zemeljskih plasti, rudarski inže-njer jo skuša praktično izrabiti. Da gospod Maull pri tem »zdravljenju« in praktični »pomoči« misli izključno samo na nemški narodni organizem, drugim pa te geopolitične medicine ne privošči, tega sicer zaenkrat naravnost še ne pove, ali iz njegovih nazorov in trditev njegovih sodelavcev je to jasno razvidno. Nemška geopolitika je s tem prenehala biti v zvezi z znanostjo in je postala samo politično propagandno sredstvo. Ko se je pod Kjel-lenovim vplivom pričela ta panoga razvijati, so jo drugod po svetu sprejeli z resnim zanimanjem. Oporekali so ji le preozkosrčne nazore v pogledu navezanosti političnih pojavov na prirodne, izražali so dvome glede »pri-rodnih enot« in »prirodnih meja«, ki so že prej pomenile samo do neke mere vedno veljaven in nepremagljiv okvir, v dobi moderne civilizacije in prometa pa so skoraj le še prazne trditve. Ali, ko so nemški geopolitiki z razmahom narodnega socializma vedno bolj razgaljali svojo pravo ost, jih je vsa izvennem-ška znanost odklonila. Francoski geograf J. A n c e 1, ki skuša »geopolitiko« ohraniti v svojih prvotnih, čistih, dasi kljub temu nevarnih vodah, očita nemškim geopolitikom, da hočejo napraviti iz svoje znanosti »prevratni instrument, vojni stroj proti Novi Evropi in pogodbam iz 1919—1920.« Tudi drugi Francoz, gospodarski in kulturni geograf svetovnega slovesa A. Demangeon, je mnenja, da je tako zvani »praktični« cilj nemške geopolitike, »vzpostaviti nemški Rajh v vsej svoji sili in veličini.« Kdor se samo malo razgleda danes po širokem morju nemške geopolitične literature, se z Demangeonom samo v eni stvari ne bo strinjal: da namreč ne gre samo za vzpostavitev, temveč še za marsikaj več. Saj bo naletel povsod na pojme kot »Auslanddeutschtulm« (»nemštvo v inozemstvu«), »deutscher Volksboden und Kulturboden« (»nemška narodnostna in kulturna tla«), ki dovolj zgovorno govore, kakor tudi cela vrsta institutov, revij in knjig, ki so jim posvečeni. f Turk Josip Moji spomini na Drago* Ni ga menda kraja na bivšem Kranjskem, kjer bi se bili vršili skozi več desetletij pred svetovno vojno tako srditi in dolgotrajni boji med Slovenci in Nemci, kakor v jezikovno mešani Dragi in 4 sosednih vaseh. O teh bojih se je že svojedobno mnogo pisalo, opisovale so se po časopisju (Sl. Narod in Slovenec) krivice in nasilja, ki so se vršila s strani Nemcev proti Slovencem. Omeniti pa je treba, da je bil ta boj zanešen od zunaj in da so boj vodile osebe, ki so imele vpliv in moč ter na razpolago denar in se posluževale vsakojakih sredstev, da so pritiskali na Slo- * Priobčujemo spomine t g. Turka, ki je kot okrajni šol. nadzornik veliko izkusil tekom svojega službovanja na Kočevskem. G. Turk je umrl 4. septembra 1938. in je bil pokopan v Ljubljani dne 6. septembra pri sv. Križu. vence, jih denuncirali in materialno oškodovali. Mnogo, zlasti gmotno slabeje situiranih Slovencev je klonilo in se vdalo pritisku, a drugi so vztrajali v odporu, in to je bila zasluga nekaj požrtvovalnih in neustrašenih mož, predvsem dolgoletnega župana Pavla Turka v Dragi in par somišljenikov domačih in iz sosednega Travnika. V Dragi in 4 sosednih vaseh (Trava, Pod-pr&ska, Srednja vas in Lazeč) žive mešano Slovenci in Kočevarji. Ti Kočevarji se štejejo za Nemce, a njih narečja pravi Nemec ne razume. V narečju je precej popačenih slovenskih besed n. pr. detelein, kačen, koš mišt etc. Spominjam se iz svoje mladosti, da so se celo v Kočevju pri uradih posluževali uradniki Nemci pri zasliševanju strank, posebno žensk, tolmačev. — Skozi leta so se potem Kočevarji potom šole priučili nemščine za silo. Do približno 1875. leta so živeli v Dragi Slovenci in Kočevarji složno med seboj. Upoštevati je treba tudi takratne razmere; Slovenci so bili vobče ponižni, nemški jezik je imel med ljudstvom večjo veljavo, saj uradni jezik je bil nemški in tudi slovenske stranke so dobivale nemške rešitve in se niso upale ugovarjati, meneč, da drugače ne more biti. Tedaj tudi Kočevarji niso bili agresivni in so bili navezani na mirno sožitje s Slovenci, ker je bila vsa okolica slovenska; njih naj-bližnji kočevski rojaki so onkraj prostranega Auerspergovega gozda v Grčaricah in Kočevski reki, s katerimi pa niso imeli nobenega posebnega stika. Tekom prejšnjega stoletja se je slovenski živelj v Dragi in soseščini večal, priseljevali so se Slovenci iz okolice. Nekaj se jih je tudi priženilo. Ti doseljenci so se prilagodili razmeram in tudi delno priučili kočevskega narečja, posebno ženske so bile dovzetne, po njih pa tudi otroci, ki se pozneje svoje prave narodnosti niso več zavedali. Ljudstvo se je pečalo s kmetijstvom in prevažanjem lesa iz graščinskih gozdov; nekaj, posebno Slovencev, je hodilo čez zimo na delo v hrvaške šume. Posamezniki so se lotili krošnjarstva po svetu. Menim, da so predvsem ti krošnjarji, ki so se vračali pogostokrat z dobrim zaslužkom, povzročali neslogo med ljudstvom, boj med Slovenci in Nemci. Nemci ozir. renegati so imeli iz početka zaslombo v Kočevarjih v Kočevju ter oporo v Auerspergovih gozdarjih, ki so imeli v vasi Podpreski, svoj sedež. Krog leta 1870. je postal župan v Dragi gozdar Reininger, ki je županoval nekaj let. V tej dobi, po prihodu omenjenega Pavla Turka v Drago, so se začeli vzbujati in zavedati Slovenci, ki so bili dejansko v večini. Pričeli so se boji, ki še niso do danes povsem končani. Fara Draga, ki leži ob skrajnem zahodnem robu kočevskega sreza ob hrvaški meji, obsega občini Drago in Travo (zdaj sta obe v savski banovini, srez Čabar, in združeni v eno občino). K občini Dragi so pripadale jezikovno mešane vasi Draga, Podpreska in Lazeč, ter 100°/o slovenska vas Novi kot. K občini Travi pa so pripadale Trava in Srednja vas, ki sta jezikovno mešani, pa slovenski vasi Stari kot in Podplanina. Kakor je bila za vso dragar-sko dolino ena sama fara, tako je bila dolgo časa ena sama šola — enorazrednica v Dragi, ki so jo posečali vsi otroci iz jezikovno mešanih vasi Drage, Podpreske, Lazeč, Srednje vasi in Trave. Iz ostalih slovenskih vasi, ki so zelo oddaljene od šole in imajo posebno pozimi slaba pota čez gozdove, so le posamezni otroci redno obiskovali šolo, predvsem oni, ki so imeli stanovanje pri sorodnikih v Dragi ali kaki bližnji vasi. Le v letnem času so prihajali v Drago tudi vsi oddaljeni otroci zaradi verouka, da so se pripravili za prvo spoved in sv. obhajilo. Pouk na šoli v Dragi je bil utrakvističen na ta način, da so se otroci iz početka učili slovensko, pozneje v zadnjih oz. višjih razredih pa so se naučili tudi pisati in čitati nemško. Podlaga za pouk je bila slovenščina, ki so jo obvladali vsi otroci, nemščine pa niso razumeli niti kočevarski otroci. S početnim nemškim učnim jezikom bi bil učitelj pač malo opravil. Iz tega razloga so poučevali vedno, da celo pozneje v samostojnih nemških oddelkih, verouk slovensko. Tudi pridige pri mašah in verouk pri popoldanski službi božji so se vršili vedno le slovensko, dasi se je od raznih strani pritiskalo, da naj bi se vsaj enkrat na mesec nemško pridigovalo. Posebno hud pritisk je izvajal na župnike, župana in občane okrajni glavar Thoman, ki je nalašč za to prišel v Drago. Pri tej priliki je mogočni glavar rohnel nad županom. Vršil se je dialog: Ali veste, kdo sem jaz? — Da, vi ste gospod okrajni glavar. Ali pa veste, gospod okrajni glavar, kdo sem jaz? — Vi ste župan, a skrbel bom, da ne boste več. — Dobro, ako ne bom po Vaši želji več župan, ostanem kar sem, posestnik in trgovec. In kaj ostane Vam, ako ne boste glavar? — ISeveda nadaljnje šikiane niso izostale. V čast je dragarskim župnikom, da so bili vsi razen enega, ki se je bil iz političnega nasprotstva sporazumel z Nemci, narodno zavedni, spoštovanja vredni možje, ki se niso uklonili pritisku oblastnikom in se tudi niso dali podkupiti. Važno je še to omeniti, da so doma po hišah, tudi po kočevskih, molili slovensko — drugače vsaj v dobi, ki se je jaz spominjam, niso znali. Naravno je, da so se Nemci za ponemčevanje predvsem poprijeli šole in na njej nameščenega nemškega učiteljstva. Šola v Dragi je bila podrejena znanemu nemškemu nadzorniku profesorju Linhartu, poznejšemu deželnemu šol. nadzorniku v Gradcu. Bil je zagrizen nasprotnik Slovencev. 2e v letih 1881. in 1882. je imel z njim zaradi šole hud boj župan Pavel Turk, kar je bilo razvidno iz dopisov v Slov. Narodu in Slovencu. Mnogo škode slovenskemu življu na šolah v Dragi in Travi je v predvojni dobi v letih 1905—1911. povzročil zagrizeni kočevski Nemec, okrajni šol. nadzornik R. Peerz, ki je bil zelo agilen poverjenik Schulvereina in Siidmarke. Prvi učitelj, kar se spominjam, je bil v Dragi Jakob Marn. Po njegovem odhodu na Preserje, menda krog 1. 1880, je prišel na šolo učitelj W.. .tz, nato so prišli po vplivu nemškega nadzornika zaporedoma s Kočevarji učitelji, katerim sta sledila učitelja Slovenca Andoljšek in Potokar, ki pa nista imela dolgo obstanka v Dragi in prišel je v Drago nemški fanatik Tscherne, eksponent Schulvereina, ki je bil menda na šoli do 1. 1912, ko se je preselil v Kočevsko Reko. Ne spominjam se, kdaj so delili šolo v nemški in slovenski oddelek, gotovo po nastavitvi prvih nemških učiteljev na zahtevo šolskega nadzornika v nadi, da bi laže slovenske otroke ponemčevali.* V nemški oddelek so lovili otroke z raznimi obljubami. Staršem so natvezili, da se bodo otroci nemško naučili, kar je potrebno, a slovensko pa že itak znajo. Otrokom v nemških oddelkih so dajali vse šol. potrebščine zastonj, otroci so dobivali tudi božična darila, zato ni čuda, da so mnogi slovenski starši vpisali otroke v nemški oddelek. Te podpore je dajal Schulve-rein — nagrajeni so bili tudi učitelji. Tudi Sudmarka ni štedila, ta je dajala ob raznih prilikah staršem podpore in jih tako navezala. Precejšnjo vlogo pri tem ponemčevanju so imeli tudi Auerspergovi gozdarji s svojim vplivom zaradi zaslužka pri izvažanju lesa. Kako je bilo padlo v slovenskem oddelku število otrok, se razvidi iz tega, da sem našel na šoli v Dragi, ko sem jo nadzoroval 1. 1904. v slov. oddelku samo 16 otrok, medtem ko je bilo v nemškem okrog 60 otrok. Tedaj je bil na šoli že učitelj Tscherne. Ko sem ga vprašal, kako to, da so vpisani v nemškem oddelku slov. otroci, je povedal, da jih je vpisal po želji staršev. Nisem mogel, oziroma nisem smel, očitno nič ukreniti, ker so me imeli Nemci že kot sorodnika jim osovraženega župana na piki, in so zasledovali vsak moj korak. Ob neki priliki, ko sem se zavzemal za pravice Slovencev v Dragi — bilo je menda leta 1904, me je okrajni glavar Gestettenhofer opozoril, seveda po nemško, da je bil moj prednik profesor J. Komljanec na podlagi interpelacije v državnem zboru na Dunaju brzojavno razrešen nadzorništva, ker se je baje preveč zavzemal za slovenstvo v Dragi. Odgovoril sem okrajnemu glavarju, da mi je ta izredni dogodek znan, da se nisem potegoval za nadzorništvo in da sem vložil prošnjo za razrešitev kočevskega okraja. To ga je osupnilo in sem imel potem do svoje razrešitve leta 1908. nekak mir, ako izvzamem * K temu pripominja urednik. Šola v Dragi je bila otvorjena v letu 1855. Pi vi učitelj je bil Vrt-nik. V šol. okoliš so spadale tudi vasi Srednja vas, Trava, Stari kot, Podplanina, Črni potok in Pungrt. Razen v prvih dveh, kjer so prebivalci narodnostno mešani so v ostalih vaseh pravi Slovenci. V 1. 1874. je bilo sezidano sedanje šol. poslopje. Do 1. 1886. je bil na šoli pouk samo v nemščini. Po tem letu pa je bila vpeljana slovenščina kot obvezen predmet. Ko pa je bil 1. 1883. imenovan za učitelja v Dragi Josip Petrič se je pričel narodnostni boj. Slovenci so prejemali podporo od CMD, Nemci od Schulvereina. Petriču je sledil Mihajl Vrbič in temu Andoljšek. Za temi so bili nameščeni sami Nemci. L. 1914. je otvoril Schulverein še posebno nemško šolo, ki je bila leta 1918. ukinjena. leta 1905. preiskavo, češ da sem svojega sorodnika Fr. Turka predlagal za krajnega šolskega nadzornika v Dragi. To je bilo delo nemškega nadzornika Peerza in Kalte-neggerja. Iz vsega tega se razvidi, da so imeli Kočevarji ne le zaslombo doma, ampak tudi celo pri deželni vladi in predvsem na Dunaju. Za občino Travo je sezidal Schulverein novo dvorazredno šolo na Travi — menda okoli leta 1900**. Šola je imela nemški in slovenski razred. Nemški razred so obiskovali otroci iz jezikovno mešanih vasi. Trave in Srednje vasi, slovenski razred pa otroci iz Podplanine in bržkone tudi otroci iz Pungerta in Črnega potoka iz občine Osilnice. Ne spominjam se, ali je bilo kaj otrok iz Trave in Srednje vasi v slov. razredu. Vobče so bili Slovenci na Travi manj odporni proti nasilju Nemcev in so se zato bolj ponemčili. Nadučitelj na šoli je bil Lackner, ki je poučeval nemški razred, njegova soproga pa slovenski razred. Učitelj Lackner je bil na videz sicer bolj miren, a je zato tembolj deloval prikrito ne le po Travi in Srednji vasi, ampak je za svoje nemštvo navduševal tudi ljudstvo v slovenski vasi Stari kot, kamor je hodil poučevat na ustanovljeno ekskurendno šolo, ki se je nekaj let pozneje preosnovala v redno enorazrednico. Že leta 1905. pa je bila ustanovljena samostojna enorazredna šola v Novem kotu. To je približna slika šolstva v fari Dragi pred svetovno vojno. Nekatere osebne spremembe na šolah so se bile sicer izvršile, a vsajeno seme nemškega duha je ostalo, in ga niti prevrat povsem ni zatrl. Kakor sem že prej omenil so živeli prvotno Slovenci in Kočevarji v fari Dragi složno in šele tedaj se je začelo medsebojno trenje, ko so si lastili Kočevarji pod vnanjim vplivom neko nadoblast nad Slovenci, dasi so bili ti v večini. S prihodom Pavla Turka iz Novega kota v Drago so dobili Slovenci svojega voditelja in so ga krog leta 1875. izvolili za žu- * Ko je leta 1897. pogorelo šol. poslopje na Travi, je Schulverein pomagal občini, da je še istega leta kupila zgradbo, ki je poprej bila gra-ničarska vojašnica, kasnej epa je služila za ubožnico. To poslopje je občina preuredila in se v njem nahaja šola še danes. Denar za adaptacijo je dalo društvo Schulverein. pana, na katerem mestu je ostal tudi za časa najhujših bojev z malo izjemo ves čas do svojega odhoda v Ljubljano 1. 1907. Neizpodbitno je, da, ako bi ne bilo njega v Dragi, bi se bila že pred leti vsa ponemčila, kajti borbe so bile hude in Nemci so se posluževali vsakovrstnih sredstev za dosego svojega cilja, ki sem jih omenil deloma že pri vplivu na šolstvo. Najhujši propagator in zakleti sovražnik Slovencev — osobito še župana je bil Auerspergov gozdar Kiinzl (Kincl). Imel je vpliv osebno na ljudstvo, bil pa je tudi zaupnik Schulvereina in Siidmarke, ki sta mu dajala potrebna denarna sredstva. Veliko so se prizadevali Kočevarji-Nemci, da bi dobili občino v svoje roke. Na roko jim je šlo okrajno glavarstvo s svojimi nemškimi glavarji. Neko leto je kljub ugovarjanju razpisal okrajni glavar Thoman občinske volitve v zimskem času, ko je bila večina slovenskih volilcev z doma po zaslužku, v 'hrvaških šu-mah. Pri volitvah so bili dobili Nemci večino, a pozneje so bile volitve vsled pritožbe na višjo oblast ovržene in pri naslednjih volitvah so zmagali spet Slovenci, najbolj je odločevala vas Novi kot. Pri neki drugi priliki je kratko pred volitvami dal gozdar Kiinzl grofovo parcelo razdeliti na precejšnje število malih parcelic in te dal prepisati na posestnike v Mozlju — še par ur od Kočevja naprej — tako so bili Nemci pridobili večje število volilcev. Za to nakano so se potem Slovenci maščevali, da so na enak način razdelili na razpolago dano parcelo na občane sosednega Loškega potoka, ki so se vsi udeležili volitev. Tedaj je smel voliti vsakdo — tudi izven občine —, ki je plačal v občini vsaj krajcar davka. Volilci so bili v volilnem imeniku razdeljeni po višini plačanega davka v tri razrede. V I. razredu so bili največji davkoplačevalci — v Dragi grof Auersperg in mogoče še kak večji posestnik, pa župnik in učitelj. V II. vol. razredu so bili srednje veliki in v III. najmanjši davkoplačevalci, zato je bilo v tem razredu največ volilcev. Da bi Nemci pridobili odbornike za I. razred, so si prizadevali, da je bil učitelj na šoli njihovega mišljenja. Da bi se iznebili žup. P. Turka, ki jim je bil tako hudo v napotje, so ga nekoč ovadili, da je razžalil polk domobrancev (Landwehr) z imenom — 'zbadljivko »krompirjevci«. Pri prizivni razpravi v Novem mestu je bil župan oproščen, ker se je izkazalo, da ovadba ni bila utemeljena in priča podkupljena1. Nemci so imeli za zmago pripravljene zastave — pa jih je zadela blamaža. Slične politične razmere so obstojale v občini Travi, le tam niso imeli Slovenci pravega voditelja, zato je tam padalo število zavednih Slovencev in občina je prišla v nemške roke. Manj znan mi je razvoj boja v Dragi in na Travi v zadnji dobi pred svetovno vojno, med vojno in po vojni, ker nisem tja več zahajal, zato naj moja izvajanja 'kdo drugi popolni, mogoče naslednik na posestvu bivšega župana Pavla Turka v Dragi — France Turk. Ko ne bi bilo v Dragi in na Travi ponem-čevalnih šol, Auerspergovih gozdarjev v Pod-preski, nemškega Schulvereinai in Siidmarke, bi bili v fari Dragi že pred svetovno vojno zginili vsi Kočevarji, kajti pravih je bilo že pred leti bore malo. Razširjeni priimki: Jeschelnigg, Miklitsch, Sbaschnigg, Schager, Mihelitsch, Zimpritsch, Kaltschitz, Bartol, Knaus, Wessel, Pospischil kažejo, da njih nositelji izvirajo iz bližnjih sosednih vasi in da njih starši in stari starši niso znali ne kočevsko in še manj nemško. Nemških priimkov se spominjam prav malo n. pr. Glatz, Peitler, Reischel. Opomba. Da bo mogoče vsak čitatelj lahko sam ugotovil, kako je nemška propaganda napredovala ravno s pomočjo nemških šol v sedanji občini Draga, podamo izkaz uradnih ljudskih štetij za vasi: Drago, Lazeč, Podpresko, Srednjo vas, Medvedjek in Travo po narodnosti. V letu 1880. je bilo v teh vaseh 800 Slovencev in 252 Nemcev, skupaj 1052 prebivalcev. Leta 1890. so našteli 728 Nemcev in samo 477 Slovencev, skupaj 1205 prebivalcev. Pri štetju leta 1910. pa je bilo 780 Nemcev le še 157 Slovencev, skupaj 937 prebivalcev. Dejansko pa je po narodnosti v teh vaseh 414 Slovencev, 137 Nemcev in 253 mešancev, ki so po očetu ali materi slovenske narodnosti. Med Nemci so večidel mešanci z najmanj 25% slovenske krvi. Vouk Ivan Delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu Kot izrazito kmetijski narod Slovenci nismo imeli velikih mest. Mesta, ki so nastala sredi našega življa ali pa na njegovi meji, so imela zatorej tuje obeležje. To velja zlasti za mesta v današnji Julijski krajini. Dežela je bila slovenska (hrvatskiai), mesta italijanska. Med temi mesti so najvažnejša Trst in Gorica. Nobeno mesto pa se ne množi niti ne raste 'brez dotoka z dežele. Prav isto velja glede omenjenih 2 mest, zlasti pa glede Trsta. Trst se je kot edino in privilegirano pristiar nišče velike države naglo razvijal in potegnil nase dotok iz širšega področja. Najmočnejši je bil dotok iz slovenskega in hrvatskega podeželja. Ali kaj pomaga, ko so ti sveži dotoki sproti utonili v italijanskem kulturnem in jezikovnem morju. Nešteti in nešteti priimki pristnih Tržačanov so slovanskega porekla in pričajo zgolj o asimilacijski sili italijanske oblasti. Šele v zadnjih treh deset-Ijetjih pred vojno je narodno prebujenje začelo zaustavljati poitalijančevanje Slovencev in Srbohrvatov, zato je njihovo število stalno naraščalo. Po ljudskem štetju iz leta 1910. je štel Trst že 60.000 Slovencev (in Hrvatov), izmed 5 državnozborskih poslancev smo imeli Slovenci 1, pri prihodnjih volitvah je bilo z gotovostjo računati še na drugega. Zadnja predvojna leta so prinesla silovit kulturni in politični razmah našega naroda v Trstu. O uspehih te dobe ne bom podrobno govoril, ker ne spada semkaj, pač pa moram poudariti, da ima nemale zasluge za ta razmah slovenska šola. Mesto Trst z okolico je imelo dve ločeni šolski okrožji: mestno in okoličansko. Okolica se deli v Spodnjo, to so kraji ležeči ob morju, in Gorenjo, to so više ležeče vasi nia Kraški planoti, kakor Opčine (340 m nad morjem, Bazovica i. dr.). Mestna občina je vzdrževala v okolici 11 ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom, stalno pa se je upirala odpretju slovenskih šol v mestu samem. Ze od leta 1884. dialje so star- ši vložili več prošenj za otvoritev slovenskih ljudskih šol v mestu samem, toda brez uspeha. Politični činitelji v Trstu in protislovenska umerjenost avstrijske vlade so stalno zavlačevali rešitev tega perečega vprašanja slovenske manjšine v Trstu. Znameniti čl. 59. šolskega zakona in čl. IX. državne ustave se za slovensko manjšino v Trstu ni upošteval. Kaj je bilo napraviti? Slovenski starši so bili prisiljeni pošiljati otroke v mestne italijanske in nemške šole in nehote sodelovati pri potujčevanju lastne dece. Potreba po slovenski šoli pa je bila vsak dan večja. Leta 1885. ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je mahoma zavedla pomembnosti Trsta, bodoče slovenske trdnjave, ki jo je treba braniti pred potujčeval-nim valom. Z dalekovidno širokogrudnostjo in rekel bi z nekim mladostnim zanosom je posvetila največjo skrb baš Trstu. Iz nekaj skromnih razredov v starem majhnem poslopju pri Sv. Jakobu v Trstu je v dobrih 15 letih zrasla impozantna šolska organizacija. V šolskem letu 1913—14. je Družba vzdrževala v Trstu tri šole v dveh poslopjih: dve v novo zidani štirinadstropni stavbi pri Sv. Jakobu, eno pa v ulici Acquedotto. V te šole je zahajalo 1980 otrok. Vzdrževanje teh šol je stalo po bilanci leta 1912. 83000 Kron (današnja, temu odgovarjajoča vrednost vlsaj 1,000.000 Din). Istega leta je Družba plačala za šolsko stavbo pri Sv. Jakobu 300.000 Kron (danes 4,000.000 Din). Vsekakor za slovenski narod občuten prostovoljni narodni davek. Vendar pa se mora reči, da se je malokateri izdatek tako dobro izplačal kakor ta. Ne v trgovskem smislu, saj Družba tudi ni bila in ni tigovsko podjetje, pač pa je kulturno poslanstvo Družbinega dela doseglo v Trstu višek uspeha. Slovenska mladina je prejemala pouk in izobrazbo v svojem jeziku. Učni uispehi so bili vsekakor veliko boljši kakor pri otrokih slovenskih staršev, ki so obiskovali italijanske in nemške šole. Narodna zavest je prehajala od učiteljstva ra šolsko mladino. Doraščajoča mladina, ki je dovršila slovensko šolo, je iskala nadaljevanja izobrazbe v društvih, ki so postala tako prava narodna potreba. Čitalnice, domači krožki, dramatični krožki, sokolska društva so naglo uspevala. Vzporedno s kulturnim napredkom je napredovala tudi slovenska politična mi- sel. Le kdor je živel takrat v Trstu, more prav presoditi silovito brstenje vseh narodnih sil, ki so se po desetletjih latentnega mirovanja sprostile in nevzdržno zajemale vedno širše množice do tedaj še nezavednega našega ljudstva. Na družbinih šolah so delali požrtvovalni in navdušeni učitelji, ki jih je, njihovo delo razumevajoča in hvaležna javnost podžigala k vedno bolj vnetemu delu v najhitrejšem tempu, kakor bi se bili bali zamuditi važne trenutke. Zato smo jih našli tudi pri delu! izven šole, pri raznih društvih, prireditvah, krožkih itd. Skratka, bila je to doba naravnega narodnega razvoja, čim je prišlo do narodne zavesti. Razvoj Družbinega dela v Trstu nam najbolj jasno pokaže priložena statistika Družbinih šol od leta 1888-89. do leta 1913-14. šolsko leto dečkov deklic skupaj 1888-89 41 33 74 1889-90 85 61 146 1890-91 123 81 204 1891-92 173 111 284 1892-93 198 112 310 1893-94 200 112 312 1894-95 202 114 316 1895-96 247 118 365 1896-97 250 150 400 1897-98 214 166 380 1898-99 242 195 437 1899-00 255 210 465 1900-01 278 246 524 1901-02 383 336 719 1902-03 325 315 640 1903-04 365 347 712 1904-05 340 365 705 1905-06 370 438 808 1906-07 395 381 776 1907-08 498 317 815 1908-09 544 391 935 1909-10 689 451 1140 1910-11 653 712 1365 1911-12 728 789 1517 1912-13 776 980 1756 1913-14 903 1170 2073 Do leta 1914 je obiskovalo Družbine šole v Trstu brez otroških vrtcev 9477 dečkov, 8701 deklic, skupaj 18.178 otrok. Sredi največjega razmaha, ko so tržaški Slovenci na kulturnem in političnem polju korakali od uspeha do uspeha, je posegla voj- na. Zamrlo je politično gibanje, kulturno življenje se je omejilo na najnujnejše. Nastala so leta strahote: vojna, bolezni, pomanjkanje, da ne omenjam političnih preganjanj in drugih nadlog. V teh hudih časih so nam. ostale v uteho in vzpodbudo Družbine šole, ki so kljub številnim oviram vršile svoje poslanstvo ves čas vojne. Ne samo to, slovenske šolske mladine je bilo leto za letom več, tako da je Družba v letu 1917. odprla še eno šolo z 2 razredoma pri Sv. Vidul v Trstu (blizu kolodvora državne železnice). In tako prehajam do statistike Družbinih šol v Trstu v šolskem letu 1918—19, ki nam ga ni bilo dano nadaljevati ne dovršiti: Sole Družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu v začetku šolskega leta 1918-19: Zap. št. ŠOLA Št. j razr. Št. učit. Štev. otrok 1 Deška ljudska šola pri Sv. Jakobu 13 13 574 2 Deška ljudska šola v ulici Acquedotto 7 7 344 3 Deška meščanska šola pri Sv. Jakobu 3 G 155 4 Osemrazredna dekliška ljudska šola pri Svetem Jakobu 15 19 784 5 Osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto 14 17 573 6 Mešana ljudska šola v Sv. Vidu 2 3 94 6 šol 54 65 2524 Pomen teh števil nam 'bo še bolj jasen, če primerjamo stanje na okoličanskih slovenskih šolah, ki jih je vzdrževala tržaška občina: Spod. okol. 4 šole, 41 razr., 51 učit. 2369 otrok Gor. okol. 7 Šol, 33 razr., 38 učit. 1823 otrok skupaj 11 šol, 74 razr., 89 učit. 4192 otrok to je po statistiki za leto 1913-14. V Trstu so torej obiskovali Družbine šole le otroci najzavednejših Slovencev. Ker je bilo od ca 15.000 slov. otrok v slovenskih šolah samo 2524. Mirovna trobenta, ki je v novembru 1918. oznanila svetui mir, je pomenila za tržaške Slovence (in za Jugoslovene Julijske krajine sploh) začetek nove dobe. Naključje je hotelo, da ko so prišli zmagovalci v našo deželo, so našli vse šole zaprte. Zaprla jih je že v oktobru avstrijska vlada zaradi hudo razsajajoče španske kuge. Zaprla jih je seveda začasno s posebnim dekretom in s posebnim dekretom jih je bilo treba odpreti. Veliko so si prizadeli starši s podporo vseh naših kulturnih in političnih činiteljev, da bi izprosili pri oblastvih dovoljenje za otvoritev slovenskih Družbinih šol. Po dolgem moledovanju in posredovanjih so končno oblastva dovolila otvoritev ene slovenske zasebne šole 'pri Sv. Jakobu v Trstu. To se je zgodilo 19. decembra 1920. Učiteljstvo, ki je dan za dnem čakalo otvoritev svoje šole, je bilo nestrpno. Med tem časom je vojaštvo stanovalo v velikem poslopju. Treba ga je bilo prečistiti in popraviti. Komaj so bila ta dela dokončana, je učiteljstvo samo zneslo klopi iz telovadnice v vse šolske sobe štirinadstropne palače in pouk se je pričel. Ozrli smo se po naši čredi, koliko je je še ostalo. In našteli smo še vedno 1700 otrok šolske mladine, ki je ostala zvesta svoji šoli. Pač razveseljiv pojav. Ta šola je bila odprta do koncem leta 1930. Naj sledi še statistična tabela razredov, učiteljev in učencev, za čas od leta 1925-30. SLOVENSKA ZASEBNA SOLA CMD V TRSTU Sol. leto Razr. Učit. Učencev 1925-26 27 32 1080 1926-27 27 32 1018 1927-28 21 26 780 1928-29 19 24 757 1929-30 23 27 725 Opomba. Poleg ljudskih šol so bili v Trstu tudi otroški vrtci, ki jih je CMD vzdrževala. Prvi vrtec je bil otvorjen leta 1886. in se je imenoval: Otroško zabavišče Družbe sv. Cirila in Metoda. Leta 1913-14. so bili sledeči otroški vrtci: 1. pri Sv. Jakobu 11 otrok, 2 Sv. Ivanu 120 otrok, 3. Rojanu 130 otrok, 4. Rocolu 57 otrok, 5. Sv. Mar. Magd. zgornji 139 otrok, 6. Skednju 245 otrok. Skupaj 802 otrok v slov. vrtcih. lllllE!lll!llll!ll!l[lli[lllllllllllE!E1lllll![||||llllHl!lllllllllllllllllll(1llillllllllllII1IIEEI!l[llllllllllllllEIII1l!ltlllllllltll MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALT AR! Brodnik Nemški in hrvaški bog Nasproti slovaški Bratislavi leži ob Donavi velika, mestu podobna vas Geča. Nemci jo imenujejo Kittsee. Poleg Pan-drofa je Geča največja hrvaška naselbina v Severnem Gradišču, najbolj na sever potisnjena postojanka gradiščanskih Hrvatov, prijazna vas med valovitimi bogatimi polji. Poleg Pandrofa in Novega sela je Geča še edina ohranila svojo staro hrvaško narodno nošo. Geča je važna nemška obmejna postaja proti Češkoslovaški republiki in Madžarski. Zato je bil priliv nemškega življa v ta kraj posebno po vojni vedno precej močan. Vendar so še danes Hrvatje, ki jih je v kraju skoraj 2000, v večini. Hrvatje in Nemci žive v tej vasi složno. V cerkvi je eno nedeljo hrvaško bogoslužje, drugo nedeljo pa nemško. V šoli je hrvaški jezik prilično upoštevan: v prvih dveh razredih mali Hrvatje ne slišijo v šoli razen pri telovadbi, kjer je poveljevanje nemško, nobene nemške besede. Za to skrbita dva hrvaška učitelja, za to skrbi domači župnik, ki je Hrvat in predsednik verske šolske občine. V ta mir ob Donavi je pa kanila pred štirimi leti grenka kaplja nesloge. Bilo je pri procesiji na Telovo. V cerkvi, ki je skupna Hrvatom in Nemcem, imajo dva Boga — dve razpeli namreč — hrvaškega in nemškega. 2e od nekdaj je veljalo v Geči nenapisano pravilo, da sta v cerkvi oba Boga enakopravna, a da ima pri cerkvenih obhodih hrvaški Bog prednost pred nemškim. Pri ob- dr. Ilešič Svet. Pregled Slovencev v Danes je bolj kot kdaj potrebno, da ima vsak od nas vedno v spominu število vseh Slovencev, ki so tako žalostno razkosani in raztreseni po svetu. Razen nas Slovencev, ki živimo svobodno v Jugoslaviji, imamo v Evropi predvsem še naši narodni manjšini, brž za mejami, v Italiji in Avstriji (Nemčiji), od tega v Italiji (Julijski krajini) okrog 425.000 hodih nosijo hrvaški mladeniči — tu jih domače ljudstvo imenuje v svojem narečju »hrvatski junaki« — svoje razpelo vedno na čelu sprevoda. — Pa so si mladi gecki Nemci vtepli v glavo, da bi se moralo to v novi državi, v nemški Avstriji spremeniti, da bi nemštvo tudi v Geči moralo priti do bolj vidnega izraza. Stopili so torej še med mašo s svojim razpelom k cerkvenim vratom, da bi ponesli, čim bo opravilo končano, takoj svojega Boga na čelo sprevoda. Hrvaški fantje so to opazili, začel se je v cerkvi prepir, v začetku šepetanje, potem pa glasnejše prerekanje med Nemci in Hrvati. Nemci, nahujskani od nekega priseljenca, se niso hoteli vdati. Niso odnehali, ko je bilo opravilo v cerkvi končano in bi se bila morala začeti procesija. Tedaj so mladi Hrvatje od zunaj zaklenili cerkvena vrata in izjavili, da bodo ostala tako dolgo zaklenjena, dokler Nemci ne bodo popustili. Na posredovanje orožnikov in prigovarjanje župnikovo ter ob razburjenju vse hrvaške srenje so se morali končno nemški hajmverovs-ki fantje vdati: Pred vihrajočimi cerkvenimi in društvenimi banderi in ob prepevanju starih hrvaških nabožnih pesmi, ki so jih bili Gecani prinesli še iz svoje hrvaške domovine na jugu, se je pomikala procesija s hrvaškim Bogom na čelu po okrašenih ulicah. Pa mi je mladi hrvaški duhovnik iz Srednjega Gradišča, ki mi je to pravil, še pripomnil: »Vedite, da naši Hrvatje v Severnem Gradišču niso posebno zavedni!« Evropi in izven nje in v bivši Avstriji (na Koroškem in Zgornjem Štajerskem okoli 90.000). Okrog 6000 Slovencev imamo še ob Rabi na Madžarskem in 2000 na ostalem Madžarskem. Vse to je naše živo narodno telo. Razen tega imamo še povsod po Evropi raztresene Slovence, zlasti po večjih mestih, zlasti veliko pa je naših izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. V Franciji živi okrog 40.000 izseljencev, in to predvsem v industrijskih področjih na severu (departementi Nord in Pias de Calais) in na severovzhodu, v Loreni (departementi Moselle in Meurthe-Moselle). V južnovzhodni Belgiji, v pokrajini Limburg (kraji Eysden in Waterschee) je zdaj okrog 6000 Slovencev, pretežno rudarjev, na skrajnem jugu Nizozemske (Heerlen) pa okrog 3000 naših ljudi. V Nemčiji se ceni število Slovencev na 50.000, največ v industrijskih predelih Porenja in Vestfalije (Dortmund, Essen), ter v Zeli i. Wiesental ob severni švicarski meji. Od ostalih evropskih držav ima precej Slovencev še Španija, Češkoslovaška, Poljska, Romunija in Bolgarija. Razen Slovencev v Jugoslaviji ter manjšin na Koroškem in Primorskem, živi torej po Evro- pi raztresenih še okrog 110.000 Slovencev. V državah Sev. Amerike (USA) živi čez 250.000 Slovencev in sicer največ v državah Colorado, Illinois, Indiana, Kansas, Michigan, Minnesotta, Utah, Washington, West Wirginia, Wisconsin. Prav posebno mnogo Slovencev pa imata državi Ohio s središčem v mestu Cleveland in Pensylvania (Forest Ci-ty, Johnstown, Pittsburgh). V Kanadi je okrog 20.000 Slovencev, v Južni Ameriki, predvsem v Argentini nekako 40.000, v vsej Ameriki torej okrog 310.000. V Avstraliji se ceni njih število na 700, v Aziji na 1200, v Afriki na 8000 (predvsem v Egiptu). Izven Evrope bi torej živelo okrog 320.000 Slovencev. Število vseh Slovencev na svetu pa bi znašalo nekako 1,900.000. Narodne manjšine v srednje evropskih državah Narodne manjšine so postale predmet razprav med velesilami. Tudi oni, ki doslej niso posvečali svoje pozornosti raznim narodnostnim skupinam v posameznih državah so se pričeli zatnje zanimati. Da bo mogoče čitate-ljem našega Koledarja točno presojati o upravičenosti zahtev, posameznih narodnostnih skupin, navajamo spodaj pregled narodnih manjšin v srednjeevropskih državah. Kot vir smo uporabili knjige: Josef Chmelar, Die nationalen Minderheiten in Mitteleuropa. Orbis, Praha 1937. Wilhelm Winkler, Stati-stisches Handbuch der europaeischen Natio-nalitaeten. Braumiiller Verlag, Wien 1931. in Hiibners geografisch-statistische Tabellen 72 Ausgabe, 1936. Verlag Seidel Wien. Vse te knjige upoštevajo uradne podatke ljudskih štetij in so še najbolj zanesljiv vir. Povedati moramo, da je literatura o manjšinskem vprašanju zelo obširna in deloma tendenčna, zato smo lahko opazili v dnevnikih in drugih listih najrazličnejše podatke za posamezne narodne manjšine. ČEŠKOSLOVAŠKA. Po ljudskem štetju iz leta 1930. je bilo 14,729.536 prebivalcev. Čehoslov. 9,689.000, Rusinov 549.000, Poljakov 81.000, Nemcev 3,231.000, Madžarov 692.000, Zidov 186.000. Po Winklerjevi knjigi pa je bilo v 1. 1921. 8,819.663 Čehoslovakov od tega 6,774.715 Čehov in 2,044.948 Slovakov. POLJSKA. Po uraidnih podatkih ljudskega štetja iz 1. 1931. je 22,208.076 Poljakov in 9,924.840 drugih narodnosti. Ukrajincev je 4,200.000, Belorusov 1,060.237, Nemcev 1,059.194, Litvancev 80.000, Rusov 55.239, Čehov 30.628, Zidov 2.700.000, Po veri pa je bilo 1. 1921. rimskih katolikov 17.365.000, grških katolikov 3,031.000, pravoslavnih 2,847.000, Zidov 2.845.000, protestantov 1,015.000. Po podatkih iz 1. 1931. pa je katoličanov 23,688.000, pravoslavnih 3,955.000 Židov 3,029.000, protestantov 852.000. Grške katolike ali unijate so prišteli h katoličanom. Omeniti je treba, da trdijo Ukrajinci, da jih je v Poljski republiki okroglo 7,000.000. ROMUNIJA. V Romuniji je po ljudskem štetju iz leta 1930. 18,057.074 prebiv. in sicer 13,524.269 Romunov in 4,464.157 pripadnikov narodnih manjšin. Madžarov 1,386.717, Zidov 828.816, Nemcev 774.645, Ukrajincev 456.842, Bolgarov 370.168, Turkov in Tatarov 230.000, Rusov 306.969, Poljakov 35.000, Srbov 48.000, Slovakov 27.000. JUGOSLAVIJA. Leta 1931. je bilo 13,934.038 prebivalcev v Jugoslaviji. Jugoslovanov je bilo 11,888.516 ali 85% vsega prebivalstva. Po jeziku pa 10,753.516 Srbohrvatov in 1,135.000 Slovencev. Nemcev 499.326, Madžarov 468.185, Ar-navtov 342.000, Romunov 139.000, Turkov 132.322, Italijanov 9.396, Čehoslovakov pa 176.482. Po uradnih podatkih je imela Jugoslavija koncem leta 1937. 15,173.608 prebivalcev. V petnajstih letih je prebivalstvo narastlo za 3,188.697 oseb. MADŽARSKA. Vseh prebivalcev je 8,683.740. Po statistiki iz leta 1930. je 478.630 Nemcev, 104.819 Slovakov, 16.221 Romunov, Srbohrvatov 34.714. Slovencev niso našteli nič. Leta 1920. pa so našteli 7,147.053 Madžarov, 551.211 Nemcev, 141.882 Slovakov, 23.760 Romunov, 77.006 Srbohrvatov, ki so jih razdelili na Hrvate, Srbe, Šokce in Bunjevce. Slovencev je bilo 6.087. Židov je 445.000 in so prišteti k Madžarom. NEMČIJA. Po združitvi z Avstrijo ima 72,790.223 prebivalcev po podatkih iz leta 1933. in štetju iz leta 1934. za bivšo Avstrijo. Poljakov je bilo 721.000, Čehoslovakov 63.200, Slovencev 32.000, Hrvatov 42.000, Madžarov 18.000, Židov 791.000, Lužiških Srbov 81.029, Litvan-cev 6000, Dancev 7511, Frizov 8000. Dejansko pa je 1,200.000 Poljakov, 150.000 Lužiških Srbov, 128.723 Čehoslovakov, Hrvatov in Slovencev 128.354. ITALIJA. Vseh prebivalcev je 45,110.000. Med temi je 525.000 Jugoslovanov, 257.000 Nemcev, 48.000 Zidov. Po knjigi L. Tesniere, Statistique des lan-gues de 1’Europe pa je bilo v 1. 1926. 371.474 Slovencev, 187.085 Hrvatov ter 295.150 Nemcev. Zanimivo dejstvo za nas je spodnji pregled, ki ga je priobčil dr. Korherr v knjigi Volk und Raum, Wiirtzburg 1938. pod naslovom: Premaknitev evropskega narodnega težišča. 1800. 1910. 1930. 1960- Slovani 65 milj. 187 milj. 226 milj. 330 milj. Germani 59 „ 152 „ 149 „ 160 „ Romani 63 „ b 00 3 121 „ 133 „ V % izraženo bo leta 1960. 50,8% prebivalstva v Evropi Slovanov, 26.9% Germanov in 22.3% Romanov. Slovanski narodi se hitro množe, ker imajo po večini velik prirodni prirastek. Za primer naj navedemo, da se je 1. 1933. rodilo v Jugoslaviji 452.036 otrok, v Franciji 678.700, Poljski 868.675, Nemčiji 971.171. V letu 1934. v Jugoslaviji 459.808, Franciji 677.878, Poljski 881.615, Nemčiji 1,198.350 otrok. Narava in čas delata za nas, zato smemo upati na boljšo prihodnjost. dr. Leo Stare Pregled pomembnejših knjig o narodno obrambnih problemih (Glej tudi Koledar CMD 1938) JUGOSLOVANSKE KNJIGE Barbalič, Fran: Hrvatski i slovenski jezik u crkvama Istre. Zagreb 1938. Posebni odtis iz »Istre«. 8 str. Čermelj, dr. Lavo: Slovenci in Hrvatje pod Italijo. Demografska študija po povojni uradni statistiki. Poseben odtis iz Misli in dela. Ljubljana 1938. Etnografska karta Julijske krajine, Beneške Slovenije in Zadarske pokrajine. Izdelal Oskar Savli, narisal Vilko Finžgar. Založil in izdal Publicistični odsek Zveze jugosl. emigrantskih društev v Jugoslaviji (1937). Izšla je v slovenski, hrvatski, francoski, angleški in nemški iz. daji. Glavič, J: Podravje v luči nemške iredente. Misel in delo, L. II. št. 5. Ljubljana 1936. Hitlerjevci v Sloveniji. (1937). Poročila iz Kočevja, Maribora, Celja, Ptuja, Konjic, Slov. Bistrice, Hrastnika, Šoštanja, Grabštajna, Ljubljane, Jesenic itd. Kosovski Dušan: Zar je naše ujedimjenje za-vršeno? Beograd, Narodno izdanje. Mačkovšek, ing. Janko: O raznih nemških mejah med Gospo Sveto in morjem. Misel in delo. L. III. št. 4. Ljubljana 1937. Skok, dr. Petar: Dolazak Slovena na Mediteran. Split 1934. Pomorska biblioteka Jadranske Straže. Kolo II. sv. 1. Slovenska Krajina. Zbornik ob 151etnici osvo-bojenja. Uredil Vilko Novak. Beltinci 1935. 133 str. Soča. Kalendar izbjeglica iz Istre, Trsta i Goričke. Zagreb 1934, 1935, 1936, 1937 in 1938. Nakladom konzorcija lista »Istra«. Šašel, J. — Ramovž, F.: Narodno blago iz Roža. Maribor 1938. Izdalo zgodovinsko društvo. Trnjegorski, L. dr.: Jugoslovenske manjine u inostranstvu. Beograd 1938. Izdanje biblioteke »Narod i država«, str. 142. 7 zemljevidov. U — č: Nemški imperializem. OJNS 1938. Izdal in založil narodni poslanec Milan Mravlje. Zwitter Fran: Koroško vprašanje. Akademska založba v Ljubljani 1937. 32 str. 2ic, Nikola: Istra. Dio I. Zemlja. 96 str. ilustr. Zagreb 1936. Isti: Dio II. Čovjek. Antropogeografsko stanje potikraj svjetskog rata. Zagreb 1937. 168 str. ilustr., 1 karta. Izdanje biblioteke HRvati Izvan Domovine (HRID). Anschluss in Koroški Slovenci. Ljubljana, aprila 1938. 16 str. Češkoslovaške knjige: Derer, L.: Naše problemy. Ovahy o zakladnich otazkach Československa. Praha 1938. Orbis. 380 str. Prochazka, J.: Jihoslovane v Italii. Kniha o kulturnim vyvoji a osudu uvedomele slovanske vetve. Praha 1938. V gen. komisi u firmy B. M. Klika, Praha II., Krakovska 9. 17 ilustr., karta v pril. 168 str. Slaminka VI.: Narodnostni vyvoj Ceskoslo-venske republiky. Vyškov 1938. F. Obzina. 119 str. Slavik, J.: Narodnostni politika ve SSSR. Praha 1937. Čsl. graficka Unie. 51 str. Sobota, E.: Narodnostni autonomie v Cesko-slovensku. Praha 1938. Orbis. 125 str. POLJSKE KNJIGE: Bader, K.: Stosunki polsko-czeskie. Warszawa 1938. Klub Spoleczno — Polityczny. 38 str. Bochenski, A.: Mi$dzy Niemcami a Rosjq. Warszawa 1937. F. Hvesick. 185 str. Bochenski, A.: Los, St.: Boczko\vski Wt.: Pro. blem polsko-ukrainski w Ziemi Czerwichskiej. Warszawa 1938. Polityka. 245 str. Kcwalewski, M.: Politika narodowošcio-wa na Ukrainie Sowieckiej. Zarys ewolucji stosunkow w latach 1917—1937. Warszawa 1938. Inst. Badan Spraw Narodowošciowych. 192 str. Niepokoyczycki, K.: Slowacy i Czesi. Zarys stosunkow. Warszawa 1937. Mysl Polska. OIszcvvicz W.: O polsko-slowackiej wspol-pracy na terenie Šlgska Cieszynskiego. Warsza-wa 1938. Two. Przyjac. Slowakow. 30 str. FRANCOSKE KNJIGE: Čermelj, dr. Lavo: La minorite slave en Italie (Les Slovenes et Croates de la Marche Julienne) Ljubljana 1938. Union Yougoslaves des Assotia-tions pour la Societe des Nations. Ass. de Ljubljana. 276 str, 1 karta v pril. Les ecoles tsheques sous le regime autrichen et les ecoles allemandes sous le regime tsheco-slovaque, par les Recteurs des etablissements de 1’einseignement superieur de langue tsheco-slovaque. Prague 1938. 24 str. ANGLEŠKE KNJIGE: Freund, R.: VVatch Czechoslowakia. London 1937. Thor. Nelson. 11 str. Germany and Czechoslovakia. By an Active and Responsible Czechoslovak Statesman. — I. Foreign Policy of Czechoslovakia in its Relati-ons to Germany. — II. Czechoslovakia at the Peace Ccnference and the present German-Czechoslovak Discussion. Praga 1937. Orbis. 105 in 83 str. The Congress of the European National Mino-rities. London meeting 14* — 15lh July 1937. In commision by W. Braumiiller, Universitats-Verlagsbuchhandlung. Wien_Leipzig. 1938. MADŽARSKE KNJIGE: Moricz, Miki.; Zathureczky, G.; Prokopy, J.; Nagy, I. vitez: £szak-kelet-del es nyugat. Negy eloadas az elszakitott magyar reszekrol. Schrif-ten des Minderheiten-Instituts an der kon. mag. Elisabeth Universitat. Pecs 1937. Flachbart, dr. Ernst: System des intcrnationa-len Minderheitenrechtes. Budapest 1937. NEMŠKE KNJIGE: Auslandsdeutsche Volksforschung. Viertel- jahrschrift. Hrsg. Dr. H. J. Beyer. F. Enke Verlag. Stuttgart 1938. Bd. 2 H. 1, 2. 320 str. Bahr, Richard: Deutsches Schicksal in Sfld-osten. Hamburg (1936). Hanseatische Verlagsan-stalt. 245 str., 1 karta. Basch, dr. F.: Zur Vollts- und Volksbewe-gungsfrage in Banat 1717—1867. Munchen 1936. Schriftenreihe der Neuen Heimatblatter IV. Das Dcutschtum des Siidostens im Jahre 1936. Riickblick auf das Schicksal der Deutschen in Siidtirol, der Tschechoslowakei, in Siidslawien, Ungarn, Rumanien, sowie liber die Lage in den osterreichischen Grenzgebieten. Wien 1937. Verlag Deutscher Schulverein Siidmark-Wien. Deutsches Archiv fiir Landes und Volksfor-schung. Hrsgeber A. Brackmann (Berlin, H. Hassinger) Wien, Fr. Metz (Freiburg i. Br.; Schriftleitung E. Meynen (Berlin. Verlag S. Hir-zel in Leipzig. I. Jahrgang 1937. (4 zvezki) 1060 str. Za nas so zlasti zanimivi članki: G. Glauert: Zur Besiedlung der Steiner Alpen und Ostkara-vanken (2. zv.); — M. Schmidt: Neuere Arbeiten iiber Untersteiermark (2. zv.); —M. Wutte: Ver-zeichniss der 1921—1936 erschienenen Literatur iiber Kamten (Auswahl) (2. zv.). — M. Schmidt u. W. Neumann: Eine Karte der steierischen Sprachgrenze (!!) (3. zv.). — H. Bobek: Um die deutsche Volksgrenze in den Alpen (s karto v tekstu) (3. zv.). — W. Kuhn: Die deutschen Sied-lungsraume in Siidosten (4. zv.). Deutsches Grenzland. (Boehm, M. Hildebert, Loesch, C. Karl v.) Jahrbuch des Instituts fiir Grenz- und Auslandstudien 1937. Deutsche Buchvertriebsstelle. Berlin. Die Karntner Slowenen in Vergangenheit und Gegenwart. Grundsatzliches zur Minderheiten-frage. Klagenfurt 1937. Im Selbstverlag des Slo-wenischen Kultur-Verbandes, Klagenfurt — Viktringerring 26. Europaischer Nationalitatenkongress. Samt-liche Entschliessungen der Nationalitatenkon-gresse 1-1925 bis XIII-1937. Gesammelt vom Se. kretariat auf Grund der Sitzungsberichte. Wien 1937. Fingeller, Hans: Die Wahrheit iiber Sudtirol. 3. Aufl. 1937. 39 str. Bestellungen durch Andreas-Hofer-Bund fiir Tirol, Innsbruck. Fittbogen, Gottfried: Was jeder Deutsche vom Grenz- und Ausland- deutschtum wissen muss. 3 karte. Miinchen-Berlin 1937. 8. izdaja. Foerster, F. W.: Europa und die deutsche Fra. ge. Vita Nova Verlag. Luzern 1937. Gottscheer Kalender fiir das Jahr 1938. XVIII. Jahrgang. Geleitet vom Geistlichem Rat August Schauer, Pfarrer in Koprivnik. 160 str. Haufe, Helmuth: Deutsches Volkstum in der Bevolkerungsentwicklung der ostlichen Mittel-eurcpa. Berlin-Stutgart 1935. Verlag Grenze und Ausland. 62 str. Issatschenko, A.: Die kroatischen Enklaven im Burgenland. Slavische Rundschau 1938. L. X. žt. 2. Str. 114—118. Issatschenko, A.: Vidovinka. Kroatische Ge-sange aus dem Burgenland. Ubersetzung und Nachwort. Graz 1938. Schmidt-Dengler. 48 str. Jahrbuch des Reichsverbandes fiir die Katho-lischen Auslanddeutschen. Berlin 1935. 360 str. Kcrodi, L.: Deutsche Bilanz in Siidosteuropa. Berlin 1936. Verlag von G. Stilke. 110 str. Korcherr, dr. Richard: Volk und Raum. At-lasvverk. 98 kart. Wtirzburg 1938. Verlag der Universitatsdruckerei H. Stiirtz A. G. Kraft, Doris: Das untersteierische Drauland. Deutsches Grenzland zwischen Unterdrauburg und Marburg. Miinchen 1935. Verlag M. Schick. 156 str, 1 karta v prilogi. Lange, dr. Friedrich: Deutsches Volk in 15 Staaten. Ilustr. Leipzig. Verlag von Ph. Reclam jun. Lechner, Heinrich: Radkersburg ( = Radgona). Ein Heimatbuch. Ilustr. 86 str. Leykam.Verlag. Graz 1931. Marz, dr. Josef: Jugoslavvien. Probleme aus Raum, Volk und Wirtschaft. Berlin 1938. 10 kart, 19 ilustr., 168 str. Objektivno pisano. Maschke, Erich: Das Erwachen des Nationai-beivusstsein im Deutsch-slawischen Grenzraum. Leipzig 1933. Heinrichs’sche Buchhandlung. Mikosch, dr. L.: Stirbt unser Volk? Der Ge- burtenriickgang in Osterreich und seine Folgen. Klagenfurt 1937. Kommisionsverlag und Druck von F. Kleinmayr, Klagenfurt. Miltschinsky, Viktor: Karntens hunderjahri-ger Grenzlandkampf. Wien 1937. Verlag E. M. Engel. 192 str. z 1 jezikovno karto dr. O. Zell-a. Paschinger, dr. Viktor: Landeskunde von Karaten. Klagenfurt 1937. Gutenberghaus *M. H. Stemeck, 110 ilustracij v tekstu. Reinhardstein, Joahim: Feuerbrand in Karaten. Der Heldenkampf eines Volkes. Verlag Ull-stein — Berlin. 22 ilustr, 1 karta. Rom, Karl: Rebellion in der Gottschee. Roman. Anathia-Verlag. Ziirich, Leipzig, Wien 1938. Riithel, J.: 3. Buch Gottscheer Heimatbilder. Samozaložba. Graz 1937. Druckerei Knaus & Co. Routil, dr. Robert: Volker und Rassen auf dem Beden Karntens. Kamtner Heimatverlag — A. Kollitsch. Klagenfurt. Schriften zur Geistesge-schichte Karntens. BD. III. 88 str, ilustr. Sclieimann, de. Paul: Ein europaischer Problem. Die Minderheitenfrage. Wien-Leipzig 1937. Reinhold-Verlag. Sitzungsbericht des Kongresses der organie-sierten nationalen Gruppen in den Staaten Euro-pas. Genf. 16. bis 17. Sept. 1936. Siidostdeutsche Forschungen. Hrsg. im Auf-trage des Instituts zur Erforschung des deutschen Volkstums im Siiden und Siidosten in Miinchen von F. Valjavec. Verlag Max Schlick. Miinchen. I. — Miinchen 1936. 312 str. Opozarjamo posebej na članka: Pirchegger, H.: Das Volkstum der untersteierischen Stadte und Markte. — Hofmann, S. F.: Bevolkerungspolitisches aus der Gottschee. II. — Miinchen 1937. 426 str. 2 karti v pril. Opozarjamo na članke: Petri, H.: Vorbermer-kungen zu einer Geschichte der Reformation und Gegenreformation in der Donaufiirstentiimem. — Zimmermann, B. H.: Hans Ungnad, Freiherr von Sonnek, als Forderer reformatorischer Be- strebungen bei den Siidslawen. — Haberlandt, A.: Volkakundige Bemerkungen zum Brauch und Herkommen der Herzogseinsetzung in Karnten. Suette, Hugo: Der nationale Kampf in der Sudsteiermark 1867 bis 1897. Miinchen 1936. Ver-lag M. Schlick. Trampler, Kurt: Deutschosterreich 1918—1919. Ein Kampf um Selbstbestimmung. Berlin 1935. Tiircke: Das Schulrecht der deutschen Volks-gruppen in Ost- und Siidosteuropa. Berlin 1938. Volkmar, dr. H.: Untersteier — die deutsche Siidostmark (!). Buchdruckerei W. Sima. Deutsch-landsberg. 44 str., 6 kart, ilustr. (Osnovo knjigi tvori razlikovanje med Windischarji in Slovenci!). Winkler, Wilhelm: Der Geburtenriickgang im Deutschen Sprachgebiet. Vortrag gehalten am 27. III. 1936. in der Deutschen juridischen Ge-sellschaft in Prag. Wien 1936. Zangger, dr. Fritz: Das evvige Feuer im fer-nen Land. Ein deutsches Heimatbuch aus dem Sudosten. Celje 1937. Druck der Druckerei- und Verlags — A. G. Novisad. 186 str. Gessler, Heinrich: Zveisprachigkeit deutscher Kinder im Ausland. Kohlhammer Verlag. Stuttgart 1938. Schriftenreihe der Stadt der Auslands-deutschen herausgegeben in Verbindung mit dem Deutschen Ausland-Institut von Hans Joahim Beyer. Jubilejna slovesnost CMD podružnice v Slovenjgradcu V nedeljo dne 14. novembra 1937, sta tuk. podružnici CMD slovesno proslavili svoja jubileja in sicer moška 501etnico, ženska pa 25-letnico obstoja. Proslava, ki se je vršila v Sokolskem domu in ki se je je udeležilo lepo število zavednih Slovencev iz mesta in okolice, se je pretvorila v krasno manifestacijo narodne misli tu ob severni državni meji. Uvodoma je zaigral tuk. salonski orkester venček narodnih pesmi pod naslovom: »Ju-goslovenski biseri«. Nato je povzel besedo predsednik moške podružnice, ki je najprej izrekel vsem prisotnim iskren pozdrav ter posebe pozdravil zastopnike oblasti in korporacij, predvsem sreskega načelnika dr. Franca Hrašovca (sina ustanovitelja moške podr. dr. Jura Hrašovca, odv. v Celju), predstojnika sreskega sodišča dr. Jožeta Šmida, zastopnika Družbe sv. Cirila in Metoda sreskega šol. nadzornika Ivana Tomažiča, zastopnika šolstva, sreskega šolskega nadzornika Antona Arriglerja ter zastopnika tuk. Sokolskega društva starosto Ivana Rojnika. Nato je podal zgodovino obeh podružnic od njih ustanovitve pa do danes. Hkratu je pojasnil veliki pomen Družbe sv. Cirila in Metoda kot najstarejše in najvažnejše narodno obrambne organizacije. Ko se je zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do današnjega razmaha obeh podružnic ter prosil vse prisotne, da ohranijo naklonjenost napram družbi odnosno napram jubilantka-ma tuidi v bodoče, je apeliral zlasti na mla- dino, da se vname za idejo narodne obrambe ter stopi v krog narodnih brambovcev. Sledili so pozdravni govori in sicer sreskega načelnika dr. Frana Hrašovca, sreskega šolskega nadzornika Ivana Tomažiča, ki je prinesel pozdrave tudi od naših posestrim moške in ženske podružnice v Mariboru in končno staroste Sokola v Slovenjgradcu Ivana Rojnika, ki je zlasti poudarjal harmonično delovanje sokolskega društva z obema našima podružnicama in ki je izrekel družbi CMD toplo zahvalo za vso doslej izkazano pomoč in naklonjenost. Brzojavne čestitke so dospele od ustanovitelja in prvega predsednika moške podružnice dr. Jura Hrašovca iz Celja, od družbe sv. Cirila in Metoda in od moške in ženske podružnice CMD v Celju. Sledila je deklamacija prigodne pesnitve, ki jo je za našo proslavo spesnil pisatelj in pesnik Ksaver Meško. Pesem je prav lepo in z občutkom prednašala učenka tuk. narodne šole Jožica Zeleznikarjeva. Nafto je zapel mešani zbor slovenjgraškega pevskega društva pesem »Soči« in »Venček koroških narodnih pesmi«. Izvajanje obeh je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem in aplavzom. Po končanem petju je uprizoril dramski odsek Sokolskega društva Finžgar j evo igro dvodejanko: »Nova zapoved«. Po igri se je razvila v dvorani ob zvokih salonskega orkestra prijetna zabava. Prireditev je imela prav lep uspeh. Zlati jubilej mariborske moške podružnice CMD Dobra tri leta so potekla, kar je naša Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani proslavila 501etnico svojega plodonosnega dela v korist naroda in domovine. Svoji matici so sledile številne stare, v narodnih bojih preizkušene podružnice CMD, ki so se kot prve odzvale pozivu ustanoviteljev CMD Ivana Vrhovnika, Luke Svetca, Ivana Hribarja, Ivana Murnika, dr. Josipa Vošnjaka in Toma Zupana ter pričele z delom za ohranitev slovenskega naroda, slovenskega jezika in vere naših očetov. Obhajale so svojo 501etnico podružnice CMD v Ljubljani, Šiški, Metliki, Ribnici, Konjicah, Žalcu, Ormožu, Slovenjgradcu ter drugod. Pridružila se jim je tudi moška podružnica v Mariboru. 10. januarja 1888. so bila potrjena njena pravila in pričela je takoj s svojim narodnoobrambnim in kulturnim delom. S kakim občutkom je podpisal uradnik v notranjem ministrstvu na cesarskem Dunaju odobritveni odlok, si lahko mislimo! Težko je bilo delo naših cirilmetodarjev od ustanovitve podružnice pa tja do onega radostnega dne, ko nam je zasijalo sonce zlate svobode. Kakšne ovire so stavljali temu delu nemški šovinistični zatiralci našega naroda, o tem bi nam mogli dosti povedati še živeči narodni in kulturni delavci, ki so vse svoje mladostne sile posvetili novoustanovljeni podružnici CMD, med njimi osobito dr. Ivo Rudolf, odvetnik v Konjicah in prof. Gabriel Majcen s soprogo v Mariboru. Toda delo podružnice, vršeno v najtežjih okoliščinah, je bilo uspešno, kajti delavci so bili prežeti ljubezni in požrtvovalnosti do svojega naroda in bili so složni — niso poznali strankarskih razprtij, ki dandanes tako ovirajo nacionalno delo, videli so ti rodoljubi le skupno nevarnost, pretečo slovenskemu narodu. Vsa leta je bila mariborska podruž. trdna opora Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pomagala ji je pri njenem narodno-ob-rambnem delu, zbirala je goldinarje, potem krone in nazadnje dinarje ter jih pošiljala v Ljubljano — saj je v teku 50 let poslala v današnjo valuto preračunjeno okroglo 325 tisoč dinarjev Družbi sv. Cirila in Metoda — budila je narodno zavest mariborskih Slovencev, bodrila jih je, vžigala jim ljubezen do svojega naroda in s tem prispevala svoj znaten del k osvoboditvi Maribora in severne meje iz večstoletnega robstva. V tem delu je minilo 10, 25 in 30 let in prišlo je leto 1918, leto osvobojenja, ko je videla podružnica sad in uspeh velikega dela naših rodoljubov in s tem tudi plod svojega 301etnega dela. 2e je izgledalo, da je Družba sv. Cirila in Metoda in ž njo tudi mariborska podružnica dovršila svoje delo in izpolnila svoj namen. Toda stavljene so ji bile nove naloge in z novimi močmi je šla na delo v svobodni Jugoslaviji. Zopet je moška podružnica opora Družbi sv. Cirila in Metoda pri njenem delovanju za nacionalni, prosvetni in gospodarski podvig prebivalstva ob severni meji v svesti si, da je narodno zavedno in gospodarsko nezavisno obmejno prebivalstvo najzvestejši čuvar državne meje. In zopet je preteklo 20 let narodnega in kulturnega dela v svobodni državi. Tiho so šle mimo nas lOletnica, 251etnica in 301etnica podružničnega delovanja. Zato je bilo prav, da je podružnica proslavila kar najbolj svečano zlati jubilej svojega obstoja, da je tako manifestirala za ideje Družbe sv. Cirila in Metoda ter opozorila širšo javnost ha potrebo nadaljnjega dela naše šolske družbe. Proslava 501etnice moške podružnice CMD v Mariboru je obsegala dva dela in sicer slavnostno matinejo dne 26. maja 1938. in pevski koncert mariborskih in okoliških pevskih društev dne 26. junija 1938. v mestnem parku. Uspeh obeh prireditev je bil v moralnem kakor v gmotnem oziru nepričakovano dober. Programa za prireditvi je sestavil član podružnice jprofesor in skladatelj Vasilij Mirk. Matineja se je vršila v nabito polni veliki in v ta namen slavnostno okrašeni dvorani Narodnega doma, gostoljubne hiše, kjer je imela podružnica vsa leta svoje varno zatočišče. Proslavo sta počastila s svojo navzočnostjo družbim prvomestnik ing. Janko Mačkov-šek in glavni tajnik ravnatelj Mirko Gruden. Prisostvovali so ji pa tudi odlični predstavniki nacionalnega in kulturnega življa iz Maribora, Celja, Ptuja in drugod, navzoč je bil tudi sivolasi, 801etni profesor Gabriel Majcen s soprogo, ki sta bila med prvimi delavci, ko je ista pred 50 leti začela s svojim delovanjem. Galerijo pa je zasedla mariborska srednješolska mladina, ki je poklicana, da nadaljuje delo sedanje generacije. Gospod šolski nadzornik Ivan Tomažič je kot naslednik pokojnega predsednika dr. Lasiča vodil prireditev. Orisal je delo podružnice CMD v teku, prvega polstoletja, našteval ovire, ki so bile stavljene temu delu, spomnil se je pokojnih in še živečih odličnih podružničnih delavcev, med njimi prvega predsednika Josipa Rapoca, dolgoletnega in večkratnega predsednika dr. Antona Medveda, dr. Pipuša, dr. Lasiča, Antona Hrena, Kejžarja in še živečih dr. Ivana Rudolfa, profesorja Gabriela Majcena, dr. Dolarja in drugih. Govoril je o pomenu Družbe sv. Cirila in Metoda ter navduševal mladino za delo v prid Družbe. Po učinkovitem govoru g. Tomažiča je bila sprejeta vdanostna brzojavka. Nj. Vel. kralju Petru II in kraljevskemu domu. Pričel se je nato spored, ki je bil umetniško na višini. Sodelovali so: septet bratov Živkov, koncertna pevka gdč. Sonja Skapinova, pianist Ciril Cvetko, Serajnikov mladinski godalni kvartet z violinistom Zvonkom Devide-jem, ter Pevsko društvo Drava s solistom učiteljem Antonom Faganeli-jem pod vodstvom pevovodje uičitelja Albina Horvata. Na klavirju je spremljal prof. Mirk, na harmoniju pa prof. Vrabec. Vse točke Obširnega programa so občinstvo naravnost zadivile. Krona prireditve pa je bila Mirkova kantata Blagovestnikoma, ki je prireditev najdostojnejše zaključila in napravila na vse navzoče najgloblji vtis. Kakor matineja, tako je tudi drugi del proslave 501etnice, pevski koncert v parku dosegel popolnoma svoj namen. Nad 1000 ljudi, med njimi predstavniki oblasti in mariborskega javnega življenja brez ozira na politično opredeljenost je prisostvovalo pevskim točkam, ki so jih izvajala pevska društva, Jadran, Maribor, Nanos, Poštni rog, Drava, Kobanci s Kamnice in Radost s Tez-na; Društvo Maribor je nastopalo z mešanim zborom, ostala društva pa z moškimi pevskimi zbori. Na koncu so nastopili združeni moški zbori pod taktirko odličnega pevovodje Ipavčeve pevske župe učitelja g. Albina Horvata. Minuli so dnevi slavnosti in pričelo se je zopet novo delo. Podružnica je stopila v drugo polstoletje svojega delovanja. Bog daj, da bi bilo to delo lažje, a še bolj uspešno, kot je bilo delo prvega polstoletja. Dobrotniki CMD, ki so se jo spomnili v svoji poslednji volji Cirilmetodova družba je tekom svojega obstoja porabila za povzdigo, in ohranitev slovenskega šolstva ter za vzgojne in kulturne namene sploh, ogromno vsoto 70 milijonov dinarjev današnje vrednosti. Ker je njena članarina malenkostna, je razumljivo, da je mogla tako veliko vsoto zbrati le s pomočjo darov, katere so ji naklonili rodoljubni in zavedni možje in žene. Vodstvo smatra za svojo dolžnost, da v današnji zmaterijalizirani dobi še prav posebno povdari nesebičnost in požrtvovalnost onih, ki so pomagali Družbi pri njeni vzvišeni nalogi, zato v sledečem pregledu podaja seznam onih dobrotnikov, ki so se jo spomnili v svojih volilih in zapuščinah, v svoji poslednji volji. Na ta način se hoče tudi zahvaliti mecenom, ki so s svojimi volili pripomogli, da je Družba lahko izvrševala svoje poslanstvo. Četrtina Družbinih dohodkov so bila volila, s pcimočjo katerih so se sezidali trajni spomeniki v obmejnem ozemlju ali pa so bila naložena v razne sklade in dohodki teh so se uporabljali v vzgojne in narodno-kulturne namene. Iz pregleda je razvidno, koliko in kakšnih volil je Družba prejemala v posameznih letih. Nadalje je navedena vsota v takratni valuti, nato faktor za preračunavanje v zlato vrednost (zlati frank), vrednost v zlatih frankih in vrednost v današnji veljavi. Družba je hvaležna vsem, vsak še tako majhen dar hvaležno sprejme, zato želi, da bi v seznamu omenjeni darovalci našli obilo posne-malcev. Seznam volil in zapuščin, ki iih je prejela CMD od svojih dobrotnikov Zap. št. Leto Ime in priimek darovalca Vsota v takratni valuti Faktor za preračunavanje v zlato vrednost (zl. frank) Vrednost v zlatih fraokih Današnja | vrednost din Goldinarji 1 1887 Josip Rozman, Ljubljana 89— 2,10=1,05 186-90 2.773— 2 Magd. Golob, Radovljica 89-50 187-95 2.787— 3 Primož Šubic, Utovlje 100— 210— 3.003"—• skupaj . . . 8.563— j 4 1890 Tikvič Ivan, Wundschuh ICO— 2,10=1,05 210— 3.003— 5 Kotnik Fran st., Verd pri Vrhniki 500— 1.050— 15.015— skupaj . . . 18.018— 6 1891 Kotnik Fran ml., Verd pri Vrhniki 966-27 2,10=1,05 2.029-16 29.017— 7 1892 Dr. Čuček Lovro, Selnica ob Muri 3.962-85 2,10=1,05 8.H22-30 119.009— 8 1893 Potočnik Lovro, Braslovče 50— 2,10=1,05 105— 1.501-— 9 Raič Božidar 45— 94-50 135-— 10 Dr. Škofič Fran, Škofja Loka 970 57 2.039-10 29.139-— skupaj . . . 30.775— 11 1899 Vrečko Jurij, Gradec 276-55 2,10=1,05 58.075"50 830.479’— 12 1900 Drčar Martin, Preska 2.305-75 2,10=1,05 4.84207 69.242— 13 Meglič Josip, Pomjan 100— 210— 3.003— 14 Trstenjak Josip 120"— 252— 3.603— 15 Verbič Lovro, Borovnica 200— 420’— 6.006— 16 Puhi Ana 200— 420— 6.006 — Krone skupaj . . 87.860— 17 1901 Vesel Ivan, Trnovo (Notr.) 5.76771 1,05 6.056-10 86.602-23 18 Pesjak Mihael, Kamna gorica 1.000— 1.050"— 15.015— 19 Černe Janko, Kranj 1.000— 1.050'— 15.015— 20 Lavrenčič Anton, Postojna 1.000— 1.050 — 15.015-— 21 Šlajhar Mihael, Koroška 1.000 — 1.050— 15 015— 22 Kadilnik Fran, Ljubljana 1.000— 1.050’— 15.015— 23 Martinak Viljem, Ljubljana . l.ooo- 1.050"— 15.015— 24 Debeljak Ivan, Kranj 200— 210'—- 3.003— 25 Škorec S. 200— 210— 3.003"— 26 Puschl Anton, Celovec 83-41 87— 1.25239 skupaj . 193.950-62 27 1902 Bolha Neža, Ljubljana 180— 1,05 189— 2.702-70 28 Rozman Franc 172-66 18129 2 592 45 29 Pogačnik Jože, Timenca 400— 420"— 6 006'— 30 Zadravec M., Sv. Miklavž 180— 189’— 2.702 70 skupaj . 14.003-85 31 1903 Smole Jakob, Laško 357— 1,05 374-85 5.360-36 32 Huth Karol, Slov. Bistrica 195— 204-75 2.927-93 33 Klemenc Fran, Orehek 212-29 222-90 3.1H7-47 34 D. A. Vojska 200— 210— 3,003— 35 Primožič A. 182-58 191 71 2.741-45 36 Souvan Fr. Ks., Ljubljana 400— 420’— 6 006— 37 Kenda Luka, Kropa 1,996-92 2.09677 29.983-81 skupaj . 53.209-99 Zap. št. Leto Ime in priimek darovalca Vsota v takratni valuti Faktor za preračunavanje v zlato vrednost (zl. frank) Vrednost v zlatih frankih Današnja vrednost din 38 1906 Einspieler Lambert, Celovec 27311 1 05 286-77 4.10081 39 Lipovec Jožef, Planica 100 — rt 105 — 1.50150 40 Prof. Trdina Iv., Novo mesto 383-58 rt 402-76 5.759-47 41 Gomilšek Jakob, Trst 200'— rt 210 — 3.003"— 42 Simenčič Lina, Trst 90-— rt 94-50 1.351-35 43 Golja J., Gorica 200'— v 210"— 3 003 — 44 Omulec Ivanka, Ormož 200 — ” 210-— skupaj 3 003"— . 21.722-13 45 1907 Rogina J., Slovenjgradec 35-70 1-05 3749 53611 46 Juvančič A., Šiška 100'— rt 105"— 1.501-50 47 Vatovec M., Vrdela 995'— rt 1.044 75 14.939 93 48 Zičkar Jože, Videm 280'61 v 294-64 4.213 35 49 Strojnik Jože, Zila 89-30 rt 93-77 1.340-91 50 Sket J., Dunaj 196-96 rt 20681 2.957-38 51 Pirš Josip, Mozirje 300 — rt 315 — 4 504-50 52 Šumah Valentin, Reberca (Kor.) 178-36 rt 187 28 2.678-10 53 Zagorjan E., Radeče 100-— rt 105"— skupaj 1.501"— 34.172-78 54 1908 Janez Žužek, Amerika 450"— 1-05 47250 6.756-75 55 Ana Kukovec, Sv. Anton 50 14 V 5265 752-90 56 Helena Kaplan, Ribnica 25 — 2625 375-38 57 Jera Kavčič, Ljubljana 140-— v 147 — 2.102-10 58 Fr. Praprotnik, Preska 50"— v 52-50 750-75 59 Jožef Fon, Bovec 180 — rt 189"— 2.702-70 60 Marija Pavšek, Litija 169-53 • rt 178"— 2 545-40 61 Anton Hajšek, Slov. Bistrica 81 18 v 85 24 skupaj 1.218 93 . 17.204 91 62 1909 Vekoslav Legat, Celovec 100 — 1-05 105'— 1.50150 63 I. Sorič, Slovenjgradec 349 57 rt 367"05 5.248-82 64 Iv. Biček, Trst 50 — yf 52 "50 750 75 65 I. Kremenšek, Laze pri Planini 90 — rt 94-50 1.351-35 66 I. Businaro, Ljubljana 200’— rt 210"— 3 003"— 67 S. Lešnik, Ilir. Bistrica 400"— rt 420 — 6 006"— 68 V. Boncelj, Železniki 500"— rt 525'— 7.507-50 69 Dr. Kajetan Ditl, Gradec 200-84 rt -210-88 skupaj 3.015-58 . 28 384-50 70 1910 Fran Dekleva, Slavina 1 oco-— 1 05 1.050'— 15.015-- 71 Ivan Lokar, Miren pri Gorici 400 — y> 420'— 6.006 — 72 Fr. Rant, Ljubljana 100‘— rt 105"— 1501-50 73 Egidij Bončar, Ljubljana 100 — rt 105"— 1.5D1-50 74 P. Medič, Ljubljana 200 — 210"— 3.003"— 75 Janko Trček, Ljubljana 2.000 — v 2,100'— 30.030'— 76 Viljem Polak, Tržič 177 896 06 rt 186.790-86 2,671.109"30 5,846.425-59 8,574.591.89 77 Karol Kotnik, Vrhnika 389.372-33 rt 408 840 95 skupai 78 1911 Beti Nolli, Ljubljana 178-95 105 187 90 2.686-97 79 Ivan Čeme, Barkovlje 1.163-02 w 1.221-17 17.462 73 80 Iv. Cizelj, Tržič 400 — rt 420-— 6.006 — 81 Marija Vilhar, Knežak 101.167-42 rt 106.225"79 -kupai 1,519028-80 1.545.184-50 Zap. št. Leto Ime in priimek darovalca Vsota v takratni valuti Faktor za preračunavanje v zlato vrednost (zl. frank) Vrednost v zlatih frankih Današnja vrednost Din 82 1912 Katarina Roblek, Kranj 176-95 1-05 185-80 2.656-94 83 Mihael Balon, Brežice 500— n 525-— 7.507-50 84 Jožef Ogris, Borovlje 92-26 n 96 87 1.385-24 85 Jos. Zičkar, Videm 197— v 206-85 2.957-96 86 Karol Fiegl, Gorica 200"— 7> 210'— 3.003— 87 Drag. Habe, Idrija 200'— n 210-— 3-003,— 88 Jos. Celestina, Ljubljana 50'— v 5250 75075 89 Marija Veršec, Ptuj 175-65 v 184-43 2-637-35 90 Iv. Bevc 200 — » 210.— 3.003"— 91 Iv. Fabjančič, Ljubljana 32.318-79 * 33.93473 485.266 64 92 Viktor Zabret 2.000— 2.100 — skupai . 30.030— 542.201-38 I 93 1913 Ivan Korošec, Gorica 198-80 1-05 208-74 2.984-98 94 Matija Šinko, Središče 1.000 — V 1.050"— 15.015-— 95 Fran Mally, Ljubljana 400 — „ 420"— 6.006*— 1 96 Fran Babič, Ljubljana 21.916-39 V 23.012-21 skupaj . 320.074 60 353.080-o8 | 97 1914 Reinhold-Suhadolnik, Gorica 4.000-— 1.00 4.000-— 57.200— j 98 Fran Repič, Ptuj 3517 » 35-17 50293 99 Iv. Šebenik, Ljubljana 100— v 100— 1.430— : 100 J. Pukl, Encelna vas (Koroš.) 150— n 150"— 2.145— ' 101 Amalija Vončina, Ljubljana 50— » 50’— 715— 1 102 Dr. Košmelj, Ljubljana 8.000 — n 8.000"— 114.400— 103 Fran Škerjanc, Ljubljana 4-364-89 r> 4.364-89 62 417 93 | 104 Marija Jonke 492-12 r> 492-12 7.037-32 105 Alojzij Ziher 487-41 v 487-44 skupai . 6 97039 252.818-57 106 1915 Iv. Pogorelc, Sodražica 300— 0-8 240"— 3.432— 107 Jakob Pukl, Dunaj 44-57 » 35 66 509 94 108 Dr. Janko Sernec, Celje 1.980'— n 1.584— skupaj . 22.651 20 26.593-14 109 1916 Ana Štrukelj, Ljubljana 600’— 06 360’— 5.148— 110 Neža Pirjevec, Sežana 115— y> 69-— 98670 111 Marija Perstič, Ljubljana ■ 50— v 30"— 429— 112 J. Šumnik, Sv. Mihael pri Pliberku 200— y> 120— skupaj . 1.716 — 8.279-70 113 1917 Ambrož Poniž, Gorica 100— 0-45 45— 643-50 114 L. Trpanc, Škocijan pri Mokronogu 60— y> 27— 38610 115 Ivan Jasenc, Ljubljana 497-32 » 223 79 3.200-20 116 Fran Jarc, Medvode 3.000— 1.350— 19.305— 117 Martin Kerže, Sodražica 2.000’— v 900 — 12.870— ; 118 Ivan Leskovec, Ljubljana 500— v 225— 3.217-50 119 A. Turnšek, Nazaret 50— y> 22-50 skupaj . 321-75 i 39.944-05 120 1918 Anton Zurc, Krupa 5.05092 0-17 2.373-93 33 947-20 121 Pepina Gorišek, Divača 500— V 235— 3 360 50 122 Amalija Vičič, Postojna 1.701-— V 799-47 11432 42 123 Amalija Kerže, Trst 200"—- 94— 1 344 20 124 M. Berlisk 148 50 *» 6973 998 — 1 125 Agneza Zupan, Ljubljana 5.000’— n 2.350— skunaj . 33 605— 84.687-32 Zap. št. Leto Ime in priimek darovalca Vsota v takratni valuti Faktor za preračunavanje v zlato vrednost (zl. frank) Vrednost v zlatih frankih Današnja vrednost din 126 1919 Dr. Fran Munda, Ljubljana (t 1. 1914.) 1.000— 0-30 300"— 4.290"— 127 Josip Verbič, Ljubljana 200— X) 60"— 858"— 128 Ivan Zemljič, Ljubljana 2.000'— y> 600"— 8.580’— 129 Marija Toman, Ljubljana 974'— v 292 20 4.178-46 130 Teodor Drenik, Ljubljana 1.000'— x> 300— 4-290— 131 Jakob Kokovec, Brdo 99-07 v 29-72 42499 skupaj . 22.621-45 132 1920 Jernej Jelenič, Ljubljana 15.000— 005 750"— 10.725— 133 Mara Koprivnik, Maribor 200"— X) 10"— 143"— 134 Ivan Plantan, Ljubljana 2.000"— n 100"— 1.430"— 135 Terezija Kocjančič, Kanal 50"— v 2-50 35-75 136 Dr. J. Georg, Šmarje pri Jelšah 968.784-40 v 48.439-22 692.680-85 skupaj . 705.014-60 137 1921 Marija Kopač, Celje 4.000"— 003 120"— 1-716. — 138 Antonija Stricelj, Ljubljana 500"— X) 15"— •214-50 139 Josip Lenče, Ljubljana 47.504-12 v 1.425T2 20.379-22 140 Janko Koschier, Kamnik i.ooo— X) 30— 429— 141 Dr. Alojzij Franko, Gorica 1.000— x> 30— 429— skupaj . 23.167-72 V dinarjih 142 1922 Ana Levičnik, Kamnik 250’— 007 17-50 250— 143 Karol Savnik, Kranj 500" — r> 35— 500"— skupaj . . 750— 144 1923 Josip Perdan, Ljubljana 10.000"— 006 600— &580— 145 Amalija Jugovič, Krško 1.500— yt 90— 1.287— 146 Dr. Vlad. Semec, Maribor 123-75 X) 7-43 106-25 147 Alojzij Koprivec, Grosuplje 500— Xf 30— 429— 148 Anton Poljšak, Zapuže pri Vipavi (umrl 1. 1915) — zapustil CMD nepremičnine vredne ca K 30.000 likvidirane 1. 1923 z: 585.283-74 r> 35.100— 501-930— skupaj . 512.332-25 149 1924 I. Wizjan 450"— 007 31-50 450-45 150 Fran Kolenc, Gradec 735"— Xi 51-45 735-74 151 Jakob Terpinc, Ljubljana 250-— v 17-50 250 25 152 Anton Vilfan, Ježica 250"— x> 17-50 250-25 skupaj . 1.686-69 153 1925 Josip Zivic, Semič 250"— 0-09 22-50 321-75 154 I. Elsbaher, Laško 250— » 22-50 321-75 155 Dr. Jos. Sernec, Celje J 1.000— 90— 1.287— 156 Ana Zanier, St. Pavel pri Preboldu 500-— » 45— 643-50 skupaj . 2.574-— až i • i O. 1 a N 1 Leto Ime in priimek darovalca Vsota v takratni valuti Faktor za >reračunava-nje v zlato vrednost (zl. frank) Vrednost v zlatih frankih Današnja vrednost din 157 158 159 1926 i Avgust Tomažič, Ljubljana I. Ambrož, Predtrg pri Radovljici Josipina Arko, Zagreb 850'— 500’— 2.482’— 0'09 » 76'50 i 45'— 223 38 | 1.09395 643-50 3.194*33 skupaj . 4.93178 160 161 162 163 1927 Dr. Karol Triler, Ljubljana Josip Pipan, Ljubljana Oroslav Dolenc, Ljubljana Ivan Velkavrh, Ljubljana 10.000 — 19.250 — 1.000'— 3.580'— 0'09 1» w 900'— 1.732-50 90'— 322-20 12 870'— 24.774'75 1.287'— 4 607"46 skunaj . 43.539-21 164 165 1928 Ignacij 2argi, Ljubljana Dr. R. Bergman, 2alec 500*— 250 — 009 45*— 22'50 64350 32175 skupaj 965-25 166 1929 Dr. Karol Grosman, Ljutomer 245'— 0'09 22'05 315*32 167 168 1930 Helena Bavdek, posest. Ljubljana Marija Snoj, Ljubljana 25.000'— 250'— 0'09 » 2.250*- 22'50 32.175*— 321*75 skupaj 32.496-75 169 170 171 1931 Pavel Endliher, Ljubljana Fran Gregorič, Ljubljana Dr. J. Pirnat, St. Ilj pri Velenju (t 1. 1924.) 500'-500 — 610.017-63 0-09 w 45,— 45'— 57.601 59 643*50 643*50 823.70274 • skupaj . 824.989-74 172 1932 Robert Kollman, Ljubljana 50.000'— 0'08 4.000'— 57.200-— 173 174 175 176 1933 t Dr. Bronislav Galaš, Krško Rozalija Janda-Gale, Ljubljana Martin Jančigaj, Šiška Mimi Ivančič, Ljutomer 5,000' — 1.000'— 500'— 200*- skupai . 6.700 — 177 178 179 1935 prof. Nikolaj 2agar, Maribor Josipina Blumauer, Ljubljana Ivan Vrhovnik, žup., Ljubljana 38'734'54 ! 3.000'— 3.000 - skupaj . . 44.734-54 180 181 182 1936 Ignac Supan, Brežice Dr. Valentin Rožič, Ljubljana Olga Tajnšek, St. Pavel pri Preb. 10.000*— 500*— l.ooo-- skupaj . 11.500-— 183 184 185 1937 Tomaž Einspiler, Ljubljana msgr. Tomo Zupan, Okroglo Terezija Svetec, Litija 1.500'-1.000' -500' - 186 187 188 1938 skupaj . 3000"— Josip Tušak, Sv. Anton v Sl. gor. Marija Gale, Ljubljana Fran Seršen, Ljutomer 1.000' — 1000 — 25.000'— skupaj . . 27.000*— H Skupna vsota volil v posameznih letih od 1. 1887—193S v današnji dinarski vrednosti: Leta 1887 8.563.— „ 1890 18.018.— „ 1891 29.017.— „ 1892 119.009.— „ 1893 30.775,— „ 1899 830.479,— „ 1900 87.860.— „ 1901 193.950.62 „ 1902 14.003.85 „ 1903 53.209.99 „ 1906 21.722.13 „ 1907 34.172.78 „ 1908 17.204.91 „ 1909 28.384.50 „ 1910 8,574.591.89 „ 1911 1,545.184.50 „ 1912 542.201.38 „ 1913 353.080.58 1914 252.818.57 „ 1915 26.593.14 „ 1916 8.279.70 odnos . . 12,789.119.51 prenos . . 12,789.119.54 1917 39.944.05 1918 84.687.32 1919 22.621.45 1920 705.014.60 1921 23.167.72 1922 750,— 1923 512.332.25 1924 1.686.69 1925 2.574,— 1926 4.931.78 1927 43.539.21 1928 965.25 1929 315.32 1930 32.496.75 1931 824.989.74 1932 57.200,— 1933 6.700.— 1935 44.734.54 1936 11.500,— 1937 3.000,— 1938 27.000.— Skupaj . . 15,239.270.21 Opomba: Dinarjev 100 — 7 zlatih frankov; 1 zlati frank odgovarja okoli 14.30 din. DANAŠNJI ČAS ZAHTEVA LfP^BLfČENEGAČLOVEKA RES DOBRO IN PO NIZKI CENI BOSTE POSTREŽENI V TRGOVINI Joško Olup ml. LJUBLJANA - STARI TRG * VELIKA IZBIRA OBLEK, SUKENJ IN POVRŠNIKOV Kdor ljubi narod in državo » je član in dobrotnik « Družbe sv. Cirila in Metoda! VESTNIK DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI LIH Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda 1. 1938. (Redna 49. skupščina v Ptuju, dne 11. septembra 1938.) Na trideseto obletnico ptujskih dogodkov, ki so povzročili razmah narodne zavednosti med slovenskim ljudstvom in ob dvajsetletnici naše narodne države je CMD zborovala zopet v Ptuju. Ptujski kolodvor je bil okrašen z mlaji, na katerih so se blesteli napisi: Bori se vztrajno! Ne kloni! Brez borbe ni svobode! Največ sveta otrokom sliša Slave! Mesto samo je bilo okrašeno z zastavami in cvetjem. Poleg večjih zastav so bila okrašena okna z malimi zastavicami. Tudi izložbe trgovin so bile prirejene v spomin 30-letnice sramotnega napada in v počastitev 201et-nice naše države. Ze v soboto 10. septembra ob 18 uri, ko so prispeli številni zastopniki podružnic in člani glavnega odbora, je bil na kolodvoru prisrčen sprejem. Predsednik moške podružnice dr. Matej Senčar je pozdravil došle goste. Za pozdrav se je zahvalil prvomestnik Družbe ing. Janko Mač-kovšek z besedami: Ko je pred 30 leti priredila CMD svojo glavno skupščino v Ptuju, je to storila predvsem iz razloga, da manifestira in poudari, čigava je ta zemlja. Narodni odpadniki, ta najžalostnejša tvorba takratnih razmer, niso hoteli uvideti, da že ime goric, ki se tu ob Dravi izletajo v Ptujsko polje, pove, čigava je in ostane ta zemlja. Sramotne takratne ptujske dogodke je povzročilo baš to odpadništvo. V teh 30 letih je CMD ponovno posetila Ptuj in danes se delegati in prijatelji CMD zopet sestajajo na ptujskih tleh, da pozdravijo naš severni obmejni pas: Podravje, Pomurje in Prekmurje. Zatem je mala Ciril-metodarka pozdravila došle goste in izročila prvomestniku lep šopek. Ob 20. uri je bil v Mladiki zaupni shod, ki se ga je udeležil tudi senator dr. Albert Kramer. Poročila in razgovori so trajali čez polnoč. Drugo jutro je bila budnica že ob 6. uri. Krasno nedeljsko jutro je vabilo ljudi na ulico. Množice ljudi so prihajale v mesto in se zbirale na kolodvoru k sprejemu gostov. Ob prihodu dopoldanskega vlaka je godba zaigrala v pozdrav. Kot domačin je sprejel došle Cirilmetodarje dr. Senčar, ki je v svojem govoru obujal spomine na dogodke pred 30 leti. Danes pa sprejema jugoslovanski Ptuj goste z radostjo v srcu. Za tako lep in prisrčen sprejem se je zahvalil član vodstva ravnatelj dr. Dolar, ki je v navdušenem govoru poudarjal, da so dogodki pred 30 leti povečali odpornost in zavednost našega naroda, ki se je stopnjevala do vstajenja leta 1918. Mestna godba je zaigrala himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzoči. Mogočno so doneli zvoki proti Slovenskim goricam. Oni, ki so pred 30 leti bili na istem prostoru malo drugače sprejeti, so bili ginjeni vsled tako veličastne manh festacije narodne zavesti. Vsa množica se je uvrstila v mogočen sprevod. Na čelu so bili motociklisti in kolesarji z državno trobojko. Sledili so delegati podružnic in korporacij in narodne noše ter številni Cirilmetodar-ji. Posebno mnogo je bilo mladine. Ob zvoku dveh godb se je pomikal sprevod skozi gost špalir v mesto proti gledališču, kjer se je vršila skupščina. Gledališče je bilo premajhno, da bi mogla vsa množica, ki je bila v sprevodu, vanj. Le delegati in zastopniki uradov ter društev so zasedli prostore. Ostali pa so ostali na trgu pred gledališčem in manifestirali za Jugoslavijo in vzklikali kralju Petru II. in jugoslovanskemu Ptuju. Ob 11. uri je ing. Janko Mačkovšek otvoril skupščino z nagovorom: Dragi skupščinarji, spoštovane dame in gospodje! Otvarjam 49. redno skupščino Cirilmetodove družbe, ugotavljam sklepčnost in Vas kar najlepše pozdravljam, zlasti tudi zastopnike obla-stev, samouprav, korporacij, obrambnih, viteških, kulturnih in prosvetnih, stanovskih in drugih organizacij. Našo skupščino so posetili: Zastopnik bana g. sreski načelnik dr. Vidic, zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti komandant mesta major Markovič, bivši senator dr. Ploj, narodni poslanci: Prekoršek Ivan, Turk Rajko in Gornjak, ptujski župan dr. Remec, podžupan ljubljanski dr. Ravnihar, poveljnik orožniške čete, kapetan Bevardi, prečastiti prošt g. Greif, duhovni svetnik pater Svet, zastopnik Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Vasič, zastopnika sokolske župe Maribor, dr. Fornazarič in Komac, zastopnik zveze emigrantskih organizacij dr. Čermelj, zastopnik kluba koroških Slovencev dr. Kramberger, predstavnica za Jugoslovansko žensko zveze ga. En-gelmanova, zastopnika Zveze kulturnih društev iz Ljubljane in Maribora: Verbič in Špindler, zastopnika Vodnikove Družbe ravnatelj Rasto Pustoslemšek in prof. Vrhovnik, zastopnik Zveze naprednih starešin prof. Sila, za Preporodovo starešinstvo prof. Kolar in Kovič, za Profesorsko društvo direktor Kovačič, zastopnik JUU sekcija Ljubljana šol. upr. Zupančič, zastopnik Češke obce v Ljubljani inšpektor Ludvik, predstavnik Jadranske straže oblastnega odbora v Mariboru dr. Lipold, zastopnik Čitalnice v Ptuju dr. Fermevc, zastopnik Sokola v Ptuju dr. Šalamun, zastopnik ljubljanske Soče: Čotar, zastopnik akademskega društva Jugoslavije Drnovšek, predsednica ženske podružnice ČMD v Ptuju ga. Jeršetova, zastopnica Zenskega sveta ga. Martelančeva, zastopnik krajevnega odbora Jadranske straže v Ptuju inšpektor Jerše, zastopnik Slovenskega obrtniškega društva g. Semko iz Maribora. Pozdravljam vse ostale zastopnike in predstavnike, zlasti pa veljaj naš pozdrav naši severni meji, udeležencem iz Haloz in Ptujskega polja, Prekmurja in Slovenskih goric, in vsega Podravja. Preverjeni naj bodo, da utripajo vsa naša srca enako z njihovimi, vedno in povsod, ne samo v radostnih dneh, marveč tudi v tegobah. Brzojavno in pismeno so našo skupščino pozdravili: dr. Albert Kramer, senator; Smertnik Jože v imenu Sokolske župe Celje, Sokolska župa Kranj, g. Pahernik iz Vuhreda, Jadranska straža v Ljubljani, Narodno obrambno društvo Bra-nibor, osrednji odbor v Ljubljani, podružnica CMD Skoplje, ga. Bevk Helena, ki je istočasno nakazala 100.— din. Narodni trgovec v Mariboru pa je poklonil ob jubileju svojega podjetja din 10.000.— Družbi sv. Cirila in Metoda za kulturne in obrambne potrebe ob severni narodni meji. Nato se je prvomestnik spomnil vseh onih članov, ki so tekom leta umrli. (Glej spis naši grobovi in sestavke o Franji dr. Tavčarjevi, dr. Lašiču, Ani Podkrajškovi in Frančku Seršenu.) DVAJSETLETNICA JUGOSLAVIJE Spoštovani skupščinarji! Bliža se dvajsetletnica onih nepozabnih zgodovinskih dogodkov, ko je jugoslovanska armada pognala neprijatelja iz zasedenih ozemelj in ko je naš narod vrgel raz sebe tuji jarem ter je vznikla svobodna Jugoslavija. Sadovi dvajsetletne narodne svobode so na vseh področjih neprecenljivi in se jih prav zavedamo šele iz primerjave sedanjega našega stanja z onim v nekdanjem suženjstvu. Močna dr- žava nam jamči neoviran narodni razvoj in le v skupnosti z ostalimi jugoslovenskimi brati bomo tudi v bodoče ohranili svojo zemljo in svoj rod, ki bo močan in velik le v bratski, jugo-slovenski edinosti. V neomajni zvestobi do prave jugoslovanske misli, ki je našo državo ustvarila, predlagam da se odpošlje naslednja brzojavka maršalatu dvora: »Skupščinarji Cirilmetodove narodno-ob-rambne družbe se na svojem zborovanju v Ptuju na pragu dvajsetletnice osvobo-jenja in zedinjenja v globoki vdanosti spominjajo Njegovega Veličanstva kralja in kraljevskega doma.« Sledilo je burno odobravanje. TRIDESETLETNICA PTUJSKIH DOGODKOV. Poteka pa prav te dni trideset let, odkar je ob takratni glavni skupščini naše Družbe v Ptuju prišlo do žalostnih dogodkov, ki so zapisani trajno v našo narodno zgodovino in ki so postali mejnik v našem narodnem razvoju. Spričo napadov na naše skupščinarje je vzkipela takrat vsa Slovenija, poklanjajoč svoje septembrska žrtve na žrtvenik, ki jih je terjala borba za svobodo. Takrat je pričel tudi že med širšo javnostjo oni revolucionarni tok, ki je v veliki meri pomagal zrušiti nekdaj tako mogočno cesarstvo. Na ptujskih ulicah je takrat zlasti nastopalo od-padništvo. Lastna kri je divjala najhuje. NASE NALOGE OB DVAJSETLETNICI JUGOSLAVIJE Letošnji prvomajski oklic družbinega vodstva pa še vedno ugotavlja, kako so nam ravno v dvajsetem letu naše svobode važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še vedno ni dovolj močna in da se narodna zavest pri našem ljudstvu še ni toliko poglobila, kolikor zahteva današnji čas. Zopet kliče Ciril Metodova družba na branik naroda vse iskrene domoljube, kliče jih k požrtvovalnemu podrobnemu delu, da se popravi, kar je zamujenega, in gradi, kar je na novo potrebnega. Predvsem kliče na delo naše izobražence, ki so bili vedno dragocena opora Družbe, k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah. Pozivamo podjetnike in delavce, posestnike ter nameščence, pozivamo vse sloje in vsakogar, da navzlic težkočam ne pozabijo na sodelovanje in podporo Družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti. Podprite z delom in novcem Družbino akcijo. Ciril Metodova družba poziva tudi naše samouprave, da v svojem področju store vse, da se zavaruje ob mejah naš narod, naš jezik, naša vzgoja, naša zemlja, naše delo! Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvu in v vladi, da zastavijo ves svoj vpliv in povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodno obrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na merodajnih mestih tiste pozornosti in razumeva- nja, kakor jih zaslužijo. Za našo mejo se mora že v efektivni meri pretvoriti celokupna moč naše države. Spričo težkega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti vseobčim narodnim koristim, da ne trpi narodna stvar, neredko tudi odlični narodni delavci. V prvi vrsti vabi v svoje vrste CMD našo mladino, ker ve, da je narodno obrambno delo uspevalo v onih letih, ko se je mladina idealno in nesebično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Tam potrebuje naša stvar krepke, mlade pomoči! Tudi bratom Hrvatom in Srbom velja naš poziv, kajti naša neposredna meja je obenem tudi njihova; skupno jo moramo in hočemo braniti. V dvajsetem letu naše narodne svobode kličemo vse Slovence, vse Jugoslovane, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo. Utrdimo naše meje z uspešnim kulturnim, socijalnim in gospodarskim delom! POLOŽAJ SLOVENCEV ZA MEJO. Podrobnejši referat o stanju naših zamejnih rojakov, ki je nato sledil, ne more biti objavljen vsled razlogov, ki ležijo izven Družbine volje. IN PRI NAS. Poročilo iz enakih razlogov ni priobčeno. Ob koncu svojega poročila pa brez posebnega komentarja prosim, da skupščina odobri še naslednjo brzojavko, ki je bila včeraj odposlana; Ustredni Matice Školska v Pragi Narodno obrambna Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pošilja ob svoji glavni skupščini v Ptuju bratski Matici in preko Vas celokupnemu češkoslovaškemu narodu najiskrenejše pozdrave v borbi za skupna načela in ideale. Vsi navzoči so z navdušenjem pozdravili sklep vodstva, da je bila odposlana brzojavka bratski organizaciji. Sledili so navdušeni vzkliki in zapeli so himno »Hej Slovani«. POZDRAVI ZASTOPNIKOV. Dr. Vašič je pozdravil skupščino v imenu Sa-veza Sokola kraljevine Jugoslavije s sledečim govorom: Pozdravljam letošnjo na zgodovinskih ptujskih tleh zborujočo skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda kot delegat Saveza SKJ z ono globoko iskrenostjo, ki jo narekuje ozka povezanost obeh v službi naroda stoječih organizacij. Obe ustanovi zasledujeta v bistvu iste cilje. Druži ju sorodnost mišljenj, spaja vzporednost stremljenj, veže polna vdanost in predanost isti visoki v znamenitem stavku izraženi ideji: »Blagor domovine je obema vrhovni ukaz«. Današnje zborovanje naše narodnoobrambne Družbe se vrši v izredno težkih, odgovornosti in mučne negotovosti polnih časih, v dobi visoke iz dneva v dan naraščajoče napetosti, ki peha narode in države v vrtoglavo mrzlično oborože- vanje, ovira zbog tega njih mirno sožitje ter hromi njih gospodarski in kulturni napredek. V tej dobi bi moralo v nas vseh brez izjeme z vso nujnostjo vzkliti spoznanje, da bo pred vsem nas, ki smo predstraže jugoslovanskega zaledja, zasul plaz in zagrnil val, ako ne bomo zapostavili vsega, kar nas zdvaja in loči, in združeni v ljubezni do naše besede posvetili narodu ves žar svojega srca, vso ostrino svojega razuma ter vso moč svojih mišic. Brez skupnega napona vseh v narodu tlečih konstruktivnih sil so naša prizadevanja zapisana poginu, še predno bodo pognala svoje kali, V teh časih bi se moral afirmirati naš narodni kolektiv z ono silo in predanostjo, kot jo je razodeval pred 30 leti in kot jo izpričujejo v sedanjih velikih zgodovinskih trenotkih v prekrasnem zanosu svoje domovinske ljubavi naši severni bratje. Kdor danes ne uvidi, da moramo strnjeni in povezani v krepko celoto zatreti vsak od katerekoli strani zoper integriteto našega že itak strahotno okrnjenega naroda naperjeni poskus, naj izgine iz narodovega občestva — proč med črepinje črep. Ob proslavi 201etnega jubileja našega osvobo-jenja zveni skoro paradoksno iz stiske sedanjih dni porojeno spoznanje, da oni grandiozni verzi našega velikega Prešerna, ki bi morali biti vklesani v dušo slehernega Jugoslovana, kot so vklesani v granitne obeliske antični izreki, sloveči: »Manj strašna noč, je v črne zemlje krili Kot so pod svitlim soncem sužni dnovi.« niso na svoji silni aktualnosti ničesar izgubili navzlic preteku tolikih stoletij od krvavih bojev Crtomirovih z Valjhunom. Narodno obrambna Družba sv. Cirila in Metoda se je usodne vsebine teh v svetovnem slovstvu edinstvenih stihov vsekdar zavedala. Zgrešen je bil po njeni lanski glavni skupščini neposredno po njenem 501etnem jubileju v neki sicer seriozni slovenski reviji napisani napol posmeh-.ljivi, napol pomilovalni očitek, da je njeno delovanje omejeno zgolj na zbiranje darov in karitativnost. Njena glavna in prvenstvena naloga je bila, je in bo brez poveličavanja lastnega rodu in zaničevanja drugih narodov usmerjeno v re-šavanje našega življa. Ako ni naša Družba v tej meri razvijala one velikopotezne aktivitete, ki bi bila resda tako zelo umestna in potrebna, leži krivda drugje ne pa na njej. Naj bi najnovejši dogodki, ki so nemilo zdramili Evropo, odkazali pravo smer in pot tudi onemu brezdvomno visokonadarjenemu delu naše doslej ob strani stoječe, negativistične po-kret naše osrednje Družbe prezirajoče inteligence in ga preokrenili v pozitivno smer. Na nas vseh je, da ne zapravimo velikih pred 20 leti prejetih svoboščin. Ne daj Bog, da bi ona svetla zarja, ki je pred dvema desetletjema s čudovitim sijajem nenadoma vznikle svobode ožarila in oblila našo domovino, potemnela ali celo ugasnila! Dr. Kovačič, ravnatelj ptujske gimnazije je skupščino pozdravil kot zastopnik profesorskega društva sekcija Ljubljana s sledečimi besedami: Profesorski stan, ki mu je poverjena dolžnost, vzgajati in izobraževati mladino se te svoje naloge zaveda. V polni meri tudi vzbuja v mladini nacionalno zavest, sicer na videz malo vidno, vendar tiho vrši svojo nalogo. To nam dokazujejo tudi današnje manifestacije mladine. Želim Družbi pri delu največjih uspehov. Nato je povzela besedo ga, Kranjčeva, kmetica v obmejnem Gradišču. Cenjeno vodstvo naše Družbe! Spoštovani delegati podružnic! V čast si štejem in vesela sem, da lahko zastopam danes našo podružnico v Gradišču na Kozjaku, kjer stoji ponosna šola Družbe sv. Cirila in Metoda. Kot kmetica iz Gradišča se danes na tem mestu v imenu vseh prebivalcev posestnikov in njihovih najemnikov prav iskreno zahvalim Družbi, ki nam je omogočila šolo in uvidela žalostne šolske razmere, ki so bile poprej pri nas. Zahvaljujem se tudi vsem zastopnikom podružnic, ki so veliko prispevale pri zidanju nam potrebne šole. Ta šola je naš edini ponos v našem kraju na severni meji. Hvala Vam! Povdariti moram hvaležnost Gradiščanov na-pram Družbi, ker se zavedamo, da sami bi nikakor ne mogli sezidati šole. Lep spomenik Vaše zavednosti in ljubezni do nas obmejnih Slovencev stoji sedaj na Kozjaku. Letos je že nad 100 šolarjev, katerim daje Vaša šola streho in pouk. Težava je le, ker nam vedno manjka učiteljev. Pri sv. Duhu blizu nas manjka sedaj že 2 leti en učitelj. Tudi pri nas manjka sedaj eden. Dvajset let smo že ob državni meji in prosimo oblasti pomoči, da bi zgradili cesto do Drave. Zal smo dosedaj dosegli le 2 km ceste. Les, ki daje edini dohodek, moramo voziti 10—11 km daleč po slabem kolovozu. Če bi bila ta cesta dobra, bi prevažali les z nad polovico manjšimi stroški in bi imeli le nekaj zaslužka. Tako pa ga ni nič in prejmemo samo za delo in vožnjo. Za les pa ne prejmemo ničesar. Živež moramo kupovati, ker nam polje že 3 leta slabo rodi. Tako gospodarsko propadamo in na meji je vedno več najemnikov in lesni trgovci pa so njihovi gospodarji. Ko bi ne imeli Družbe sv. Cirila in Metoda, ki nas edina krepi in vedno pomaga našim prošnjam, bi obmejni Slovenci še bolj obupali kakor že. Vaša šola daje naši mladini pouk. Veliko lepega in dobrega se naučijo v njej, a žal, ko odraste ga prično tiščati naše težke razmere, prenaporno delo in pri mnogih je bilo potem vse delo zaman. Vas prosim bodite Družbi še nadalje naklonjeni in še za naprej vzdržujte vezi z obmejnimi Slovenci in bo Vaša zasluga, če bo ob resni uri naša slovenska meja trdna. Živahno pritrjevanje je nagradilo govornico za njene prisrčno podane besede. Dr. Kovič, je v imenu Preporodovih starešin izvajal: Pridružujem se čestitkam v imenu tistih, ki tudi pomagajo Družbi pri njenem delu. Sedaj že hodimo z nahrbtniki po naši meji in izpolnjujemo svojo nalogo. Videli smo, da je tostran meje potreba po narodno obrambnem delu ravnotako potrebna, kakor onstran meje. Ob tej priliki moram tudi obuditi spomin na Endlicherja, Janžeta Novaka in druge, ki so vedno delovali za iste ideale kakor CMD. Obljubil je tudi, da bo mladina vedno podpirala Družbo pri njenem delu. Gospa Jeršetova je pozdravila skupščino v imenu ženske podružnice v Ptuju, ki je slavila tridesetletnico obstoja, s sledečim govorom: Spoštovani skupščinarji! Predvsem se zahvaljujem gospodu prvomest-niku ter ostalim gospodom za čestitke povodom našega 301etnega jubileja. Zagotavljam vas, da bomo tudi v naprej posvetili vse sile razvoju naše Družbe. Ptujska tla so bila že izza davnih časov vroča tla. Neprijatelj je prav krepko posegal v usodo avtohtonega prebivalstva. Delo sicer ni bilo kronano s polnim uspehom, vendar pa nam je odtujevalo naš narodni podmladek, potom utrak-vističnih in nemških šol. Raznarodovanje je bilo uspešneje med inteligenco, ki je bila v dnevnih stikih s tujerodci. Bolj uporen je bil naš podeželski živelj, ker ni imel toliko stikov z mestom. Slovenskih narodnih krogov, pogrešajočih vsake podpore in opore od drugod, se je lotevala tragična resignacija. Res so Čitalnice podžigale narod v svojem okrilju, res so rodoljubi vseh stanov bodrili narod k odporu, proti potujčevanju, na taborih. Premalo je bilo to! Moralo je priti kaj močnejšega, da podpre naše ljudstvo v boju za svoj narod in obstoj. In to je bila Družba sv. Cirila in Metoda. V Ptuju je bila že leta 1885. ustanovljena podružnica Cirila in Metoda, v kateri so bili včlanjeni moški in ženske. Tujerodec je vedno bolj stopnjeval svoja prizadevanja, raznaroditi naš živelj na vseh poljih. Zato je bilo treba intenzivnejše obrambe z naše strani. Ze profesor Ilešič je sprožil idejo ločitve obstoječe podružnice v moško in žensko. Ko je prišel v Ptuj danes že pokojni dr. Koderman, se je ta ideja s pomočjo že pokojne gospe Vide Horvatove uresničila na skupščini 13. septembra 1908. leta. Dogodki tega dne, katerih tridesetletnico danes praznujemo, so streznili naš narod ter ga združili k skupnemu odporu. Odjeknili so klici k uporu in protestu zoper dednega sovraga krepko po vseh krajih, kjer se glasi naša govorica, kjer ori naša pesem. Svetopolkova oporoka je slavila zmago. Zenska Cirilmetodova podružnica v Ptuju se je krepko razvijala pod vodstvom svojih prvo-mestnic: Vide Horvatove, Valentine Kanklerje-ve, Mirke Fermevčeve in zopet V. Horvatove, ki je vodila podružnico uspešno do svoje prerane smrti leta 1926. Od tega leta je bilo vodstvo poverjeno meni. Slike z glavne skupščine v Ptuju ki je bila dne 11. septembra 1938. Sprejem na postaji Narodne noše na postaji Sprevod v mestu pred gledališčem Sprevod v mestu Delo podružnice je med narodom za narod. Kako uspešno je bilo delo ženske podružnice priča vsota 200.000 din, katero je položila v dobi od nje postanka do danes domu na oltar. Sedanjost zahteva od Cirilmetodarjev podvojeno, potrojeno delo da obvarujejo svoj narod potujčevanja, da zopet pridobe vse zemlje, ki so danes v rokah tujerodcev za svoj narod, da istega gospodarsko dvignejo, da vrnejo one, ki so zatajili svojo rodno mater in postali novodobni janičarji v njeno naročje, da vzgoje vzorne, kremenite jugoslovansko orientirane Slovence, ter poskrbe za varnost nas in naših meja! Zato bo morala Cirilmetodova družba svoje obrambno delo povečati. Ogromno delo, velika naloga! Blagoslovita jo sv. brata Ciril in Metod! (Živahno odobravanje). Dr. Čermelj je pozdravil skupščino v imenu Saveza emigrantov. Ga. Engelmanova, ki je zastopala banovinski odbor Jugoslovanske Zenske zveze je v jedrnatih besedah čestitala skupščini k uspehu. Povda-rila je tudi, da ženska zveza posveča narodno obrambnim vprašanjem pažnjo in želi, da bi bili vsi domovi prežeti domovinske ljubezni. G. Verbič, ki je zastopal ljubljansko ZKD je izvajal: Številnim čestitkam, tako pomembnemu zboru se pridružujem tudi jaz v imenu ZKD. Vse te čestitke naj bi bile hkrati prisega za čim tesnejše sodelovanje za skupno delo. Danes pred 30 leti je bila Družba kamen spotike tistim, ki hlepe po naši zemlji. Težave sedaj so še večje, zato se strnimo, da bo lažja pomoč. G. Zupančič šolski upravitelj v Dornavi je v imenu sekcije JUU za Dravsko banovino ob 30 letnici ptujskih dogodkov in 201etnici svobodne Jugoslavije čestital Družbi. Zahvalil se ji je za pomoč, ki jo nudi obmejnim šolam. Kakor doslej tako bo učiteljstvo tudi v bodoče vedno podpiralo delo Družbe sv. Cirila in Metoda. Dr. Kramberger je pozdravil v imenu Kluba Koroških Slovencev: Klub Koroških Slovencev v Ljubljani, kot organizacija med nami živečih Koroških Slovencev in njih prijateljev me je pooblastil, da sporočim današnji skupščini njegove najtoplejše pozdrave. Klub Koroških Slovencev že več let vestno vzdržuje stike med Slovenci tu in onstran Karavank. Zasleduje in spremlja s pozornostjo sleherni utrip našega narodnega življenja v Korotanu, se zaveda, kakega ogromnega pomena je za ves naš narod naša osrednja Družba CMD. Zato vzdržuje KKS že od vsega početka naj-prisrčnejše vezi s CMD. Tudi CMD je vsikdar pravilno cenila delo in prizadevanje sicer maloštevilnega, toda agilnega Kluba Koroških Slovencev, in mu vedno širokogrudno priskočila na pomoč z izdatnimi podporami, dragocenimi nasveti, brez česar bi KKS ne mogel tako uspešno vršiti svoje naloge. Naj mi bo torej dovoljeno, da se v imenu vseh edinic KKS iskreno zahvalim vodstvu CMD, zlasti prvomestniku, za dosedanjo naklonjenost in prosim, da ohranita prvomestnik in ostalo vod- stvo CMD KKS isto naklonjenost še v bodoče. V imenu akademskega kluba Jugoslavija je govoril g. Drnovšek: G. predsednik, gospoda delegati, gospoda! Naložena mi je prijetna dolžnost, da v imenu JNAD Jugoslavije, naslednice JNAD Jadrana, ki ga po njegovem delu vsi poznate, pozdravim današnjo jubilejno skupščino ter se priključim vsem čestitkam, ki so jih izrekle za požrtvovalno in nesebično narodno-obrambno delo že druge organizacije. Naj mi bo ob tej priliki, ko čestitam iskreno CMD, obenem dovoljeno, da se ji v imenu svojega kluba najtopleje zahvalim za vso materijalno in moralno pomoč, ki jo je, razumevajoč naše težnje, stalno in v izdatni meri nudila našemu klubu za njegovo narodno-obrambno delo. Zelja nas vseh je, da ostanejo ti stiki med CMD in našim klubom še nadalje tako prisrčni, kot doslej ter da smemo tudi v bodoče računati na njeno razumevanje, kot Družba sama vedno lahko računa na nas. Gospoda! Če bi hoteli označiti današnji čas, bi mogoče rekli, da je čas strahu pred voino. Vse to ustvarja v svetovnem političnem življenju svojstveno situacijo, katere posledica je tudi vedno intenzivnejše tretiranje manjšinskih vprašanj, ki doživlja baš na Češkoslovaškem danes odločilni trenotek. Da igra pri tem važno vlogo baš nemška manjšina, tudi za nas ne more in ne sme biti brez pomena. Potrebno nam je resno in sistematično delo. Nikakor tudi ni na mestu, če se položaj, kakršen vlada na naši severni meji ter na Kočevskem ne prikaže vsej nacionalni javnosti v pravi luči. takšen, kakršen je, brez vseh olepšav ter zakrivanj. Ne mečimo vendar peska sami sebi v oči, priznajmo si — tako je in nič drugače, ter po tem spoznanju usmerimo korak našega dela. Naloga nas vseh je, da pri tem delu pomagamo po svojih močeh, dolžnost vseh merodajnih faktorjev pa je, da nas v tem delu v polni meri podpro ter ustvarijo možnost boljšega življenjskega položaja življa na naši severni meji ter Kočevskem. Kaiti zavedajmo se, cla je le ugoden življenski standard predpogoj na-daljnemu delu ter utrjevanju zavesti našega naroda, ki je baš v omenjenih predelih nuino potrebna. ter da je šele oboje skupaj oni trdni zid, ki bo zajezil naval tuje propagande. Zadnji čas ie, da se v tem pogledu izpregleda ter napoči nova era zavedanja naše dolžnosti do našega naroda. Mladina, zlasti akademska, je tista, ki bi morala v tem pogledu voditi. Razveseljiva ie danes konstatacija, da se kaže v tem pogledu danes že napredek. JNAD Jadran, posebno njegova ženska sekcija, je bil na ljubljanski univerzi prvi, ki ie zaoral v ledino. Zamisel delovnih taborov med počitnicami v narodno ogroženih krajih s predavanji, predvajanjem kulturnih filmov, ustanavljanjem knjižnic, zbiranjem statističnega materiiala pa z našo pesmijo je rodila lepe uspe-pehe. Tabori v Stari Cerkvi, Kočevski Reki, Brigi, Borovcu in Koprivniku na Kočevskem ter v Lokavcu na naši severni meji so pokazali, koli- ko se da v tem smislu napraviti. Tudi merodajni faktorji, ki so spočetka skeptično gledali na naše delovanje, so spoznali, da je zamisel vredna vsega spoštovanja ter so šli na roko, tako da je bilanca triletnega terenskega narodno-ob-rambnega dela nadvse zadovoljiva. Treba bi bilo le še nečesa: da se zamisel prirejanja delovnih taborov razširi, da ne bo le enega ali dveh klubov, ki bi jih prirejali, ampak da bi resno tozdevno delo zajelo prav vse vštev-ši tudi srednješolce, kajti potreba je, da se tudi njih pritegne k narodnemu delu. V ta namen predlagam v imenu svojega kluba današnji skupščini, da osvoji predlog, da se takoj pod-vzamejo pri prosvetnih oblasteh koraki, da se uvede na vseh srednjih šolah pri nas obvezni narodno-obrambni dan, kot je nešteto drugih, lahko rečem manj pomembnih, na katerem bi se srednješolce seznanilo s položajem v naših narodno ogroženih predelih. Nadaljne: podvza-mejo naj se koraki, da se na zavodih ustanove narodno-obrambni krožki pod vodstvom za to sposobnih profesorjev, kjer bi se proučevali narodno-obrambni problemi ter iz katerih bi izšli v počitnicah delovni tabori po vzorcu naših, katerih propagando pravtako predlagam današnji skupščini. Ko ob koncu ponovno čestitam CMD, ter ji želim uspehov, izražam željo, ki je, mislim, želja nas vseh, da bi današnja skupščina, ki se vrši ob dveh velikih jubilejih — 201etnici naše narodne države ter ob 301etnici nesramnih dogodkov, ki so se v tem mestu odigrali, bila važen mejnik narodno-obrambnega dela za srečnejšo in lepšo ter večjo domovino. Da nam živi naša trdna severna meja. Zdravo! G. Koršič, ki je zastopal akademski klub Doberdob je v imenu one mladine, ki je uživala vso podporo CMD, pozdravil skupščino CMD. Rekel je: Kakor je danes v sprevodu vzklikala mladina »Mi se ne damo«, tako tudi mi akademiki vzklikamo »Mi se ne damo!« Prvomestnik se je vsem govornikom za njihove pozdrave ter lepe in izpodbudne govore zahvalil. TAJNIKOVO POROČILO. Tajnik vodstva g. ravnatelj Mirko Gruden je podal naslednje poročilo: Cenjena gospoda, dragi skupščinarji! Danes zborujemo v Ptuju že petič. Bili smo pri Vas v 1. 1883, 1908, 1923. in 1933. Zakaj nam je ravno Ptuj tako mil in tako zanimiv, da smo ga letos zopet zbrali za svojo skupščino? Odgovorimo Vam povsem točno. Mi smo narodno obrambna družba, moramo biti in smo povsod tam, kjer je treba čuvati in braniti naše naravne pravice. Pa bo morda kdo rekel: do leta 1918, do Zedinjenja je bilo treba čuvati in braniti, danes to ni več aktualno. Takemu optimistu bi odgovorili: Čudno bi bilo, da bi ostali stoletni, sistematični napori naših nasprotnikov tako malo učinkoviti, da bi bili v dvajsetletni dobi povsod zatrti in odstranjeni. Mi vsi vemo, da se od časa do časa, nekako po konjunkturi, hipno pokažejo znaki, ki nam pričajo, da tu pri Vas še ni vse v redu. V dokaz, 'da je res tako, mi bodi dovoljeno opozoriti Vas, na razmotrivanja in trditve, naših nasprotnikov, ki so razvidna iz knjige dr. Ger-harda Wernerja: Sprache und Volkstum in der Untersteiermark« v izdaji Forschungen zur deutschen Landes und Volkskunde, založil J. Engelhoms Nachf. v Stuttgartu 1. 1935. na str. 145—146. O tej knjigi se je tudi razpravljalo v reviji Misel in delo 1. 1937. št. 4. v razpravi: O raznih nemških mejah med Gospo Sveto in morjem. Nadalje je o njej prineslo poročilo Jutro. V navedeni knjigi obravnava pisec ugotovitve zasebnega ljudskega štetja. Vsi vemo, da so Nemci, v predvojni dobi, vedno utemeljevali vse svoje nacionalne račune na uradnih ljudskih štetjih. Tudi danes se še radi sklicujejo na predvojne ugotovitve. Ne smejo torej zameriti, če je tudi za nas naše ljudsko štetje merodajno. Dočim je pri nas, pri ljudskem štetju, merodajna svobodna izjava vsakega državljana, je bila za Nemce pri volitvah v Avstriji 1. 1934. merodajna izjava h kateremu kulturnemu območju se volivec prišteva in se je smela na Koroškem označiti samo ena jezikovna pripadnost. Mi pa se sklicujemo na uradne podatke iz 1. 1931, ki ugotavljajo, da je v ptujskem srezu, brez Ptuja: 71.042 prebivalcev od tega 234 nemške narodnosti t. j. ca 0.31% vsega prebivalstva. Na lanski skupščini je tajniško poročilo obširneje obravnavalo narodnostne razmere na naši severni meji in na Kočevskem. Letos bi Vas rad opozoril predvsem na Prekmurje, ki je za toliko naših ljudi »terra incognita«. Upravno-politično je Premurje razdeljeno v dva okraja mursko-soboški in lendavski. Okraj Murska Sobota je imel, po ljudskem štetju iz 1. 1931.: 52.597 prebivalcev od tega po materinem jeziku 1961 Madžarov in 1403 Nemcev. Okraj Lendava: 38.120 prebivalcev, od tega 5.646 Madžarov in 86 Nemcev. Prebivalstvo v teh 2 srezih je zelo gosto naseljeno, saj živi na 1 km2 ca 100 ljudi. (Uradna statistika ugotavlja, da živi po drugih srezih dravske banovine na 1 km2 ca 75 ljudi, v celi državi povprečno na 1 km2 ca 61 ljudi). Nemška manjšina, ki prebiva v 3 vaseh (v mursko soboškem okraju) t. j. v Fikšincih, Kra-marovcih in Ocinju, ima sedaj v Jugoslaviji v Fikšincih in Kramarovcih po en nemški oddelek na šoli, dočim so morali poprej pod madžarsko upravo, obiskovati otroci madžarske šole. Pri ljudskem štetju 1. 1921. je bilo naštetih še 2540 Nemcev, dočim jih je ljudsko štetje pod Avstro-Ogrsko pri zadnjem štetju ugotovilo le 1942. Ta primera govori sama za sebe. Madžarska manjšina prebiva pri Hodošu in Do-manjševcih (Mursko-sob. okraj) in v Motvarjev-cih, Genterovcih in še v nekaterih vaseh ob državni meji v lendavskem okraju. Pripomniti pa je treba, da ti današnji Madžari izhajajo iz bivših madžarskih šol, ki so sistematično in brezobzirno potujčevale slovenski živelj v teh krajih. Poleg vlade in najbolj šovinističnega društva »Orszagos magyar szovetseg« je še zlasti podpiralo raznarodovanje društvo »Julian«, katerega smoter je bil ustanavljati šole v tujerodnih krajih ter na te pošiljati najboljše madžarske učitelje. Ti učitelji so imeli navodila, da morajo razvijati in utrjevati v otroških dušah duha in čut pripadnosti k madžarski rodovini in madžarskemu narodu. Po teh smernicah je moral biti urejen ves pouk. Szombathelyski škof Szabo Imre je v okrožnici z dne 1. 1. 1876. pozval duhovnike, naj otroke, ki niso madžarskega rodu, premišljeno in neutrudno poučujejo v madžarščini. Naj razložijo vsem, da more doseči v madžarski domovini najrevnejši sin nemškega, slovenskega in hrvatskega rodu vse poklice, če se nauči madžarščine. Kjer so v škofiji še vedno učitelji, ki madžarščine niso zmožni, naj jo poučujejo duhovniki. Dekani in nadzorniki naj poročajo s kakim uspehom se ta pouk vrši. Misleč človek bi moral priporočati našim čini-teljem, da bi, v tem pogledu, posnemali bivšo upravo. Kot značilno bi navedel, da nekateri, ki so se pod bivšo upravo udejstvovali, še vedno živijo v Prekmurju, na vidnih mestih in se jim ne godi ravno slabo. Na Goričkem, kjer je velik del prebivalstva evangeljske veroizpovedi, se, na nekaterih šolah, še vedno poučuje verouk v madžarskem jeziku. V Gor. Slaveči je evangeljska župnija, ki je popolnoma slovenska, kljub temu pa navaja »Evangelischer Protestantenkalender« za 1. 1935. okroglo 100 nemških evangeličanov. Za te vernike je redno enkrat mesečno nemško bogoslužje. V Prosenjakovcih pa, kjer je tudi večji del prebivalstva slovenske narodnosti, imajo bogoslužje sploh samo v madžarskem jeziku. Statistika izpričuje, da je v Prekmurju evan-gelskih vernikov Slovencev: 22.763, Madžarov: 1581 in Nemcev: 118. Madžari imajo svoje župnije v: Domajnševcih, Motvarjevcih, Križevcih (mešano bogoslužje) in v Prosenjakovcih. V okraju Dol. Lendava, kjer prebivajo ponekod pomadžarjeni Slovenci, je na vseh šolah, za te dozdevne Madžare, poskrbljeno za pouk katoliškega verouka v madžarščini in je v tem oziru tako kot na Kočevskem kjer, morda v še večji meri, poučujejo poleg nemških tudi otroke, ki so narodno mešanega pokoljenja, verouk v nemškem jeziku in v onih krajih kjer mora poučevati nemški duhovnik verouk v slovenskem jeziku, stori to le v najmanjši meri. V Prekmurju se peča s poljedelstvom 85% prebivalstva. Za prehrano 5 članske družine je potrebnih v prekmurski ravnici najmanj 6 oralov, na Goričkem pa 12 oralov zemlje. Radi gostote prebivalstva je zemlje premalo, zato hodi do 12.000 ljudi letno na sezonsko delo. Sezonsko izseljevanje pa je treba tako regulirati, da ne bi delavci iz narodno mešanih krajev prišli v kraje, kjer bi dobili pobudo za nacionalno udejstvovanje v nam nasprotnem smislu in na ta način pospeševali nam že itak opasno tujo propagando. Leta 1937. je bila ustanovljena naša podružnica v Murski Soboti. Ta ustanovitev je za nas velike važnosti. Iz tega mesta naj bi se vodila evidenca o vseh prekmurskih problemih, ki nas morajo, če hočemo doseči izboljšanje narodnostnih prilik, prvenstveno zanimati in zato moramo skrbeti, da bodo v Prekmurju: prostorna, čista in zdrava šolska poslopja, da bodo imeli naši otroci dostojne učilnice in naši učitelji, ki vršijo težko delo, stanu primerna stanovanja. Brigati se moramo, da omilimo revščino otrok, ki vsled pomanjkanja obleke, učil in drugih potrebščin, zanemarjajo šolo in trpijo lakoto, v duhovnem in telesnem smislu. Pomislite v Dolgi vasi nimajo otroci po dva meseca kruha. Vse te nedostatke moramo odpraviti, če hočemo, da imamo v Prekmurju ljudstvo, kot mora biti na meji. Sedaj še pogled na druge dele naše ožje domovine, kjer je bilo treba delati in skrbeti, da se ne dela škoda. KOČEVSKO. Po lanski skupščini v Kočevju se 'je zanimanje za ta del slovenske zemlje znatno povečalo. Radi ugotavljamo, da je naše delo pravilno usmerjeno ker je vzbudilo zanimanje in priznanje pri naših ljudeh, pri naših nasprotnikih pa polno pozornost, kar dokazujejo sestavki v reviji »Grenz-land«. Dosegli smo končno, da imajo v Kočevski Reki, Borovcu in Brigi slovenske maše. Posrečilo se je usmeriti zanimanje naših društev, turistov in izletnikov na kočevsko zemljo. Naši akademiki so tudi letos taborili v Brigi, Kočevski Reki in Koprivniku? Imeli so poučna predavanja, predvajali filme in bili v ozkem stiku z ljudstvom. To je potrebno in koristno delo, ki se naj stalno ponavlja. To delo so opravili akademiki nesebično in skoro brez vsakih gmotnih podpor. Mnogo je še nedostatkov po Kočevskem. Moramo opozoriti naše oblasti na delovanje nekaterih društev, organizacij in posameznikov, ki se ne ustrašijo ne dela ne žrtev za dosego svojih ciljev. Ni prav, da naša društva, pri sestavi odborov, ne gledajo strogo na narodnostni moment. Nam sovražna propaganda mora biti pod strogim nadzorstvom in jo je treba z vsemi sredstvi onemogočiti. Sentimentalni obziri in navidezno človekoljubna posredovanja so kvarna in vzbujajo pri naših nasprotnikih samo pomiljevalne nasmehe. Bolj kot kedaj velja danes: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. Kot smo že lansko leto napovedali, bomo izdali letos »Kočevski zbornik«, ki bo izšel okoli Božiča. Radi temeljitega obravnavanja in zbiranja snovi se je njegova izdaja nekoliko zakasnila. Pozivamo naše prijatelje, da se zanimajo za to publikacijo, iz katere bodo lahko razvideli, kako važen je kočevski problem. Naša dolžnost je, da izdajamo razne razprave, ki naj točno prikažejo dejanski položaj in s tem ovržejo dokaze, ki temeljijo na napačnih predpostavkah in sistemih in izločijo škodljive vplive propagande. Ze lansko leto smo obširno razpravljali o gotovih nedostatkih na severni meji. Kljub temu pa moramo žal ugotoviti, da se stanje ni mnogo izboljšalo. Brez šolskih stavb (šole so nameščene v privatnih hišah) so v Koprivni in pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom. V Koprivni je šola nameščena v župnišču v tako majhni sobi, da učitelj nima prostora niti za svojo mizo. Pri Sv. Treh Kraljih bo sezidala CMD šolsko poslopje. Odločili smo se zato, ker ne moremo gledati, da bi naši ljudje še naprej čakali in čakali. Pripravljalna dela se opravljajo. Upamo, da bo s šolskim letom 1939-40, šola otvorjena in izročena svojemu namenu. Pomanjkljiva in nujno potrebna popravil pa so šolska poslopja: v Št. Danijelu (dravogr. srez), Ojstrici (dravogr. srez), Sv. Jerneju nad Muto in pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Na nekatere nedostatke sem Vas torej opozoril, toda jih je še mnogo. Tako ne morem pustiti neomenjenega dejstva, da je bilo naše denarništvo celo vrsto let skoraj demontirano, dočim so nekateri tuji denarni zavodi, na najvažnejših točkah kot v Mariboru, Celju, Ptuju, Marenbergu, Kočevju in Apačah našli sredstva za nemoteno delo. Mnogo naših ljudi vidimo v teh zavodih kot dolžnike, kar je opasno, pa tudi^kot vlagatelje, četudi imajo deset korakov na levo ali desno slovenski denarni zavod. Na mejo moramo paziti, meji moramo posvetiti vso našo skrb, za našo mejo moramo doprinesti žrtve, pa čeprav si moramo odtrgati od ust. Hitri ukrepi, v smeri zboljšanja razmer, so po-trpbni, da ne bo prepozno. Sedaj mi preostaja še, da vam poročam o našem notranjem delu v preteklem letu. V želji, da seznanimo narodno misleče ljudi z narodno-obrambnimi vprašanji smo poskrbeli za celo vrsto predavanj. Prof. Kumer je predaval v Ljubljani in Jesenicah »O Kočevskem«. — Prof. Baš: »O severni meji«. — Dr. Kyovsky: »O Čehoslovaški in njenih manjšinah«. (Ta predavanja so bila v Ljubljani, v Kranju, v Novem mestu in v Kočevju.) — Ing. Mačkovšek: »O narodno obrambnih problemih« (predavanje v Ptuju). Vodstvo je poskrbelo za predavatelja, o naših nalogah in ciljih, ob priliki zborovanja JUU sekcije za dravsko banovino (9 učiteljskih društev, 800 udeležencev) v Ljubljani. Ustanovili smo v 12. krajih knjižnice in jih opremili s: 515 vezanimi knjigami. Družba je kupila tudi Ribičičevo slikanico »Palčki« z namenom, da jo pošlje šolam na meji, v narodno mešanih krajih, ki naj knjige po-dare najpridnejšim učencem, kateri so posebno napredovali pri učenju slovenskega jezika. 45 šolam v izpostavljenih krajih smo darovali zelo veliko število šolskih knjig in več tisoč zvezkov. Pomagali smo kulturnim delavcem in ustanovam z izdatnimi podporami in brezobrestnimi posojili. Za božičnice je poslala družba blaga: 43 šolam na severno mejo 32 „ „ Kočevsko 38 „ v Prekmurju V obutvi: 31 šolam na severno mejo 28 „ „ Kočevsko 35 „ v Prekmurju. V denarju: 44 šolam na severno mejo 32 „ „ Kočevskem 36 „ v Prekmurju. Za božičnice smo izdali v preteklem letu več kot kdaj prej in nameravamo svoje podpore še povečati. Omogočilo je vodstvo štirim šolam postavitev šolskih odrov. Gmotno smo podprli nekaj šol ob priliki šolskih izletov v Ljubljano. Poslali smo prosilcem več molitvenikov in pesmaric za cerkveno petje. Skoro vsem obmejnim šolam in na Kočevsko smo pošiljali mladinski reviji »Zvonček« in »Naš rod«. V letu 1938. smo prejeli sledeča volila: Prelat Tomo Zupan: .... Din Terezina Svetec, soproga našega soustanovitelja Luke Svetca . . . Din Josip Tušak, trgovec in posestnik pri Sv. Antonu v Slov. goricah . . Din Marija Babnik, vdova predsednika višjega sodišča:.....................Din Gale Marija, vpokojena učiteljica, Ljubljana ...........................Din Fran Seršen, trgovec in posestnik v Ljutomeru..........................Din 25.000.— Naših dobrotnikov se moramo s hvaležnostjo spominjati. Banska uprava nam je naklonila letos: Din 15.000.—, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Občine v dravski banovini: Din 3.740.—, denarni zavodi: Din 5.350.—. Po sedanjem stanju imamo: 125 delavnih podružnic. Število članstva se je povečalo in presega število 10.000 rednih članov. Na nove so bile ustanovljene podružnice: Vojnik, Ljubljana-Moste, Skoplje, kar nas prav posebno veseli Vitanje, Sevnica, Dravograd-Meža, Slov. Konjice (obnovljena) in Dovje-Mojstrana (obnovljena). Pripravlja se ustanovitev podruž- 1.000,—• 500.— 1.000.— 1.500,— 1.000.— nic: Apače, Mežica-Črna, Ljubljana-Bežigrad, Grosuplje, Čeplje-Nemška Loka in Dobrovnik (Prekmurje). V mejah svojega delokroga smo sami in v družbi z društvi, ki imajo iste cilje, večkrat imeli priliko posredovati na merodajnih mestih in jih opo zarjati na položaj. Naš zapisnik v pisarni izkazuje od lanske skupščine do danes 2515 edinic. Vodstvenih sej je bilo 7 in 1 seja ožjega odbora. Naše časopisje posebno: »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Mariborski Večemik« nam je tudi letos stalo požrtvovalno ob strani, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ko smo leta 1908. bili tu med Vami in nam je bilo težko občutiti, da Slovenec na svoji zemlji ni svoj gospod, nismo mogli vedeti, da bomo v istem mestu čez 30 let slavili 201etni obstoj Jugoslavije. Zedinjenje se je, pred 20 leti, tudi formalno, izvršilo po naravnem procesu. Ker je spojitev naravna, gledamo samozavestno v bodočnost, toda zavedamo se, da so temu rarsimemu razvitku nasprotovali, nasprotujejo in bodo nasprotovali vsi oni, ki so imeli s posameznimi deli lahko delo, vedo na, da ie z resničnim zedinjenjem konec njihovih prizadevanj. Naša dolžnost je torej, da pripomoremo dejanskemu zedinjenju do končnega proboja: s požrtvovalnostjo, resnim kulturnim delom, smotrnim gospodarskim udejstvovanjem, samozata-jevanjem in odločno odklonitvijo vsakega, od nasprotnikov zedinjenja, vcepljenega nam separatizma. S tega mesta, pozivamo, ob 201efnici, odločujoče činitelje, da posvetijo vso nažnjo naši severni. severovzhodni meji ter kočevskemu ozemlju in jim pripomorejo do duhovnega in gospodarskega razvitka, brez katerega si ne moremo predstavljati one popolne prilagoditve, ki je baš na meji najbolj potrebna. BLAGAJNIKOVO POROČILO. G. Ludvik Avgust, višji svetnik drž. železnic je kot blagajnik vodstva podal svoje poročilo. Slavna skupščina! Predložena bilanca za leto 1937 izkazuje dohodkov.........................Din 664.487.95 izdatkov .............................. „ 624.841.60 torej prebitka v gotovini . .__. Din 39.646.35 Dohodkov je bilo...............Din 664.487.95 od teh izrednih dohodkov: za obrambni sklad . Din 2.236.— za I. Vrhovnika skl. „ 2.210.— za T. Zupana sklad . „ 7.027.— Kočevski dinar . . „ 2.488.— 13.961,— torej rednih dohodkov .... Din 650.526.95 Ako primerjamo ta znesek z onim iz leta 1936 t. j. . Din 671.680.39 po odbitku prejetega brezobrestnega posojila pr. . „ 60.000.— _ Din 611.680.39 vidimo, da je bilo rednih dohod- kov v preteklem letu več za . . Din 38.846.56 Oglejmo si nekatere točke pri prejemkih! V preteklem letu smo dobili od 110 podružnic: na članarini, darilih, od veselic itd Din 182.297.75 'z nabiralnikov „ 205.50 za obrambni sklad „ 2.236.— za Tomo Zupana sklad .... „ 6.500.— za Ivana Vrhovnika sklad ... „ 2.110.— za »Kočevski dinar« .... „ 2.338.— skupaj . . Din 195.687.25 nasproti leta 1936 skupaj ... „ 191.488.22 podruž. so torej napredovale za Din 4.199.03 Prispevki prvih 10 podružnic so bili: 1. Maribor, ženska: v gotovini . Din 4.600.— v blagu . „ 17.640.— skupaj . . Din 22.240.— 2. Ljubljana-šentpetrska žen. . „ 20.646.— 3. Maribor, moška: v gotovini . . Din 4.900.— v blagu . . „ 8.820.— skupaj . . Din 13.720.50 4. Ljubljana, šentjakobsko-trnov- ska, moška .........................„ 11.447.— 5. Ljubljana, šentjakobsko-trnov- ska, ženska ........................„ 11.330.— 6. Kranj................................................................ 9.166.— 7. Ljubljana-šentpetrska, moš. . „ 7.956.75 8. Ljubljana, mestna ženska . . „ 7.438.25 9. Muta................................„ 7.069.75 10. Slovenjgradec, ženska ... „ 5.865.25 Ako pa podružnice združimo po krajih, vidimo, da je bilo delovanje prvih 10 krajev takole: 1. Ljubljana (10 podružnic) . . . Din 63.265.— 2. Maribor (2 podružnici) ... „ 35.960.50 3. Celje (2 podružnici) .... „ 10.359.75 4. Ptuj (2 podružnici).................„ 9.750.— 5. Slovenjgradec (2 podružnici) . „ 9.526.25 6. Kranj (1 združena podružnica) „ 9.166.— 7. Muta (1 podružnica) .... „ 7.069.75 8. Beograd (1 podružnica) ... „ 4.280.— 9. Trbovlje (2 podružnici) ... „ 3.236.50 10. Novo mesto (2 podružnici) . . „ 2.582.75 Vsem tem vrlim podružnicam, kakor tudi ostalim, naša najlepša zahvala ter prosimo, da bi tudi v bodoče krepko podpirale družbeno vodstvo; speče podružnice pa kličemo na delo. Od samoupravnih korporacij in denarnih zavodov smo prejeli v preteklem letu Din 11.950.— leta 1936........................ ■ „ 23.709.50 nazadovali smo za ..................Din 12.759.50 kar je prav žalostno. Družba razpošilja vsako leto prošnje samo večjim denarnim zavodom in občinam, a odziv je kakor je iz bilance razvidno malenkosten. Najvišji dohodek je bil leta 1935 t. j. Din 50.733.— h kateremu uspehu je pripc- mogla ljubljanska občina in banovinska uprava. Leta 1936. je padel dohodek na Din 23.709.56 in l. 1937. le Din 11.950.—. Leta 1938. je prispevala banska uprava Din 15.000.—. Pričakujemo v prihodnjem letu večjih prispevkov. Razni darovi so znašali leta 1937 ................................Din 2.767,— leta 1936 . „ 2.470,— prejeli več za..........................Din 297.— Iz nabiralnikov smo prejeli: leta 1937 ................................Din 644,— leta 1936 . „ 599.25 napredek znaša............................Din 44.75 Za družbeni koledar smo dobili: leta 1937 ................................Din 26.710.25 leta 1936 . „ 30.986.50 manj prejeli v pret. letu za . . Din 4.276.25 Žalostno je, da se naš narod tako malo zanima za koledar, ki daje jasno sliko o delovanju Družbe. Ne samo, da se nam koledarji vračajo, ampak tudi za prejete koledarje pričakujemo zaman denarja. Zanimanje za narodni kolek je prav majhno, kajti za kolek je Družba prejela leta 1937..........................................................Din 2.109.25 leta 1936 3.527.95 nazadovanje znaša ........................Din 1.418.70 Večje zanimanje je za družbine razglednice. Družba je prejela leta 1937..........................................................Din 105.645.75 leta 1936.................................................... „ 102.026,— dobili več za..........................Din 3.619.75 Pozivamo naše podružnice za še večjo agitacijo za uporabo družbenih razglednic. Podpirajmo domače blago, kajti s tem podpiramo domače umetnike, domačo obrt in CM družbo. Obresti od naloženega denarja so znašale leta 1937 ................................Din 66.544.25 leta 1936 . „ 37.036.97 napredovali smo za........................Din 29.507.28 V preteklem letu smo prejeli: za Ivana Vrhovnika sklad . . . Din 2.110.— za Tomo Zupana sklad .... „ 7.027.— za Kočevski dinar....................„ 2.488.— od mladine...........................„ 734.— Želeti je, da se posveča večja pozornost zbirki »Kočevski dinar« in da se naša mladina bolj zanima za narodno obrambno delo. Celotni družbeni izdatki so znašali leta 1937..........................................................Din 624.841.60 leta 1936............................................... . „ 747.395.52 v preteklem letu manj za . . . Din 122.553.92 Izdalo se je med drugim za narodno obrambo, za slovensko šolstvo, prosveto, itd Din 142.577.75 (v letu 1936 Din 180.679.89) podpore šol. za knjige, učila itd „ 259.256.95 (v letu 1936 Din 160.706.50) za šolo v Gradišču.......................................................... 6.290.72 (v letu 1936 Din 166.111.22) za kočevsko razstavo........................................................ 8.384.75 za nakup rokopisov za Kočevski zbornik................................. „ 2.500.— Skupaj . . Din 419.010.17 Končna čista imovina je znašala leta 1937 Din 3,179.575.57 leta 1936 3,049.518.92 Čista imovina se je v preteklem letu pomnožila za .... Din 130.056.65. Slavna skupščina! Zahvaljujem se vsem podružnicam, podpornikom in prijateljem za neumorno delovanje in nakazane podpore. Kakor je posneti iz bilance in drugih poročil je naloga Družbe velika in zato delujmo še nadalje v korist Družbe, da moremo zadostiti vsem potrebam, katere so vedno večje in nujne. Čuvajmo Jugoslavijo! POROČILO NADZORSTVA. G. dr. Vladimir Ravnihar je podal v imenu nadzorstva poročilo, da je knjigovodstvo, blagajna in sploh vse poslovanje Družbe v najlepšem redu, zato predlaga absolutorij blagajniku. Za vzorno poslovanje pisarne je izrekel zahvalo. Predlagal je, da se odboru izreče razrešnica. Prvomestnik je dal predlog na glasovanje in je bil soglasno sprejet. VOLITVE. Po čl. 16. družbinih pravil so izstopili gg: a) člani glavnega odbora: dr. Simon Dolar, Iv. Kolar, Avgust Ludvik, Ivan Prekoršek, dr. Jakob Rebernik in Fran Štrukelj; b) člani nadzorstva: Evgen Lovšin, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert Sič in Jakob Zupančič; c) člani razsodništva: Matija Marinček, dr. Ferdo Lašič je umrl, Fran Pahernik, dr. Matej Senčar in dr. Janko Žirovnik. Na zaupnem sestanku, ki je razpravljal tudi o volitvah so delegati sklenili, da naj ostanejo zgoraj navedeni gg. še nadalje člani glavnega odbora, oziroma nadzorstva in razsodništva. Namesto umrlega dr. Lasiča pa je bil stavljen predlog, da se izvoli dr. Frana Lipolda iz Maribora. Predlog je bil soglasno sprejet. PRORAČUN ZA LETO 1939. Prvomestnik je prečital proračun za leto 1939, ki ga je skupščina v celoti odobrila. 1. Za slovensko šolstvo . . . Din 200 000 — 2. Podpore..........................„ 150.000,— 3. Popravila ......................... 20.000 — 4. Pokojninski sklad .... „ 20.000 — 5. Povračilo posojil .... „ 8.000 — 6. Nova šolska stavba ... „ 150.000 — 7. Razne podpore, nabave itd. . „ 400.000 — skupaj RESOLUCIJA. Din 948.000.— Osnutek resolucije, je prečital g. Uršič, ki je v uvodu povedal, da je odbor za resolucije vodil obzir, do današnjih zunanjih in notranjih političnih razmer, posebno z ozirom na obmejne kraje. 1. Ob priliki tridesetletnice ptujskih in septem-berskih dogodkov, začetka našega revolucionarnega gibanja in ob dvajsetletnici naše narodnostne in državne samostojnosti izreka Družba sv. Cirila in Metoda svojo neomajno zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II., narodu in državi, ki jim je posvečeno vse njeno delo. 2. Sadovi dvajsetletne svobode so na vseh področjih našega narodnega življenja neprecenljivi. Zlasti iz primerjave sedanjega našega stanja z nekdanjim našim položajem v suž-nosti in sedanjim položajem naših narodnih manjšin v tujini, spoznavamo vrednost naše državne samostojnosti. Skupščina ponovno izpoveduje, da je samo v zvestobi do jugoslovanske nacionalne misli poroštvo za napredek in varnost jugoslovanskega naroda in lepše bodočnosti. 3. Splošni, negotovi mednarodni položaj ukazuje največjo previdnost in delavnost za oču-vanje težko plačanih pridobitev pred dvajsetimi leti. 4. Temu namenu mora služiti vse naše narodno in državno hotenje, nacionalno po duhu in delu, kakor tudi udejstvovanje naših zasebnih gospodarskih in kulturnih ustanov. Posebno dolžnost imajo naše znanstvene ustanove z akademijo in univerzo na čelu ter tisk v pobijanju osvajaške tuje propagande. 5. Popolno šolstvo je temelj duhovne in kulturne odpornosti našega naroda, zlasti naše narodne meje. Potreba šolske prosvete na našem ogroženem ozemlju zahteva strokovnih nadaljevalnih šol, novih šolskih poslopij, zboljšanje mnogih starih, njih opremo z učili in knjižnicami. Vsaka šola naj ima vedno dovolj in sicer najboljših učiteljev, ki naj za odgovorno in častno obrambno delo prejemajo posebno nagrado. Preskrbeti je treba revni deci v ogroženih krajih brezplačno šolske potrebščine, obleko in hrano iz šolskih kuhinj. 6. Za socialno-gospodarsko zboljšanje našega obmejnega življa je neobhodno potrebno gospodarsko povezati mejo z zaledjem z novimi prometnimi zvezami, organizirati zadruge, skrbeti za izvoz in vnovčenje pridelkov, ozdraviti in okrepiti kreditno moč domačih obmejnih denarnih zavodov, ki naj s cenenimi in dolgoročnimi krediti pospešujejo gospodarsko delavnost in preprečujejo prehajanje naše zemlje v roke tujerodcev. Dolžnost naših tujskoprometnih ustanov je, usmerjati domači izletniški promet v naše lepo obmejno ozemlje. Gospodarska pasivnost teh krajev nalaga posebno uvidevnost pri odrejanju javnih del. Na meji pomenijo javna dela razen socialne in gospodarske tudi nacionalno korist. Samo z gospodarsko okrepitvijo našega malega človeka v Podravju, Slovenskih goricah, Prekmurju, Halozah in na Kočevskem, ga bo mogoče osvoboditi tudi duhovne odvisnosti od njegovih sicer maloštevilnih tujerodnih krušnih gospodarjev, eksponentov nekdanje raznarodovalne politike. 7. Država in samouprave morajo pri izvajanju svoje politike v nacionalno ogroženih krajih brez birokratizma in načelno podpirati narodne potrebe ljudstva pred vsemi drugimi. 8. Spričo mnogih nezdravih pojavov ponovno poudarja skupščina, da se mora strankarska politika v obmejnih in narodno mešanih krajih države brezpogojno podrediti občemu narodnemu interesu. Obsoja politiko, ki zaradi strankarskega prestiža brezobzirno žrtvuje nacionalne in državne koristi. Naše strankarsko politično življenje mora biti zlasti v izpostavljenih pokrajinah politično zrelo, nacionalno solidarno in kulturno strpno. Kot predstavnica narodne obrambe opozarja Družba sv. Cirila in Metoda upravičeno, državne, samoupravne in vse druge činitelje na te probleme. Za konkretne potrebe v posameznih krajih se bo družba še posebej zanimala in opozarjala nanje pristojna oblastva. Njih rešitev je pogoj za gospodarsko in duhovno utrditev našega narodno, gospodarsko in kulturno ogroženega ozemlja. Resolucija je bila z aklamacijo sprejeta. SLUČAJNOSTI NI BILO. ZAHVALA. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je 49. glavna skupščina v Ptuju dne 11. septembra tako lepo uspela. Obema podružnicama v Ptuju, ki sta pripravili tako prisrčen sprejem na kolodvoru in v mestu ter vse pripravili za nemoten potek skupščine, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem meščanom, ki so z okrasitvijo hiš poudarili pomembnost prireditve, kakor tudi onim, ki so prihiteli k sprejemu na kolodvor. Prav posebna zahvala velja na skupščini navzočim zastopnikom javnih oblasti in naše vojske, senatorjem, narodnim poslancem, predsedniku mestne občine, zastopnikom javnih korporacij ter zastopnikom viteških, prosvetnih in narodno obrambnih društev. Številnim navzočim zastopnikom podružnic se zahvaljujemo, da so s svojo prisotnostjo dokazali zanimanje za delo vodstva. Zahvaljujemo se nadalje vsem poedin-cem in društvom, ki so našo skupščino pozdravili pismeno, brzojavno ali z darili, zlasti pa še neimenovanemu dobrotniku, ki je ob tej priliki poklonil Družbi 10.000 din za njeno narodno, prosvetno in kulturno delo na severni meji. Vse prijatelje, podpornike in naše podružnice, ki so v preteklem letu nesebično in požrtvovalno delovali za skupni cilj, se zahvaljujemo in jih prosimo, da še nadalje pomagajo pri malo vidnem, zato pa tem važnejšem in usodnejšem na-rodno-obrambnem delu. Vodstvo Družbe sv. Cirila in, Metoda v Ljubljani. BILANCA Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1937. PREJEMKI. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1936. leta...................... Dohodki leta 1937. 1. Podružnice, i.s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice itd. 2. Podpore samoupravnih korporacij, denarnih zavodov in dr. 3. Razni darovi .................................................. 4. Časniki ....................................................... 5. Nabiralniki ................................................... 6. Družbena kava.................................................. 7. Družbeni koledar............................................... 8. Družbene knjige................................................ 9. Narodni kolek.................................................. 10. Družbene razglednice........................................... 11. Družbena posestva.............................................. 12. Obresti od naloženega denarja.................................. 13. Obrambni sklad................................................. 14. Ivana Vrhovnika sklad.......................................... 15. Toma Zupana sklad............................................., 16. Kočevski dinar................................................. 17. Zbirka mladine................................................. 18. Prodana brošura »Naši obmejni problemi«........................ 19. Povrnjena posojila............................................. 20. Volila ......................................................., 21. Razni prejemki................................................. Dohodki znašajo torej leta 1937 skupaj............................. Prodana posestva................................................... Prehodni prejemki.................................................. Dvignjeni zneski, in sicer a) iz družbene glavnice........................................ b) iz dr. Josipa Georga sklada................................. c) iz dr. Jakoba Pirnata sklada................................ 182.297 Din 95 11.950 >» ' 2.767 ?» " 150 1J ' 644 >> ’ 500 n ' 26.710 „ 25 25 „ — 2.109 „ 25 105.645 „ 75 18.214 >» ’ 66.544 „ 25 2.236 " 2.210 J» " 7.027 JJ ' 2.488 »> ~ 734 430 >> ’ 7.100 »J " 2.500 !) ' 222.205 „ 50 47.774 Din 36 p 219.789 Din 60 p 4.200 „ - „ 1.800 „ — „ Skupaj 664.487 25.000 244.374 225.789 95 49 60 Skupaj .1,207.426 Din 40 p IZDATKI. 1. Za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene..................................... 142.577 Din 75 p 2. Podpore šolam za knjige, učila, šolske odre, božičnice in narodno obrambne namene ............................................................................. 259.356 „ 95 ,„ 3. Za šolstvo v Gradišču: za gradnjo poslopja — ostanek....................................... 73 Din 47 p za šolsko opravo 6.183 „ — „ razni stroški............................................................... 34 25 Skupaj . . . 6.290 72 Prenos . . . 408.225 Din 42 p 4. Za kočevsko razstavo 8.384 77 75 77 5. Za nakup rokopisov za Kočevski zbornik 2.500 77 — 77 6. Družbena posestva 77 50 77 7. Družbeni koledar 21.394 77 40 „ 8. Izplačane pokojnine 15.501 „ 63 „ 9. Vrnjena posojila 9.013 „ 86 rj 10. Obresti od posojil 1.386 77 14 77 11. Družbene razglednice 44.828 „ 25 77 12. Razni stroški 30.437 77 40 ,, 13. Družbena pisarna, in sicer a) plače uradnikom 49.200 Din — P b) plača strežnici, najemnina itd 14.475 „ — c) potni stroški 3.135 „ — d) tiskovine, poštnina in razni pisarniški stroški ... 3.979 „ 25 ,, Skupaj . 70.789 77 25 77 Izdatki znašajo torej leta 1937 skupaj 624.841 Din 60 p Prehodni stroški 244.374 77 49 77 Plodonosno naloženi zneski, in sicer a) na družbeno glavnico 292.338 Din 11 p b) na obrambni sklad 2.236 „ — c) na Ivana Vrhovnika sklad 2.210 „ — »7 d) na Toma Zupana sklad 6.977 „ — 5» e) na dr. Josipa Georga sklad " 77 50 7» Skupaj . 303.761 77 61 „ Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1937. leta 34.448 „ 70 77 Skupaj 1,207.426 Din 40 p Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1936. leta 731.117 Din 35 p Prirastek leta 1937 292.338 a 11 77 Skupaj 1,023.455 Din 46 p Odpadek leta 1937 219.789 ,, 60 Stanje dne 31. grudna 1937. leta........................................................................... 803.665 Din 86 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1936. leta........................................................ 270.637 Din 03 p Prirastek leta 1937 2.966 „ 31 „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta.......................................................... 273.603 Din 34 p Račun zapuščinskega sklada Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1936. leta.......................................................... 50.928 Din 53 p Prirastek leta 1937 175 fj 86 „ Stanje dne 31. grudna 1937 leta........................................................... 51.104 Din 39 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1936. leta................................................................. 108.602 Din 66 p Prirastek leta 1937 333 73 Stanje dne 31. grudna 1937. leta................................................................. 108.936 Din 39 p Račun zapuščinskega sklada dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1936. leta...................................................... ... 166.939 Din 23 p Prirastek leta 1937 569 „ 55 „ Skupaj . . . 167.508 Din 78 p Odpadek leta 1937 4.200 „ - „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta 163.308 Din 78 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. grudna 1936. leta 112.147 Din 94 p Prirastek leta 1937................................................................... 4.808 „ 17 „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta 116.956 Din 11 p Račun Andreja Senekoviča sklada. Stanje dne 31. grudna 1936. leta 17.731 Din 14 p Prirastek leta 1937.........................................................................105 ,, 94 „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta......................... ........................... 17.837 Din 08 p Račun Toma Zupana sklada. Stanje dne 31. grudna 1936. leta 45.584 Din 98 p Prirastek leta 1937......................... 7.191 „ 36 „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta 52.776 Din 34 p Račun Aleksandra Hudovernika sklada. Stanje dne 31. grudna 1936. leta 10.811 Din 29 p Prirastek leta 1937............ ............................................................43 „ 71 „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta 10.855 Din — p Račun zapuščinskega sklada dr. Jakoba Pirnata. Stanje dne 31. grudna 1936. leta 631.100 Din — p Prirastek leta 1937............ ............................................................400 „ 30 „ Skupaj . . . 631.500 Din 30 p Odpadek leta 1937 1.800 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta 629.700 Din 30 p Račun sklada septembrskih žrtev. Stanje dne 31. grudna 1936. leta 33.294 Din 02 p Prirastek leta 1937......................................................................... 127 „ 80 „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta........................................................ 33.421 Din 82 p Račun jubilejnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1936. leta............................................................. 41.324 Din 28 p Prirastek leta 1937............................................................................. 245 „ 37 „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta............................................................. 41.569 Din 65 p Račun družbenega posestva. Stanje dne 31. grudna 1936. leta............................................................ 846.700 Din — p Prirastek oziroma odpadek leta 1937............................................................... — „ — „ Stanje dne 31. grudna 1937. leta............................................................ 846.700 Din — p DRUŽBENA IMOVINA dne 31. grudna 1937. leta A. AKTIVNA IMOVINA. I. Posestva. a) Posestvo v Trstu........................ b) Posestvo v Velikovcu.................... c) Posestvo v Velikovcu.................... č) Posestvo na Savi........................ d) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju e) Posestvo v Ljubljani.................... f) Posestvo v Ljubljani.................... g) Posestvo v Gradišču..................... 300.000 Din — p 25.000 „ - 5.000 „ - 50.000 „ - 2.500 „ - 200.000 „ - 200 „ - 264.000 „ - II. Šolski inventar in učila............................. III. Inventar družbene pisarne............................ IV. Inventar narodno-obrambnega muzeja . V. Zaloga družbenih knjig . ............................ VI. Terjatve.............................................. VII. Brezobrestna posojila ................................ VIII. Družbena glavnica. a) Vložne knjižice Poštne hranilnice v Ljubljani, št 132.768 pr. 42.038.— Din; št. 139.706 pr. 55.000.— Din št. 139.707 pr. 30.000,— Din; št. 139.708 pr. 40.000,— Din št. 139.709 pr. 32.000,— Din; št. 139.710,— pr. 35.500 Din skupaj.............................................. b) Vložni knjižici Posojilnice v Mariboru št. 18.817 pr 33.685.— Din; št. 12.643 pr. 23.456.— Din; skupaj . . c) Vložne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani št 203.093 pr. 97.780.39 Din; št. 9496 pr. 17.150.— Din; št 186.529 pr. 144.637.28 Din; št. 206.470 pr. 5000— Din skupaj .......................................... č) Vložna knjižica Jadranske pod. banke št. 6591 pr. d) Vložna knjižica Prve hrvatske štedionice št. 5511 pr e) Vložna knjižica Posojilnice v Brežicah št. 5548 pr. f) Vložna knjižica Občinske hran. v Krškem št. 12.350 g) Vložna knjižica Okr. posojilnice v Ormožu št. 55 pr. h) Vink. 4°/o avstr, kronska renta pr............... i) Vink. 4.2% avstr, papirna renta pr............... j) Vink. 4°/o avstr, srebrna renta pr............... k) 3 delnice Ljub. kreditne banke a 100 Din nom. vrednost 1) 1 delnica Priv. agr. banke pr. 500.— Din nom. vredn m) Intabulacijski terjatvi pri Mestni občini ljubljanski pr 5232.50 Din in 6250.— Din.......................... n) Naložba iz naslova najemnine Št. Jakob . . . Skupaj 846.700 Din 16.941 6.682 18.395 7.577 142.026 82.800 — p 50 15 pr 234.538 Din — 57.141 » T 264.567 „ 67 48.857 „ 53 16.358 „ 28 10.183 „ 16 4.080 M ’ 217 „ 72 5.425 >» 2.000 »> 11.250 »> 150 > > " " 300 >> 1 11.482 „ 50 137.115 »» ’ Skupaj 803.665 86 IX. Ciril-Metodov obrambni sklad. a) Vožni knjižici Mestne hranilnice v Ljubljani št. 208.690 pr. 11.490.91 Din in št. 10.112 pr. 30.390.— Din skupaj b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . c) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski.......... X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložni knjižici Mestne hranilnice v Ljubljani št. 1302 pr. 26.500.— Din in št. 186.519 pr. 4709.04 Din, skupaj . b) Vložna knjižica Posojilnice v Radovljici št. 6221 pr. . . c) 6% obveznice posojila mestne občine ljubljanske . . . č) Obveznica bosansko-herceg. železn. posojila v nominalni vrednosti, izžrebana................................... d) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski.......... XI. Dr. Ivana Tavčarja sklad. a) Vložna knjižica Mestne hranil, ljubljanske št. 186.520 pr. b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . XII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. a) Vložni knjižici Mestne hranilnice v Ljubljani št. 186.521 pr. 11.755.78 Din; št.10.123 pr. 10.130.— Din, skupaj b) Vložna knjižica Posojilnice v Celju št. 20.621 pr. . c) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . č) 87 delnic Ljubljanske kreditne banke nom. 100 Din d) Intabulacija terjatev pri S. S.................... Prenos . . . 1,924.787 Din 51 p 41.880 Din 91 p 190.000 „ — „ 41.722 ,, 43 „ XIII. Ivana Vrhovnika sklad. a) Vložni knjižici Mestne hranilnice v Ljubljani št. 179.784 pr. 68.706.79 Din; št. 207.641 pr. 4249.32 Din, skupaj . . b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . XIV. Andreja Senekoviča sklad. a) Vložna knjižica Mestne hranil, ljubljanske št. 186.523 pr. b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . XV. Toma Zupana sklad. a) Vložna knjižica Mestne hran. v Ljubljani št. 208.689 pr. b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . XVI. Aleksandra Hudovernika sklad. a) Vložna knjižica Mestne hran. v Ljubljani št. 207.640 pr. b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . XVII. Zapuščinski sklad dr. Jakoba Pirnata. a) Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke št. 14.897 pr. 76.358.— Din; št. 14.898 pr. 76.358,— Din; št. 14.899 Skupaj . . . 273.603 „ 34 „ 31.209 Din 04 p 2.127 „ 85 „ 10.000 „ — „ 500 „ — „ 7-267 ., 50 „ Skupaj . . . 51.104 „ 39 „ 8.936 Din 39 p 100.000 „ — „ Skupaj . . . 108.936 „ 39 „ 21.885 Din 78 p 3.273 „ — „ 40.000 „ »» 4.350 „ „ 93.800 „ ~ »» Skupaj . 163.308 „ 78 „ 72.956 Din 11 P 44.000 „ ' »J Skupaj . • • 116.956 „ 11 „ 2.837 Din 08 p 15.000 „ " »» Skupaj . 17.837 „ 00 o 12.776 Din 34 p 40.000 „ »» Skupaj . 52.776 „ 34 „ 1.855 Din — P 9.000 „ Skupaj . 10.855 „ ’ »1 Prenos . . . 2,720.164 Din 94 pr. 76.369.— Din št. 14.900 pr. 76.369.— din št. 14.901 pr. 54.670.— Din; št. 14.904 pr. 7890.50 Din; skupaj .... 368.014 Din 50 p b) Vložna knjižica Mestne hranilnice št. 186.526 pr. . . . 5.800 „ 07 „ c) 6°/o obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . 145.000 „ — „ č) Intab. terjatev pri S. D. v Š. 75.000.— Din; pripatlki 29.579.47 Din; skupaj 104.579 „ 47 „ d) Terjatev pri I. K 6.306 „ 26 „ Skupaj . . . 629.700 ,. 30 XVIII. Sklad septembrskih žrtev. a) Vložna knjižica Mestne hranil, v Ljubljani, št. 186.527 pr. 3.421 Din 82 p b) 6°/o obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . 30.000 „ Skupaj . . . 33.421 „ 82 XIX. Jubilejni sklad. a) Vložna knjižica Mestne hran. v Ljubljani št. 186.529 pr. 6.569 Din 65 p b) 6% obveznice posojila mestne občine ljubljanske . . . 35.000 „ — „ Skupaj . . . 41.569 „ 65 XX. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1937. leta . . 34.448 „ 70 Skupaj . . .3,459.305 Din 41 B. PASIVNA IMOVINA. 1. Posojila pri denarnih zavodih..................................... 71.638 Din 02 p 2. Neporavnani računi................................................. 8.091 „ 82 „ 3. Pokojninski sklad......................................... 200.000 „ — „ Skupaj . . 279.729 Din 84 p C. ČISTA IMOVINA. Ako od aktivne imovine.................................................................... .3,459.305 Din 41 p odštejemo pasivno imovino..................................................................... 279.729 „ 84 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1937. leta 3,179.575 Din 57 P Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1936. leta .... 3,049.518 Din 92 P s čisto imovino z dne 31. grudna 1937. leta 3,179.575 »» 57 „ vidimo, da se je čista imovina leta 1937. pomnožila za 130.056 Din 65 P Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Prvomestnik: Blagajnik: Inž. Janko Mačkovšek 1. r. Avgust Ludvik 1. r. Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. 50-letni jubilej imajo v l. 1939 naslednje CM popružnice: 1. Cerklje pri Kranju; ustanovljena 1889. 25-letn.cga jubileja nima nobena CM podruž- 2. Črna in okolica; ustanovljena 12. V. 1889. nica, ker ni bila 1. 1914 nobena radi svetovne 3. Kamnik moška; ustanovljena 31. III. 1889. vojne ustanovljena. DONESKI PODRUŽNIC LETA 1937. Ime podružnice Članarina pokrovitelj -nine, darovi, veselice, itd. Nabi- ralniki Obramb sklad ni Toma Zupana sklad Ivana Vrhovnika sklad Kočevski dinar skupaj Za prodane družbene razglednice Din P Din P Din P Din | p Din P Din P Din i P Din 1 P 2i,2i0 22.240 18,596 — — — — — 250 — 1.800 — — — 20.646 — — — 13.720 50 — — — — — — — — — — 13.720 50 82 501 11.047 — — — — — — — — — 400 — 11.447 — — — tl. O2O — — — — — — — 310 — — 11.330 _ — —! 2.916 — — — 1.200 — 4,850 — — — 200 9.166 — 2.737 50 7,706 75 — — — — 250 — — — — 7.956 75 — — 7.438 25 — — — — — — — — — 7.438 25 550 —' 7.069 75 — — 7.069 75 300 — 5.865 25 — — — — — — — — — — 5.865 25 450 —! 5.297 25 5.297 25 3.525 —i 4.526 50 — — 536 — — - — — — — 5.062 50 150 —1 4.875 — — — — — — - — _ — — 4.875 — 150 —i 4-875 — — — — - — — — — — — 4.875 — — — 2.572 — — — — — — — — 1.708 — 4.280 — 2.645 50 3.661 3.661 3.236 50 — — — - — 3.236 50 3.150 — 2 904 — - — — __ 2.904 560 — 2 132 — — — — — — — — — — — 2 132 600 — 1.870 — — — — — 200 — — — — — 2.070 1.160 — 1.314 — — — 500 - 200 — — — — — 2014 375 —I 1.982 75 — 1.982 75 2.397 1.453 — — — — — — - — — — — 1.453 — — —1 1.367 50 — 1.367 50 450 — 1,162 — 109 — — — — — — — 30 — 1.301 — 600 — 900 — — — — — 250 — — - — — 1.150 — — — 1.143 50 1.143 50 22 50 836 — — — — — 250 — — — — — 1.086 — — ! 1.000 — — — — — — — - — — 1.000 —1 — — 960 — — — — — — — — — — — 960 — 300 — 902 50- 902 50 — —' 898 — — — — — — — — —■ — — 898 _J I 675 — 850 — — — — — — — — — — — 850 1 — — 817 — — — — — — — — 817 — 150 — 800 — — — — — — — — — — — 800 — 300 — 760 — — — — — — — — — — — 760 — 900 — 661 — 96 50j 757 50 600 — 697 50 697 50 260 — 688 — — — — — — — — — — — 688 — 600 — 657 — — — — — — — — 657 — 37 50 642 — — — — — — — — — — — 642 — 675 —1 618 — — — — — — — — — — — 618 — 300 —| 600 — — — — — • — 600 — — —1 594 594 504 — — — — — 50 — — — — — 554 — 600 — 400 — — — — — 150 — — — — — 550 — 150 — 540 — — — — — — — — — 540 — 375 — 519 519 — 600 — 506 95 506 95 230 — 500 — — — — — — — — — — — 500 — — — 480 480 — 44 50 472 — — — — — — — — — — — 472 — — — |l69.794|45| v blagu v blagu 8 205|50j| 2.236 7.640,— din ** .820.50 din. —1|6.450|—1|' 2.110|—1| 2.338| v gotovini 20.646.— din -|il83.133|95||26.702| Maribor in okol.: ž.* Ljublj.: šempetr. ž.** Maribor: m. *** . Ljublj.: štj.-tm. m. Ljublj.: štj.-tm. ž. Kranj: m. in ž. . . Ljublj.: šempetr. m. Ljublj.: mestna ž. Muta.................. Slovenjgr. in okol.: ž Celje: ž.............. Celje: m.............. Ptuj: m............... Ptuj: ž............... Beograd .... Slovenjgr. in ok.: m Trbovlje in ok.: m. Trbovlje in ok.: ž. / Ljublj.: I. ljublj., m. Slov. Bistrica . Split ..... Litija in Šmartno Novo mesto: ž. Ljutomer .... Rogaški okraj . Radeče in okol. Žalec................. Beltinci . . . Ljublj.: Šiška ž. Murska Sobota Gornji grad . . Dolnja Lendava . Gornja Radgona Gradišče ... Sava, Jav. in K. Bela Št. Pavel p. Preboldu Jesenice: m. in ž. Ribnica na Pohorju Bizeljsko . . . Hrastnik in okol.: ž Mozelj .... Brežice .... Velike Lašče . . Novo mesto: m. . Sladki vrh . . . Hrastnik in okol.: m Križevci pri Ljut. Bled ................ Kamnik: ž. . . . Kamnica p. Marib Vrhnika .... Lokavec .... Železniki .... Odno-, *** v gotovini 4.900.- ž >v5 i H Ime podružnice Članarina pokrovitelj -nine, darovi, veselice, itd. Nabi- ralniki Obrambni sklad Toma Zupana sklad Ivana Vrhovnika sklad Kočevski dinar Skupaj Za prodane družbene razglednice Din P Din P Din P Din * Din P Di n P Din P Din p Prenos . , . 169.794 45 205 50 2.236 6.450 2.110 2.338 183.133 95 26.702 54 Ribnica (Dol.): ž. 466 55 — — — — — — — — 466 55 600 55 Tržič in okolica . . 445 — — — — — — — — 445 600 56 Krško: ž 407 — — 407 525 57 Laško 400 400 900 58 Sv. Lenart v Sl. gor. 400 — — — — 400 59 Unec — Rakek . . 383 383 300 60 Ormož: ž 380 — — — — — — 380 150 61 Kočevje in okolica . 372 372 525 62 Sevnica 350 — — — — — — — _ _ 350 825 63 Cerknica 348 — — 348 114 64 Šoštanj 340 340 65 Poljane p. Prevaljah 327 — — 327 ; _ 66 Velenje 310 310 67 Domžale 305 — — — — — — — — — — 305 65 “>5 68 Mokronog .... 250 — — — — — 50 300 150 69 St. Ilj v Sl. gor. . . 300 — — — — — — — — — — 300 487 50 70 Ruše 300 — — — — 300 210 71 Tolsti vrh pri Gušt. 300 — — — — — — — _ 300 15 72 Vransko 300 — — — — 300 392 95 73 Ribnica (Dol.): m. . 290 — — — — 290 600 74 Črnomelj 279 50 — — — — — — — — — 279 50 75 Borovnica .... 253 50 — — — 253 50 76 Moravče 246 — — — — - 246 — 375 77 Gornja Lendava . . 224 — — — — — — — — — — 224 — 225 78 Krško: m 222 — — — 222 — _ 79 Svečina 220 — — — — — — 220 80 Metlika 215 215 300 81 Ljublj.: Šiška m. . . 209 — — — — — — — 209 — _ 82 Slatina — Radenci . 204 — — — — — — — 204 — __ 83 Sp. Sv. Kungota . . 200 — — — — — — — — 200 — 75 84 Polskava — Pragersko 197 50 197 50 150 85 Kamnik in okol.: m. 192 50 — 192 50 86 Cerklje pri Kranju . 160 — — — — — — — — — — — 160 — 300 87 Petrovče 150 — — — — — -- — — — — 150 — 150 88 Ljubljana: Moste . . 148 — — — — — — — — — — — 148 — _ 89 Sv. Trojica v Sl. gor. 147 — — — —. — — — — — — 147 — — 90 Sv. Barbara . . . 144 — — — — — — — — — — — 144 — 225 91 Limbuš 144 — — — — 144 — 128 25 92 Kostanjevica . . . 140 — — — 140 — 418 50 93 Vojnik 135 25 — — — 135 25 —. 94 Pertoča 135 — — — — — — — — — — — 135 — — — 95 Pram 126 — — — — — — — — — — — 126 — - — 96 St. Jem e j (Dol.) . . 125 — — — — — — — — — — — 125 — — — 97 Kočevska Reka . . 120 - — — — — — — — — — — 120 — 37 50 98 Grobelno 120 120 — 253 25 99 Zidani most .... 120 — — — — 120 — 300 — 100 Dol pri Hrastniku . IH — — — — — — — — — — 114 — 150 101 Brdo 113 — — — — — — — — — — 113 — — — t102 Sv. Jernej nad Muto 106 — — — — — — — — — — — 106 — — — 103 Zg. Sv. Kungota . . 105 75 — 104 Ljublj.: akademska . 100 [105 Sv. Trije Kralji . . 100 — ,106 Sodražica .... 90 150 — 107 Sv. Jurij ob Ščavnici 84 50 — — 84 50 — — 108 St. Rupert (Dol.) . . 65 109 Sv. Ana v Sl. gor. . 60 110 Velika Polana (Preka) 15 Skupaj . . . |l82.297 75|| 205|50|| 2.236 — 6,500 — 2.110 2 338|— 1956.87 25 36.473 50 Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: ki so izza dne 1. septembra 1937. 1. do 31. avgusta 1938. 1. po § 4. družb, pravil plačali po 300 Din: 2345. Janko Dekleva, upravnik mlina Saveza nabav, zadrug, Ada pri Senti. 2346—2349 Šentpetrska ženska CM podružnica v Ljubljani v počaščenje spomina pok. gospe Ane Podkrajškove. 2350 Dr. Stanko Silan, zdravnik, Vitanje. 2351 Dr. Rudolf Sajovic, univ. profesor, Ljub- ljana. 2352—2353 Moška CM podružnica v Ptuju. 2354—2355 Zenska CM podružnica v Ptuju. B, ki so plačali izza 1. septembra 1937.1. do 31. avgusta 1938. 1. za CM obrambni sklad po 300 Din: 2658—2659 Ivan Prekoršek, narodni poslanec, Celje. 2660 Dr. Jakob Rebernik, šef zdravniškega doma, Celje. Navodila za ustanovitev CM podružnic Kako ustanovimo podruž. CMD? Za ustanovitev podružnice je potreba, da se pridobi vsaj 20 oseb, ki so pripravljene stopiti kot člani nameravane podružnice. Ko je število dopolnjeno, predloži pripravljam odbor po čl. 2. zakona o društvih, shodih in posvetih po pristojnem sreskem načelstvu (upravi policije v Ljubljani, Mariboru ali Celju) banski upravi prijavo (vlogo) in priloži 5 izvodov pravil za podružnice skupno z izjavo vodstva, da soglaša z ustanovitvijo. Prošnja (prijava) mora biti kolkovana z 20 + 10 din, izjava s 4 din in pravila samo en izvod s 4 din. Vlogo in pravila morajo podpisati vsaj trije izmed pripravljalnega odbora. Po čl. 4 odstavek 3 cit. zakona stopi društvo po preteku 6 tednov, ako ni bila izdana prepoved, v življenje. Po čl. 6 istega zakona se po odobritvi vrši občni zbor, na katerem se izvoli društvena uprava. Sreskemu načelstvu je treba s pismeno vlogo sporočiti seznam odbornikov, naznačiti njih poklic in bivališče. Podružnični odbor obsega: predsednika, podpredsednika, tajnika in njegovega namestnika, blagajnika in namestnika ter vsaj 3 odbornike. Izvoliti je treba tudi dva pregledovalca računov in delegate za glavno skupščino. Občni zbor je treba priglasiti sreskemu načelstvu vsaj 8 dni poprej. Kaj naj dela vsaka podružnica? Ze ustanovljene podružnice naj imajo vsako leto najkasneje do marca redni občni zbor, ki ga morajo poprej prijaviti sreskemu načelstvu. Po občnem zboru morajo poslati vodstvu imenski seznam odbornikov in delegatov za glavno skupščino, skupno z blagajniškim poročilom in številom članstva na tiskovni, k jo pošlje na zahtevo vodstvo. Seznam odbornikov je treba poslati tudi sreskemu načelniku. Vsaka podružnica naj skrbi, da bo imela čim več članov. Ker pa je zbiranje prispevkov težavno, je potrebno elanom pojasniti delovanje CMD. V ta namen ima vodstvo na razpolago že sestavljeno predavanje, ki naj ga predela eden izmed odbornikov ter potem predava o tem članstvu. Na zahtevo pošlje vodstvo tudi predavatelja. Če je v kraju elektrika, prikazuje preda-davatelj s pomočjo episkopa slike naših ogroženih krajev. Vsaka podružnica mora poleg kresovanja imeti vsaj enkrat v letu dan CMD. Kadar pošiljate vodstvu po položnici prispevke, označite na hrbtu srednjega dela (Sporočilo) ali je poslani znesek članarina ali za Koledar ali razglednice itd. Kdo so družbeniki? 1. pokrovitelji, ki plačajo najmanj 300.— din naenkrat ali v dveh obrokih tekom enega leta. Ti imajo tudi aktivno in pasivno pravico na veliki skupščini, 2. ustanovniki, ki plačajo enkrat za vselej 100 din, 3. redni člani, ki plačujejo po 12 din na leto, 4. podporniki, ki plačujejo po 6 din na leto. Uprava Družbe sr. Cirila in Metoda «) Vodstvo Po volitvi na 49. veliki skupščini v Ptuju. 1. Prvomestnik: ing. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni nadsvetnik (izvoljen 1937 za dobo 3 let). 2. Namestnik prvomestnika: dr. Simon Dolar, gimn. ravnatelj v Kranju (izvoljen 1938). 3. Tajnik: Mirko Gruden, bančni ravnatelj v pok. v Ljubljani (izvoljen 1937). 4. Namestnik tajnika: Ivan Kolar, profesor v Ljubljani (izvoljen 1938). 5. Blagajnik: Avgust Ludvik, višji svetnik drž. železnic v pok. v Ljubljani (izvoljen 1938). 6. Odborniki: Josip Breznik, direktor žen. real. gimnazije v Ljubljani (izvoljen 1936). 7. Nilka Potočnikova, soproga žel. nadinšpek-torja v pok. v Ljubljani (izvoljena 1936). 8. Ivan Prekoršek, nar. poslanec v Celju (izvoljen 1938). 9. Dr. Jakob Rebernik, šef zdrav, doma v Celju (izvoljen 1938). 10. Ivan Robnik, strokovni učitelj v p. v Mariboru (izvoljen 1937). 11. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani (izvoljen 1937). 12. Miroslav Senekovič, banski svetnik v Ljubljani (izvoljen 1937). 13. Fran Štrukelj, ravnatelj Učiteljske tiskarne v Ljubljani (izvoljen 1938). 14. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v p. v Mariboru (izvoljen 1937). 15. Andrej Uršič, akademik v Ljubljani (izvoljen 1936). 16. Dr. Ivan Vašič, odvetnik v Novem mestu (izvoljen 1936). ■ Ožji odbor: gg. ing. Janko Mačkovšek kot prvomestnik, dr. Simon Dolar, Mirko Gruden, Avgust Ludvik, Nilka Potočnikova in Andrej Uršič. b) Nadzorništvo 1. Evgen Lovšin, ravnatelj »Rude in kovine« v Ljubljani. 2. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in podžupan v Ljubljani. 3. Matija Rode, nadknjigovodja Mestne hranilnice v Ljubljani. 4. Albert Sič, profesor v pok. v Ljubljani. 5. Jakob Zupančič, real. ravnatelj v pok. v Ljubljani. c) Razsodmštvo 1. Matija Marinček, notar v Novem mestu. 2. Dr. Fran Lipold, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. ■ 4. Dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju. 5 Dr. Janko Žirovnik, odvetnik in predsednik odv. komore v Ljubljani. c) Pisarna Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Vodja: ing. Janko Mačkovšek. Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Uradnica: Franja Benedikova. Citateljem koledarja v premislek Minilo je 53 let delovanja Družbe sv. Cirila in Metoda. Letos se je vršila glavna skupščina v Ptuju, ker je poteklo ravno 30 let od znanih ptujskih dogodkov. Kako je potekla devetinštirideseta glavna skupščina, ste čitali v »Vestniku«. Žal ni bilo mogoče priobčiti vseh poročil iz razlogov, ki so izven CMD. Lepa udeležba na skupščini pa je dokazala, da jih je mnogo med nami, ki se zavedajo, da je bolj kakor kdaj poprej potrebno ravno narodno-obram-bno delo. Izpremembe, ki so v teku zadnjega leta nastale v Srednji Evropi, in sistematična nacionalna propaganda, ki jo vodijo veliki narodi okoli nas, nam to potrjujejo. Odkar smo Slovenci združeni z brati Srbi in LIrvati v eno narodno državo, imamo zagotovljen svoj narodni obstoj. Naša narodna dolžnost nam pa zapoveduje, da nadaljujemo delo, ki so ga začeli naši očetje. Družba stori vse, da bi seznanila javnost z današnjimi narodnostnimi potrebami. Tudi Koledar je namenjen narodno obrambni propagandi, zato prosimo vse čitatelje, da opozore svoje prijatelje nanj. Priznati moramo, da je zanimanje za Koledar premajhno. Preko milijon Slovencev nas je v Jugoslaviji. Sramotno bi bilo, če bi se med nami ne našlo saj 2000 ljudi, ki bi se zanimali za narodno obrambne probleme, obravnavane v našem Koledarju. Kdor se za te probleme ne zanima, je kot tič noj, ki vtakne glavo v pesek pa misli, da se je s tem ognil nevarnosti. Bodimo čuječi, delavni in požrtvovalni, da bomo kos zgodovinski nalogi in da nas ne bo treba biti sram pred onimi, ki so nam očuvali našo ljubo zemljo in da nas ne bodo preklinjali naši potomci. DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA Elitna konfekcija M a st e k Maribor prinaša za dame in gospode vedno najnovejše. CATESKE TOPLICE RADIOTERMALNO KOPALIŠČE, NAJBOLJ VROČI 59» C RADIOAKTIVNI VRELEC V DRAVSKI BANOVINI, POŠTA BREŽICE, POSTAJI BREŽICE IN DOBOVA. ZDRAVIJO SE Z NEPRENOSLJIVIM USPEHOM BOLEZNI: VISOKI KRVNI PRITISK, REVMATIZEM SKLEPOV IN MIŠIČEVJA, VNETJE SKLEPOV, PROTIN, NEVRALGIČNO TRGANJE TER PREDVSEM IŠIAS, NEVRASTENIJA, ZASTARELE POŠKODBE KOSTI, SKLEPOV IN MIŠIČEVJA, OHROMELOST, OTRPNJENJE, ATROFIJA, KRONIČNI EKSUDATI V GLAVI, PRSNI IN TREBUŠNI VOTLINI TER ŽENSKE BOLEZNI, VSI KRONIČNI KATARI ŽLEZ, DIHAL, PREBAVIL IN DRUGIH ORGANOV. Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje zdravje! ZALOGA STEKLA, PORCELANA, SVETILK LJUBLJANA - MESTNI TRG priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov Osobito priporoča cenjenemu občinstvu v nakup VALJČKE ZA SVETILKE v korist Družbi sv. Cirila in Metoda CENIKI NA RAZPOLAGO Ščitite f &VOJV e&zhtenco ® Cavija jugoslovanska zavarovalna banka v djuikjani Vam zavaruje poslopja, pohištvo, tvornice, avtomobile, odgovornost, življenje, starost 1. t. d. proti škodam, ki Vam jih lahko povzroči požar, vlom, nesreča, smrt i. t. d. Podružnice in zastopstva so po vsej Jugoslaviji. Poslovna zveza s češko banko »Slavijo« v Pragi Glavni sedež je v Ljubljani TELEFON I 21—76 22—76 Vetctigovina ia$giednie in paphja NA DROBNO IN DEBELO. VSE POTREBŠČINE ZA ŠOLE IN URADE. NAJVEČJA IZBIRA FINEGA GALANTERIJSKEGA BLAGA, PRIMERNEGA GOD, POROČNA IN DRUGA DARILA. Iftl&ičat d. | o. LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠTEV. 26 ŠELENBURGOVA ULICA 1 (PODRUŽNICA) V LJUBLJANI TYRŠEVA CESTA ŠT. 1 DELNIŠKA GLAVNICA DIN 30,000.000,- Obrestuje vloge na tekoči račun in na knjižice najugodneje. — Kupuje in prodaja devize, valute in efekte vseh vrst. — Eskontuje in vnov-čuje menice in devize na tu- in inozemska mesta. — Sprejema vsa borzna naročila na tu- in inozemske borze in jih izvršuje najugodneje. — Daje vsakovrstne predujme na blago, efekte itd. — Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Daje informacije v vseh v bančno stroko spadajočih zadevah Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana — Telefon štev. 4111, 4112 4113, 4114 — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 10.509 Podružnice: Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb PREVAŽANJE MASARYKOVA C. 9. TELEFON ŠT. 21-57 OCARINJENJE VILHARJEVA C. 33. TELEFON ŠT. 24-59 vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK LJUBLJANA - MASARYKOVA 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse Informacije brezplačno. Veležganjarna M. Rosner & Co. nasl. Viktor Meden v Ljubljani kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho —//— Izdeluje po ugodnih cenah najboljše likerje: pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovka, sadjevec, tropinovec. LANENO OLJE, FIRNEZ, BARVE, LAKE, KIT, CINKOVO BELILO, LITOPON, LANENE TROPINE ter vse slikarske potrebščine prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni j j i/ j ! j postrežbi najugodneje kupite pri domačem f I j j ! j podjetju II I : I CcnthaČa v <£ju&.fyani, podkužnica v Mafu&oKu, ekipo/zitufa. v M-ov&m Jodu ut tB&agJiadu. JanoVte v <£juMjani, iM&dvadcJl ut 2)^vuJLcJk. EDIC - ZANKL TOVARNA OLJA, LAKOV IN BARV družba z omejeno zavezo lastnik Franjo Medič MNOŽIMO DOMAČI KAPITAL IN NALAGAJMO SVOJE PRIHRANKE V ESTNO HRANILNICO V MARIBORU Za vse vloge in obveznosti jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo ^ ^ Stanje hranilnih vlog preko ioo milijonov din * Nove vloge se vsak čas izplačujejo * Obrestna mera 3 do 4 odstotke Največji slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska LASTNE REZERVE NAD DIN 26,000‘.000 VSE VLOGE IZPLAČLJIVE BREZ OMEJITVE DOVOLJUJE POSOJILA PROTI VKNJIŽBI ZA VSE OBVEZE HRANILNICE JAMCl Mesina občina ljubljanska Sejati v pusto, slabo gnojeno zemljo je največji greh, ki ga stori kmetovalec samemu sebi! Rodovitnost zemlje dvignete z uporabo apnenega dušika in nitrofoskala I, II in III. Strokovna navodila daje ter sprejema naročila Tvornica za dušik Ruše d.d. v Rušah NARODNA TISKARNA Če potrebujete plakate, kataloge, tiskovine, prospekte v različnih barvah, se blagovolite obrniti na naše podjetje. Vsa grafična dela izvršujemo v najkrajšem času ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK OSMRTNICE, JEDILNI LISTI, VABILA, LETAKI, PROSPEKTI, SLIKE IN VIZITKE Tiskarna izvršuje: različne tiskovine, časopise, diplome, revije, pisma, koledarje, razglednice, vrednostne papirje, srečke, knjige, računske zaključke, cenike, ovitke, slike itd. // „fie>UOJH plačni pKaiek vsebuje vse snovi, ki jih mora imeti dobro pralno sredstvo. — Razen tega je izdelek slovenske tovarne. — Jčupujte ga, keX je. poceni, do&eA in domač/ // // je radi svoje kvalitete priznano od vseh gospodinj kot izborno in poceni. — Kupujte ga tudi Vi in pomnite : Ku&eztus mi (o, ves domače, slovensko milol s$v&jc k ivoJjun! Ščitite svojo eksistenco 9 $Cavtja jugoslovanska zavarovalna banka v djutiCjctni ★ Vain zavaruje poslopja, pohištvo, tvornice, avtomobile, odgovornost, življenje, starost i. t. d. proti škodam, ki Vam jih lahko povzroči požar, vlom, nesreča, smrt i. t. d. Podružnice in zastopstva so po ' vsej Jugoslaviji. Poslovna zveza s češko banko »Slavijo« v Pragi Glavni sedež je v Ljubljani TELEFON 121-76 22-76 IfeCettgovina taffiCed in paphja NA DROBNO IN DEBELO. VSE POTREBŠČINE Z ,4 ŠOLE IN URADE. NAJVEČJA IZBIRA FINEGA GALANTERIJSKEGA BLAGA, PRIMERNEGA Z/l GOD, POROČNA IN DRUGA DARILA. 1M. IZičal LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠT. 26 ŠELENBURGOVA ULICA 1 (PODRUŽNICA) #* MNOŽIMO DOMAČI KAPITAL IN NALAGAJMO SVOJE PRIHRANKE V ESTNO HRANILNICO V MARIBORU Za vse vloge in obveznosti jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo ^ ^ Stanje hranilnih vlog preko ioo milijonov Din * Nove vloge se vsak čas izplačujejo * Obrestna mera 3 do 4 odstotke DANAŠNJI ČAS ZAHTEVA LEPOOBLEČENEGAČ^VEKA RES DOBRO IN PO NIZKI CENI BOSTE POSTREŽENI V TRGOVINI G&up LJUBLJANA - STARI TRG * VELIKA IZBERA OBLEK, SUKENJ IN POVRŠNIKOV <£judska ^jcdnvojpCrvnoL registrovana pomožna blagajna v Mariboru Aleksandrova 47 PODRUŽ N I C A: LJUBLJANA Tyr !e vi cesta 34 Z a v a r uj_e: A) vse zdrave osebe od 17. do 70. leta za pogrebnino od Din 1.000.— do največ Din io.ooo.— B) mladoletne od i.do 16. leta za doto, ki se izplača z dovršenim 21. letom, in sicer od Din 1.000.—‘Din 25.000. Ustanovljena leta 1927. Na pogrebninah in podporah izplačali nad 30 miLjatiov dmcaCjov. Zahtevajte pristopne izjave zastonj in brezobvezno. Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj dravske banovine POSOJILNICA v lastni hiši, v Narodnem domu Telef. št. 2108 • Žirokonto pri Narodni banki Jugoslavije Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 10.502, v Zagrebu 39.087 zagrni Obrestuje vloge na knjižice in v tekočem računu od 3 % d° 5 % ‘Daje posojila na zemljišča in osebno poroštvo • Sskontuje menice in otvarja tekoče račune za trgovce, obrtnike in podjetja Stanje vlog: nad 50 milijonov dinarjev Rezervni zaklad: nad 11 milijonov dinarjev Posojilnica je najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru Ddestna hranilnica Uubljansha ima novih in oproščenih vlog že Din 147,000.000—, ki so izplačljive vsak čas brez omejitve. Za vse vloge jamči mestna občina llubliansha. Silili na fitaniCnica v Hran obrestuje hranilne vloge po 4% vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Dne 31. julija 1937 je bilo stanje hranilnih vlog na knjižicah in na tekoči račun nad 4o milijonov dinarjev posojil nad 16 milijonov dinarjev Knjigarna H£. Scfttcentn :|!ii;i g' m iniiimjiii .ai.ii '^'.iiiirai'! mili1 ;iip;~ Ljubljana Prešernova ulica 3 LESKOVIC & MEDEN TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM BLAGOM NA DROBNO IN NA DEBELO LJUBLJANA Jurčičev trg štev. 1 Srce, ledvice, živce, nervozo, sklerozo, ženske motnje, splošno in spolno slabost zdravi z velikimi uspehi najjačje prirodno ogljikovo-mineralno kopališče Jugoslavije SicJma Š&cjdoHCi phJL \\Lo>*&GMl Ne morete si predstavljati užitka in delovanja na zdravje, če se kopate v glasoviti radenski in jo prav na izvirkih pijete, kolikor Vam srce poželi. PRI RO DNA MINERALNA VODA JE V JUGOSLAVIJI NAJJAČJA po vsebini naravne ogljikove kisline, N AJJAČJA natron - litijska voda, E D I N A s težkimi minerali. ZAHTEVAJTE VEDNO IN POVSOD N EN ADKRILJ IVO feadejnsko Kdor boluje na želodcu, črevesih, obistih, jetrah, mehurju, žolču itd., ta najde sigurne pomoči v ROGAŠKI SLATINI kjer se v vseh navedenih boleznih dosežejo čudoviti uspehi. Zdravilišče Vam nudi obenem najidealnejše letovišče z vsakovrstnimi zabavami in prireditvami. Moderno urejeni hoteli, divni nasadi, krasna okolica. V pred- in posezoni znatni popusti. Po nepretrganem 7-dnevnem bivanju je vrnitev po železnici brezplačna. Sloviti vrelci: TEMPEL STYRIA DONAT Redno uživanje ROGAŠKE MINERALNE VODE ohrani človeka zdravega in mladega. Prospekte in pojasnila dobite brezplačno. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. (D d nfon ^ajec trgovina s cvetlicami, šopki, venci in trakovi z napisi Ljubljana Pod Trančo TELEFON 3 2 2 2 ► KLIŠEJE vseh vrst, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, perorisih in slikah za navaden tisk ali finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23 Prijetne barve, moderna eleganca, higijenična čistota — in pfafetienost t V kuhinji, na opravi, v sobi, na mizi X»fftole| • Izberete ga lahko v vseh barvah in v vseh kvalitetah £(W-Cinoleh SOUVAN MESTNI TRG 24 TRGOVINA Z ŽELEZNINO Pinter <& MARIBOR Aleksandrova c. 34 Telefon 2282 Puškarna. municija, razstreliva , Aleksandrova cesta 18 Brzo/avm naslov. P! N LEN, Maribor Bogata zaloga železnih nosilcev, paličnega železa, obročja za sode, iičnikov, žice, poljedelskega orodja, orodja za kovače, mizarje i. t. d , kovanja za stavbe in mobilije, štedilnikov, peči, kuhinjske posode j ter vseh v to stroko spadajočih stvari. Velika izbira planinskih potrebščin! NA DEBELO! NA DROBNO! DRUŽBENO BLAGO Kolinska tovarna, kavine primesi. Fran Kollmann, cilindri za svetilke. V DRUŽBENI PISARNI LJUBLJANA Beethovnova ulica it. 2' dobite: razglednice pol din, kolke po 10 par, računske listke po 25 par, knjiiici .Slava Podlimbarskemu"! po 3 din. PRIPOROČAJTE IN KUPUJTE N-ojvecjC dnevnik dhavske banovine. iav&iuje svoje naročnike za primer nezgode za 10.000 dinarjev PJiinoša poročila o vseh pomembnih dogodkih na svetu 2 mcJLun občasnikom nudi najuspešnejše posredovanje za karkoli 2 CnseKoJbi zvišuje trgovski promet UPRAV NIŠ T V O: KNAFLJEVA ULICA ŠT. 5 TELEFON ŠTEVILKA 3122 DO 3126 OGLASNI O D D E L E K: ŠELENRURGOVA 3 TELEFON ŠTEVILKA 3 39 2 IN 3 49 2 JC*ijCg.aKn.a> Učiteljske tiskalne, v včjuMjani tf\ančiškansk& ui. 6 !pJO/biJLLČJMUUv V .JAxa\xI)X)\JLV * IMA V ZALOGI VSE LEPOSLOVNE, ZNANSTVENE IN ŠOLSKE KNJIGE, MNOGO HRVATSKIH, SRBSKIH, FRANCOSKIH, ANGLEŠKIH, ITALIJANSKIH DEL TER VELIKO IZBIRO NEMŠKIH LEPOSLOVNIH IN ZNANSTVENIH KNJIG * RAZNA UČILA ZA ŠOLO IN DOM * NAROČA VSE JUGOSLOVANSKE, SLOVENSKE, SLOVANSKE, NEMŠKE, FRANCOSKE, ANGLEŠKE IN ITALIJANSKE REVIJE VELIKA IZBIRA MUZIKALU Z.4 VSE INSTRUMENTE, KAKOR TUDI KLAVIRSKIH IZVLEČKOV Z^l PETJE IN KLAVIR. * VELIKA IZBIRA MODNIH Č A S OP ISO V IVAN BONAČ Šelenburgova5 LJUBLJANA Knafljeva 2 ZALOGA IN TRGOVINA PAPIRJA ter vseh uradnih in šolskih potrebščin. En g ros, en detail. II Tovarniška zaloga ovijalnega papirja za sladkor in maslo po najnižjih cenah, brez konkurence. II Priznano izborne vreče iz močnega papirja, dobro lepljene. II Vzorci za papir in vreče brezplačno in franko. Velika knjigoveznica, ki sprejema vsa v to stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po najnižjih cenah. KARTONAZNA TOVARNA TOVARNA Vsakovrstni kartoni za razpošiljanje itd. v obliki zaklopnic in škatel s pokrovi. II Embalaže za čaj, razne vrečice in etikete. II Lekarniške embalaže. II Omotni papir. SPECIALITETE: beli in rumeni kopirni papir za pisalne stroje, klobučni papir, najboljši higienični bakterij prosti toaletni papir »SANOL« v paketih in za skrinjice.