46. številka. V Trstu, v sredo 8. junija 1887. Tečaj XII.vk Opazke. V* i dopisi ho pošiljajo uredništvu v ulici Torr. iwe,12.Vsak list mora biti frank i run. Kokopisi ne ne vračajo. (LaTfeS lnserati (razne vrete naznanila in poslanice) ne zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami «e plačuje za vsako besedo 9 nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST •Edinost- izhaja dvakrat na teden. vn«kn sredo in soboto ob 1 uri iiopoludne. Cena Z a vso leto s prilogo 7 for , pol 3 for {»O nov., za četrt leta I for. nov — Edinost brez priloge stane za celo leto 41 for., za pol leta II for., za Četrt leta I for. IiO nov. — Posamezne Številko se dobivajo pri oprav-iii&tvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po r» nov., v Gorici in v Ajdovsiini po A nov. Glasilo slo\|renskega političnega društva za Primorsko. »V e>linoHti Jo mo(i, Proračunska debata v državnem zboru. (Dalje.) Iz vsega, kar smo v tem članku na podlagi faktov izrekli, vidi so torej, tla so poslanci Burgstaller, Luzzatto in Ilohen-lohe resnici v obraz bili, ko so v državnem zboru trdili, da v Trstu in sploh na Primorskem ni iredentarske stranke, ter da je mostni zbor tržaški patrijotičon; nadalje, da so isti poslanci le zagovarjali sedanjo sistemo na Primorskem, bodisi na povelje aH ne, katera sistema pa ne nasprotuje le načelom sedanje dunajske vlade, temuč tira celo našo državo v očevidno nevarnost. — Baš vedenje omenjenih treh poslancev v državnem zboru nam je dokaz, da še ni prišel čas, ko se je spoznala rana ter so začelo misliti na radikalno sredstvo, kako to rano zaceliti. Žalostno je na vsak način, ako hočejo nekateri ljudje veljati za dobre Avstrijce, pa na odločilnem mestu toliko zlo prikrivajo in tako potuho dajejo stranki, katera jih prav tako sovraži, kakor nas Slovence. Mi dobro vemo, da so nekateri italijanski patrijotjo tržaški objeli politično evangelje preganjanja in grdenja vsega, kar diši po Slovanstvu in da s tem menijo v Trstu ho dolgo časa ribariti v kalnej vodi. Glasilo teh gospodov jo list „Mattino", ki v alovonofobiji tekmuje z „L' Indipenden-tejeni" in z „L1 Alabardo". — Ako pa ta gospoda misli, da Iredentarje s tem potolaži in sebi kurulične sedeže in egiptovske lonce h tem ohrani, da psuje Slovane in zanikuje njihov obstoj na Primorskem, jako se o tein moti. S takim vedenjem le ščuvajo, ščuva-njo in nemiri pa no morejo pomagati Trstu, ne morejo garantirati temu mestu boljše prihodnosti. — Sedanja sistema na Primorskem je res popolnoma podrejena osobni oportuniteti; Slovani so brez uzroka sumničijo, kajti vsakdo, kdor čuti slovansko, prišteva so panslavistora in ako kedo omeni Iredento in njo nevarnost, hitro ima na krožniku panslavizem. Ta stvar jo uže tako daleč prišla, da se celo duhovščini, ki jo vendar prvi steber prestola, očita panslavizem. — Pa vso to brez najmanjšega dokaza. Ali ni to velika smelost., ki znači žalostno stanje tukaj na Primorskem? Da ae krona in prostol ne upira na prvi konservativni element v državi, za kakoršen je znana duhovščina, ostane jej le še materijalna sila bodalov. — Kateri državnik pa se upa trditi, da niso moralni stebri trdnejši od materijalne sile, da prvi bolj trdno ne držo prestola, nego zadnji? Mi Slovenci nismo v najem vzeli pa-trijotizma; ali v toliko smemo zahtevati, da se nas v Avstriji spoštuje in z nami računi, v kolikor nismo še nikoli dali najmanjšega povoda prestolu, da ne bi se smel na nas zanašati, v kolikor nam zgodovina potrjuje, da nismo bili še nikoli na strani rovarjev in prekucevalcev prestolov. Ali pa morejo Italijani kaj tacega zgodovinsko dokazati o sebi — v obče? To naj bi si dobro zapomnili možje in državniki, ki državne interese podreju-jejo svojej strasti, svojim predsodkom, svojim osebnim interesom. Prepričani smo pa, da ta veter nc more več dolgo pihati in da vendar spoznajo prvi činitelji važnost slovenskega elementa za našo državo. K temu gotovo dosti pripomore tudi večina poslancev v drž. zboru, ki se je užo letos odločno izjavila za podpiranje teženj Slo-voneov. Gotovo so se naši slovenski državni poslanci tudi v poprejšnjih dobah potezali za vse Slovence, tudi za Primorsko ; toda v nobenem zasedanju so ni važnost primorskih Slovencev, njih trpenje, njihova žrtev in njihova veljava v državnem interesu toliko in tako odločno poudarjala, kakor letos. To smo mi primorski Slovenci več« krat prosili, nam je bilo vedno za to, da vsi slovenski in slovanski poslanci za nas govore, za nas, ki smo v nevarnosti, da nas požre Iredenta, katerej pomagajo tudi takozvani ital. patrijotjo s tem, da nas hočejo z vso silo poitalijančiti. Letos, moramo priznati, so se posebno kranjski poslanci gg. Kljun, Šuklje, Po-klukar, dr. Forjančič krepko potegnoli za nas primorsko in še posebno tržaške Slovence. — Vekovita hvala jim s priporočilom, da se y enakej meri tudi v bodoče potozajo za nas brate na skrajnej moji. — i Naš list je vedno poudarjal, da se v središču premalo menijo za Trst, ki je vendar največe važnosti za Slovence. — Denes ne more več tega reči in upati je, da je PODLISTEK. Tri deve. (Sestavil Ivo Troštj (Dalje.) Vinkov dnevnik Zopet sera v pristavi Nadežki. Premda me je usoda jedva tretji pot dovela sem-lo, vonder so čutim nekako domačega, četudi mi boječi moj čut navadno no dopušča tega. Sprehajam se z gospodom Milanom, vzorom gostoljubnosti, po solnčnatih gajih, poslušam dogodke njegovega živenja i po nekoliko slučaju proganjajoče ga usode. Zaupal mi je povsema. „Gospod Vinko « dojal mi jo večkrat, „Vi ste še mladi. Caka vas še mnogo lopih in sladkih uric. Jaz sem pa že skoraj dokončal svoj tek. A nesreča, skrivna in javna ta sovražnica, ni me še nehala proganjati." Ker nisem še znal tolažiti takega jadikovanja, dejal sem samo: morebiti vender šo dočakate kako veselo urico in pri tej pozabite grenko množino svojih bridkosti, Če tudi nisem upal, razvedrile so mnogi put moje besede njegovo mračno čelo, Z gospodičino Vikico nisem imel priliko šo govoriti, dasi sem jo užo večkrat videl, Z začudenjem sicer, a vender v tiho meuenje o naj večej važnosti Trsta za naš narod prešinolo vse slovenske kroge, Letošnja proračunska debata v drž. zboru je bila torej za nas primorske Slovence največe važnosti in moramo tudi obema našima primorskima poslancema, Nabergoju in dr. Vitezicu svojo hvaležnost izreči, da sta so tudi ona prav krepko direktno v govorih in indirektno potezala za naše materijalne in duševne koristi. Se posebno pa nas veseli, da se jo pri proračunskoj razpravi pokazala tudi veča solidarnost mej Slovenci in ožja zveza mej vso desnico sploh. Ta ožja zveza, katera naj bi se ne rušila, vplivala jo tudi na ministerstvo in tnora čedalje bolj vplivati, tako sicer, da so jo nadejati, da se ministerstvo v prihodnje bolj oklene desnice parlamenta in z večo eneržijo započne izvajati program enakopravnosti. V tem menenji nas še posebno potrjuje odgovor grofa Taaffeja deputaciji slov. državnih poslancev, katera inu je izročila spomenico slovenske delegacije v državnem zboru, v katerej spomenici so razložene vse uže znane težnje nas Slovencev. Grof Taaffe je dal besedo, da to težnje vse natančno preišče in je sp7oh deputacijo odpustil s zagotovili, ki dajo upanje na zboljšanje v naših razmerah z vlado. Konečno moramo šo izraziti svoje prepričanje, da je Taaffejevo ministerstvo letos se še bolj utrdilo, in da je po zaslugi grofa Taaffeja za vodno odklenkalo v Avstriji oni svojati, ki je poleg nemško-valne svojo politiko tudi avstrijsko narode izsisavala, ter svojim ustvarjala mastne sinekure. Grofu Taaffeju pa bode zdaj, ko so njega neprijatelji tako razpršeni, le še lože delati v popolno izvođenje svojega programa. Ko sklepamo ta članek ne bodo odveč, ali je temveč potrebno, da našim či tateljem prinesemo iz govorov kranjskih poslancev vsaj one stavke, ki so šo prav posebno nanašajo na naše primorsko, oziroma tržaške razmere. (Prili. dodatek) Lahonska doslednost. Lahoni v Trstu so postali neprenos i ljivi; kakor vojščak v krvavem boju mahajo ti po vsem, meneč: vse se mora nasej volji ukloniti! Proti pravici in pravemu zadovoljnost svojo, vsprejel sem „vox populi", da so gospica jako rada mene spomina. Vedel sem, da moja vzunanjest ni baš napačna; a da so more gospica šo nevpoznata mi, ko sem bil tudi očetu nje šo nepoznat, za me zanimati, zdelo se mi jo nemogočo. In dejal sem: ljudstva glas ni vselej božji glas. Gospod Milan me ni bil šo vpoznal z gospodičino hčerko svojo. Čudil sem bo. Nekega dne dojdem k Nadežkim, in gospoda Milana ni bilo. Kesal sem se, a prepozno. Ni bilo mogočo se vrnoti. Po objavi, da želim pohoditi gospoda, reklo se mi jo, da jo gospodičina Vikica sama doma. Kar mi pride nasproti vsprejemajoč mo s pravim otroškim veseljem in vzlii-čonjem. Kakor mi je očo pravil, Vi, gospod ste v bližnjoj vasi veleposestnik?" „Vinko Z." Zadostovalo je. Z nepritirano prijaznostjo občevala je z menoj. Kar se začujejo bližajoči se koraki. Alea jacta est, mislim si. Ljudje bodo uže govorili to in ono nebodijetreba novico neresnico, če prihaja kak sosed. Gospod Milan vstopi. — Neka nezadovoljnost pokazala so mu je na licu, ko mo je ugledal. Vendor so premaga. Ko mu povem pohoda uzrok, bil je umirjen, Začela sva govoriti o gospodarskih stvareh Vem da sem govoril strogo znanstveno, ali manjkalo jo mojemu govoru, po gospoda Nadcžkcga pozneji izjavi, drago zrno soli, zlate prakse soli. In zrl sem gospice Vikice prijazni obrazek, pil njo slastne poglede. Odhajajo zdelo se mi je, da som no-kaj pustil pri dobrom gospodu in njegovej brdkej hčerki. Nepopisna slast in nek sladak nemir so jo polotil mojega srca. Čutil sem, da so mi je omilila gospica Vikica; šo več: čutil sem, da jo nad vse cenim in da bi mogla biti mojega srca kraljica. Od slej sem iskal vsake prilike, da som le mogel videti presrčno devo, da mi je le bilo moči krepčati so z njenimi sladkimi pogledi. Čud na moč ta domnjeva simpatije, tako dobro čudna in še bol j kot njen kontrast, reklo bi se skoraj lahko. Cl oveku so zdi, kakor da bi zašel v mračen prostor brez posebnega lišpa, v kojem so razprostira in od nepoznanega mesta dije duh, lep, prijeten duh priljubljene nam cvetko, toda nevidno. To jo ona moč, koja vpliva na Člo veka, da mu duha bodri k delovanju včasih zelo opasnih činov te stroke. Duh človekov je tačas v stanji neko meditacije, o kojej ga nagiba naravna moč simpatije do možnosti k zaželenemu smotru, praktična položaju stvari so pa slepi, a potem dolžo sleposti in nevednosti nas, Slovence, svoje sodeležane. Navidezno so zde pravicoljubni in naslanjajo se na videz vedno na držnvno zakone, od druge strani so pa najbolj zagrizli sovražniki pravice. Kako dosledni so v svojih činih, kažejo nam osobito zadnji dogodki v državnem zboru. Sami bi radi hoteli ter vehementno trde, da se jim morajo podeliti vse pravice, ki so jim po državnih zakonih zagotovljene, jezi jih pa, da isto tir-jajo tudi drugi narodi, živeči pod avstrijsko vlado in osobito so repenčijo na slovenske poslance, kateri so se letos krepko potegnoli za tlačeni svoj narod, ter mu, kakor je upati, vsaj nekaj izprosili. Značajni domo- in rodoljubi Suklje, Tonkli, Oregorec, Kljun, Nabergoj itd. smatrani so od njih za slavomane in itali-janožrce, čeprav druzega niso počeli, nego na vlado z unetimi in temeljitimi govori pritiskali, naj se nekoliko sama osvedoči, kako razmere vladajo na Primorskem in po družili slov. pokrajinah. Govorili so odkrito in svojo trditev uteineljefali z važnimi razlogi; povedali so resnico in radi tega hoteli so jim žalostni patrijotjo a la Luzzatto, Burgstaller, zamašiti usta, ter no dati resnici na dan. Lagal se jo Tlaft'aele, da so tržaški Slovenci z šolami dobro proskrbeni, ter da so jim od magistrata pravica deli, v tem ko je resnica vsem znana, da se išče in tuhta še ono malo slovenščine iz okoličan-skih šol iztrebiti. Slovenski okoličan jo Lahom še vedno grdi „Ščavou in srpo ga gledajo ter celo zasramujejo, ako se predrzne v mestnoj hiši slovenski govoriti. In vendar je v mostu in okolici nad 40.000 Slovencev, ne vračunivši onih, ki so so navzeli laškega duha, ter na domu večinoma v laškem jeziku občujejo ! 20.000 slovenskih prebivalcev v okolici ima sicer po izreku g. Raifaela enajst ljudskih šol, ali te šole so iz pedagogičnega stališča najslabšo vrejene in utrakvistiČne; v njih prevladuje laščina. Znan mi je III. slovenski razred v slovenskoj okolici, v katerem so vedno laško govori, ker gospod učitelj v to otroke sili, čeprav je sam Slovenec. Tako šole toliko koristijo kakor bi jih ne bilo, slovenskega nemajo nič na sebi razen imena, kajti ako se z otroki učitelji vedno italijansko razgovarjajo in vcepajo sovraštvo na materin jezik, boljše izkušnja pak na žalostno mesto nemož-nosti. Srečen oni, ki hodi srednjo pot ter z neporaženim razumom dospejo do koneč-nega idejala. A le redki so, kojim je Rojenica uže v zibeljko vdahnola odločilno besede: zgodi se ti! Nenadoma pozovejo me v pristavo. Čudil sem se, kaj bi bilo temu povod. Ko vstopim, vidim gospoda Milana vsega potrtega. Skoraj jokaj očim glasom dejal mi je, naj idem za strežnico. Ne morem dobiti primernih besed, ki bi dostojno označilo mojo osuplost, ko sem stal pri postelji miljene mi deklice. Ležala je nevarno bolna. Jezik mi je zastal, da nisem mogel drugega izustiti ko z obupnim glasom: „Vikica." Ustrašil sem se sam svojo smelosti ter hotel popraviti pomoto svojo, ki jo pa bila le prepolnega srca otdušek. Ni bilo mogočo več. Vikica je odprla trepalnice. In zopet sem gledal vos stečen one mile oči, one nebeške zenice, ki so se mi včasih dozdevale pravcato zvezde. A zdaj bo bile motne. Krasen obrazek je bil upal in bled. Ko me upozna, nasmehne se sladko ter mi hoče podati roko, a 110 more. „Kako dolgo sem Vas klicalo, gospod Vinko, od sinoči sem Vas klicala, a jodva zdaj ste tukaj. Oh, hvala Vara, da ste se bi nekako bilo, da so jim kar naravnost v laskom predava, ali tako šolo je treba smatrati kot šolo z laškim učnim jezikom. Vae one iz pedagogičnega stališča tako slabo uravnane šole so v tržaškej okolici; mestni učenci so prisiljeni pohajati mestne laške, ali državne nemške šole, kar slovenskemu narodu veliko škodo dela, kajti otroci, odgojeni v tujem jeziku, odtujujejo se mu, ter nočejo v poznejšem času govoriti svojega jezika. Ni čuda, da jih potem lahoni, ki imajo mestno statistiko v rokah, prištevajo mej Italijane, ter množe število svojega naroda na račun Slovencev ! Ni tudi čuda, da otroci, osobito pa okoličan-ski, ne morejo zajemati nikjer poznejše omike, ker zabranjen jim je nekako vstop v srednje šole ! Potreba osnovne slovenske šolo, na katerej bi se otroci slovenskih starišev od-gojevali in potem mogli stopiti v srednjo šole, je očita in slavna vlada bi se morala vsaj uže odločiti, da jim jih ustanovi. Sicer bode poitalijančevanje še dalje trajalo, ter se državni zakoni teptali. Vsem enake pravice ! — to jo podlaga avstrijskej ustavi in gaslo našega cesarja jo „Viribusunitis" (združenimi močmi). Tržaški lahoni pa tega nočejo spoznati, ampak kriče proti vladi, ako hoče tudi Slovencem pravice zagotoviti. Trst razupi-vajo kot popolnoma laško mesto, čeprav razmere in številjenje ljudstva to izrecno zanikujejo. Delajo ti tako, kakor bi kulturo in znanstvo sami bili v najem vzeli, da se v svojem jeziku uče in mikajo. Lažnjivo razupivajo Trst kot čisto italijansko mesto, rekoč : kaj bi Nemci v Gradcu rekli, ako bi Lahi v njihovem mestu tirjali ustanovitev laških šol ? Odgovor je prav lahek : smijali bi se jim, kakor bi se bilo smijati nam Slovencem, ako bi tirjali šolo v svojem jeziku v kakem mestu blažene Italije. Tu smo pa na domačih tleli; živi nas v mestu samem nad 25.000 in nemamo niti jedne slovenske šole ! Pravijo nam, naj pošiljamo svoje otroke v okoličansko šole, če nam v to zadoščuje denarja. Bi li pa bili zadovoljni, ako bi na Dunaju tudi njim odgovorili, naj pošiljajo svojo otroke kam drugam v šolo ? Res je, da lahko pošiljamo, če imamo denarja, svoje otroke v šolo magari v Moskvo ali mi tirjamo iz pravicoljubnega principa šole v našem jeziku v mestu, kjer nas prebiva nad 25.000! No vtikamo se tedaj v pravice nobenega druzega naroda, ampak hočemo, da so tudi nam pravica godi, kakor se drugim. Naj se tedaj gospod Raffael toliko ne jezi, ter ne očita nevednosti in slavo-manije našim poslancem, ki so se letos skupno oglasili proti krivicam, ki se Slovencem v Trstu gode. Naj jih nedolži ovaduštva, kajti on se lahko dolži še grše lastnosti, namreč laži, s katero hoče zakrivati prave razmere mej tukajšnjim prebivalstvom, ter kratiti nam, kar nam po pravici pripada. Ovaduštvo sme se očitati še le njemu. Sicer pa grdo dušo in značaj kaže oni, ki raja nad nesrečo svojega bližnjega. Isto smemo reči tudi o lahonskem narodu, ki so sicer veseli, da so jim pravica deli, vender potrudili. Laže bom trpela, da sem Vas le videla. Milo se mi je storilo pri teh besedah: Sedaj sem še le uvidel, kaj in kako so stvari, kaj je storila moja boječnost. Ne poznavajoč nobene meje več, no videč nobeno zapreko, ki bi mi mogla braniti do odločenega sklepa, pokleknem k njenoj postelji proseč: „Oh, promila gospodičina, promila moja Vikiea, kako sladko bi mi bilo, da bi mogel z Vami trpeti!" „Vikica, miljena moja Vikica, jaz Vas ljubim, ljubil Vas bodem na veko!" „ Vstanite," dejala je, tako milim glasom, da sem mislil, da slišim sironsko petje v bližini svojoj. „Prepozno je, dragi moj Vinko. Ne ozdravim se več. Ako bi pa kedaj imela ljubiti kako osebo na sveti, ljubila sem in ljubila bodem Vas in samo Vas." Začuvši glasove miljene svoje hčerke, pride gospod Milan. Videč, da sey je preveč uzrujala, reče, naj se umiri. Žalosten so poslovim od nje in njenega roditelja. Kakor vestno seui naročal, naj preskrbo umnega zdravnika, spoznal je Na-dežki, da je vender upanje, da so hčerka ozdravi. Nasmehnol so je samo, a rekel ni nič o tem. Morul sem vedeti vsak dan posebe, kako je s zdravjem Vikice moj«. In šlo jo na bolje. Vinko Bodrilovič. (Konec prih.) a se repenČijo in branijo, da se pri tem tudi drugim narodom pravica dela. Kje je tedaj njih toliko poudarjano pravicoljubje? Lahon je volk v ovčjoj koži! S. Govor drž. poslanca dr. Dinka Vitezica. (Konec.) To pa, gospoda moja, mislim, da vender ni po načelu enakopravnosti ter želim opaziti nj. presvotlosti, da so tu ne govori o šoli, koja bi imela služiti samo mestu Trstu, temveč celej pokrajini in da se je toraj treba ozirati na vse narodnosti, koje stanujejo v deželi. Vsakdo ve, daje na Primorskem poprečno 320.000 Slovanov in 276.000 Italijanov, tedaj so Slovani v večini. Mislim tedaj, da se mora — kar se tiče učnega jezika — z nami prav tako ravnati, kakor z Italijani. Najbolj čudno pa je to, da nj. prosvotlost v nazvanem brzojavu hrvatskega jezika ni niti omenil, dasi tudi je v Istri 3/& Hrvatov. Jaz mislim, da se mora v tej soli tudi na ta jezik ozirati in to tembolj, ker bi potem prišlo v to šolo tudi veliko mladeničev iz Dalmacije, kjer enakega zavoda ni. Kazun tega pa bi prišli tudi učenci iz bližnjega hrvatskega Primorja, iz Slavonije, Hrvatske, celo iz Bosnijo in iz vsega orijenta, seveda bi morala biti šola dobro osnovana in tudi hrvatski jezik učni jezik. Prosim tedaj nj. presvetlost nujno, da ta predmet sprejme še enkrat v razpravo in v ozir. Kaj bi pa rekel o onej resoluciji, kojo je izdal mestni tržaški zbor, povaar-jajoč, da mestna občina dovoli podporo za to šolo le pod tem pogojem, ako bode učni jezik izključljivo italijanski. Omenil sem uže, da mi nikakor ne delujemo na to, da bi so škodilo italijanščini na eden ali drug način. Želimo, da sc ta jezik pridrži tam v vsej obširnosti in to želimo iz prav tega vzroka, iz katerega želimo, da se ozira na naše pravice in da se uvede tudi naš jezik kakor učni jezik. No, gospoda moja, večina deželnega zastopstva, koja jo enako stvari zaključila, naj se le imenuje „liberalna", aH meni se dozdeva, da to vender ni pravi liberalizem. Prav isto moram reči ozirom na sejo mestnega zbora dne 20. decembra 1880 radi nekaterih duhovskih razmer in radi zaključka za odstranjenje slovenskih napisov na tržaškej postaji hrpeljske železnice. Kar se tiče prvega predmeta, objavil je preč. g. biskup dne 30. marcija t. 1. spomenico, v kojej je dokazal očevidno nepravičnost in nepostavnost imenovanih sklepov. To spomenico imam jaz pri sebi in žal mi je, da se nemorem spuščati po-bližje v ta izvrsten spis, ker je uže kasno in ker ta stvar prav za prav no spada na denašnji dnevni red. Omejam se tedaj samo na nestrpljivost, koja vlada v onih krogih. Slednjič, gospoda moja, moram izreči, — ako pojde z šolsko upravo v Istri tako dalje, — da dobo Italijani veeučiliščo z izključljivo italijanskim učnim jezikom poprej, nego mi srednjo šolo. Hrvatov v Istri je 121.732, toraj 3/& vsega prebivalstva in vender nemajo še gimnazije. Iz odgovora, kojega je dal nj. presvetlost, gosp. naučni minister v večernej seji dne 11, t. m. gosp. poslancu Luzzato, še bolj pa iz odgovora nj. presvetlosti dne 12. t. m. gosp. poslancu grofu Coronini, mislim da je razvidna resničnost izpolnitve tega, kar sem omenil. V tem zadnjem odgovoru namreč nj. presvetlost gosp. naučni minister vzbujanj g. poslanca grofa Coroninija radi spodnje gimnazije v Pazinu ni niti omenil, kar se mi zdi prognostik, ki ne obeča prav nič dobrega. Kar pa so tiče prašanja, da se ima v srednjih šolah bolj ozirati na učence italijanske narodnosti, izjavil je presvitlost gosp, minister, da se bode pri šolstvenej upravi ozbiljno prevdarjalo. Mi južni Slovani nismo bili tako srečni, da bi bili čuli mej vso proračunsko razpravo tako potolažljivega in pomirljivega odgovora od nj. presvetlosti. Vender pa mislimo, da bodo nj. presvetlost so ozrla na vso okoliščine, koje som omenil jaz in da odpravi navedeno nedostatnosti. To, mislim, bilo bi pravično, priznanja vredno in korektno ter bi tudi odgovarjalo interesu državo same. Gospod poslanec grof Coronini jo v svojem govoru izjavil, da so razmero mej Slovenci in Italijani na Goriškem precej dobre. Ilil sem tudi jaz istega menenja in še-le včerašnji govor poslanca one (leve) strani me je v tem mišljenju nekoliko omajal. Jaz se pa vendar nadejam, da so to samo osobni nazori in da je vendar velika večina prebivalstva mirnega značaja. Res dokazujejo razpravo deželnega zbora goriškega, da se oba naroda dobro razumeta in to Je gotovo karakteristično. Želel bi, da bi bilo tako tudi na Primorskem in v Trstu. Konečno si dovoljujem, da navedem besede enega prvih sedanjih talijanskih državnikov, koje sem uže navel 14. marcija 1884 pred visokim zborom in to so besedo bivšega italijanskega ministra in senatorja Bonghi. Te besede se ozirajo na Slovane avstrijskega Primorja in se nahajajo v delu, koje sem uže pobližje razjavil v navedenem govoru 1. 1884." Glase so tako (čita): „Misel, da oni (Slovani) nemajo pravice tam (na Primorskem) stanovati, bila bi smešna. Trditev, da bi pa imeli dolžnost pozabiti, kdo so, ako ostanejo tam, jo absurdna." (Čujte, čujte! na desnici). Te besede priporočam gg. poslancem princu Hohenlohe, pl. Burgstaller in pl. Luzzato, da si jih vzamejo k srcu. Tudi nj. presvetlosti gosp. naučnemu ministru jih priporočam v preudarek ter mislim, ako so on nanje ozre, postane šolska uprava v deželi, o kojej sem govoril, vsa drugačna, nego je bila do zdaj! (Odobravanje na desnici,) Politični pregled. Notranje dežele. Trgovinski minister markiz Bacquehem je bil odlikovan z redom že- j lezne krone prve vrste. Grof Henrik Clam-Martinic je. 5. t. m. v Pragi nanagloma umrl. On je j bil eden izmej najizvrstnejših poslancev v j državnem zboru. Desnica poslansko zbor-j niče je z njim zgubila enega izmej prvih j boriteljev za pravice in enakopravnost na- J rodov, posebno Cehom je njegova smrt! velika zguba. Rojen je bil leta 1826 in bil tajni svetnik, vitez reda železno krone prvo vrsto in načelnik češkega muzeja. Za druzega otdolknega načelnika v naučnom minister-s t v u, za katero stopnjo se je potegnol naš poslanec profesor Suklje, bil je imenovan ministerijalni svetovalec Alojzij vitez Iler-mann. Važniši v zadnjem zasedanji državnega zbora skleneni zakoni so ti le: Vladina predloga, zadevajoča predrugačbo, oziroma dopolnitev nekaterih določeb eksekutivnega postopanja; — vladina predloga, zadevajoča dolžnost državnih železnic, plačevati pridobnino in dohodnino; vladina predloga, gledč podaljšanja carinske in trgovinske zvezo z Ogersko; — vladina predloga, zadevajoča zavarovanje delavcev za primerljaj bolezni; — vladina predloga zastran preskrbenja potrebščin za deželno brambo in črno vojsko; — vladina predloga, zadevajoča pogodbo z av-strijsko-ogersko banko; — vladina predloga, zadevajoča preskrbovan je vdov in sirot častnikov in moštva stojno vojske, vojne mornarice in črno vojske; — vladina predloga, zadevajoča razširjenje luknih naprav v Trstu na državne troške; — vladina predloga, zadevajoča svoto, katero imajo i v državnem zboru zastopane dežele inkrono-vine plačevati k skupnim troškom avstrijsko-ogerske države.; — vladina predloga, zadevajoča vredbo krajnih železnic; — zakon, zadevajoč eksekucijo plač in počitnin stalno nastavljenih zasebnih uradnikov. — Drugi tu nenavedeni sprejeti zakoni so taki, ki se ponavljajo vsako leto, ali nemajo veljave za naše dežele, ali pa sploh niso posebne važnosti. V češki deželni zbor so bodo meseca avgusta vršile dopolnitne volitve na mesto tistih nemških poslancev, ki so 22. decembra min. I. zbor zapustili in so po deželnozborskem opravilniku zgubili mandate. Madjare letos hudo tepo božje šibe; uže na zgodnjo spomlad je v mnogih krajih pobila toča, potem so veliki požari povzročili na milijone škode; na vso zadnjo pa je še grozna povodenj pokončala mnogo cvetočih sosesk in skoraj 100.000 oralov najrodovitnejšega polja. Vse to pa inora tudi jako neugodno vplivati na državne finance, kar je toliko hujše, ker so uže zdaj v jako slabem stanju. Ljudstvo, ki je valed teh nesreč zgubilo vse, no bo moglo plačati davkov, ampak šo zahtevalo bo državno podporo, katere država ne ho mogla odreči. To pa bo zahtevalo zopet nove državne dolgove, ki naposled — in ta čas ni daleč -- nalože državi toliko bremen, da jih ne bode mogla več nositi. Ko se snide prihodnji državni zbor, poslanci ne bodo mogli o tej stvari molčati, ampak opozicija bo valila vso odgovornost za povodenj na vlado, ker pri vsem tem, da je ljudstvo z davki preobloženo, vlada ni našla sredstev, da bi bila razvodenitev rek zabranila. To pa se bo-zdaj vendar uže moralo storiti, a troški bodo ogromni. Vse to pa ne obeča Mad-jarom vesele bodočnosti. Take skušnje bi jih morale zmodriti, da se odpovedo napuhu ter se udade ponižnosti i ne osrečujejo svojih sosedov s pomadjarova-njem; naj čujejo rajši, da se jim glavno mesto, Budimpest, ne — ponemči in po-judi, kar se v kratkem času zgodi, ako to tako dalje pojde. Potem bodo brez tolažbe žalovali v njegovih zidovih, kakor Jeremija na jeruzalemskih razvalinah. Vnanje dežele. Zaatran sprave mej italijanskim kraljestvom in papežem jo govoril francoski pisatelj Rendu z svetim Očetom in ta mu je neki jasno naslikal svoje stanje k rimskemu prašanju; rekel mu je neki, da je pripravljen za velike žrtve in da se rad odpove večemu delu svojih pravic. Pot k spravi bi bila, kakor je papež rekel, ta le: Italija mora pripo-znati, da jo cerkveno državo in Rim z silo zasedla in vladarske papeževe pravice razžalila, ob enem bi papež to ozemlje Italiji odstopil in v novej obliki državno cclokupnost pripoznal. Italijanska poslanska zbornica je 3, t. m. razpravljala vojni proračun. Pri troških za afrikansko ekspedicijo je izjavil vojni minister nasproti več govornikom, ki so večidel govorili za to, na j italijanska vojska ostane v Masavi, da zbornica ne more nič boljšega storiti, nego zahtevani kredit dovoliti. Vlada nemore in ne sme povedati, kaj vprihodnje stori', vendar ostane pri namenu zasedbe, ki je trgovinsko-po-litičen. Ona smatra za neobhodno potrebno, da opere madež italijanskega orožja in poda v ta namen kreditno predlogo. Crispi jo izjavil, da sedanja vlada ne pokliče vojsko iz Masave. Zbornica jo to izjavo skoraj soglasno v znanje vzela. Turška in srbska vlada ste zad" nji teden podpisali pogodbo zastran zveze obojestranskih železnic. Morebiti se zdaj vendar uže železnice odpro rodnemu prometu, a to je le morebiti, ker na Turškem jo gotovo le — negotovo, in tega gotovo — negotovega se je toliko bolj bati, ker ima baron Hirsch, ki je zgradil turške železnico, pravdo 8 turško vlado zarad plačila. S Kreto dohajajo vedno bolj vznemirjajoče vesti: ljudstvo jo razdraženo. Posebna deputacija, obstoječa iz dveh kristijanov in enega muhametana, napotila se je v Carigrad, da turškej vladi natanko razloži nevarno razmero na otoku. Mej severnim in vshodnjim mor cmsenapravi kanal, ki prerežeHolstin-sko in zveže obe morji. 4. t. m. jo nemški cesar prvi zasadil lopato v zeml jo pri Kiel-u, kder so ima začeti kopanje. Troški za to podjetje so proračunani na 150 miljonov mark in kanal se ima izvršiti v osem ali devetih letih. To podjetjo bi največ koristilo Nemčiji, gotovo pa bi škodovalo Danskoj, ker bi kodanjska luka zgubila mnogo trgovine. — Tudi na Francoskem se zanimajo za to stvar, to priča interpelacija poslanca Delattro v poslanskej zbornici 4. t. m. ki jo vlado pi-ašal o menenji, kake nastopke bo imel za trgovino severno -vsliodnjcinorski kanal, in ali vlada no bi imela volje, skopati atlantisko-srednjomorski kanal in vresničiti stoletni načrt, napravo morske luke pred Parizom. Avfgansko pružan je prihaja zopet na povtsje. Iz Merva se poroča v Peters-burg, da so 20, maja blizu okrožja Kirki v Turanu stanujoči Avfgani 14 hokarskih uradnikov umorili, ker ti niso nagovarjali prebivalcev, da bi se uprli prodiranju Rusov proti Kirki-ju. 24. maja je ruski vojaški otdelck prišel v Kirki, kder ga je prebivalstvo z begom vred sočutno pozdravilo. — To utegne v zvezi biti s tem, daje načelnik angleške komisije/a vredbo rusko-avfganske meje, polkovnik lvidgeway, iz Petersburga naglo odpotoval v London. — V „Polit. Corresp." pn so iz Petersburga poroča, da je polkovnik Ridgeway zato odpotoval v London, ker so angleška vlada zdaj dogovarja z indiško vlado o gotovili točkah avfgauskega mejnega prašanja, katerih podatke določijo daljše postopanje in tega bo Ridge\vay v Londonu čakal. Potem odpotuje zopet v Peteraburg, da začne daljšo razpravo. Se lo potem so določi, ali in na katerej podlogi se začne mej obema vladama daljše pogajanje. Zdi se, da obe vladi želiti dogovore zavlačevati, da dočakati, kako ee stvari na Avfganakem razvijč. DOPISI. V Avberi 4. junija. [lav. dop.] Draga mi Edinost, dovoli mi nekoliko prostora, da malo spregovorim o naših razmerah. Letos smo imeli prav slabe ure; toča se nas tudi letos ni ognola, vsula se je dvakrat, prvikrat 12. m. m., drugikrat 2. t. m. prva nam je pobrala le nekoliko pridelkov, a drugikrat nas je močneje zadela, te se bomo spominali cela tri leta. Imeli smo 2. t. m. volitev občinskega zastopstva, a ta se ni po redu vršila; neka oseba, po imenu Josip Grmek, je sramotno napadla Mihata Germek zarad goljufije, da ne sme voliti in no izvoljen biti. Pa M. G. je bil za nedolžnega spoznan, in zarad tega ni bil izvoljen, kar ni prav. Nadejamo se, da dobi napastnik plačilo po zaslužki. J. G. jo z svojimi agenti dvakrat hodil po občini nabirat glasov na svojo stran, on i'o bele gradove obečal, ako volijo tiste, ;atero jo on priporočal. Ura za volitev, katera je bila razglašena, bila jo podaljšana za skoraj dve uri in v tem času so agenti okolo hodili in nabirali glasove za to, da ne bi bil nobeden iz Ponikve izvoljen v občinsko zastopstvo. Po zakonu je imel ctdati vsak volilec le en glas, a nekateri so otdali dva, da so le lažje zmagali. Naj bi volilna komisija tega ne prezrla. Opozorujom tiste volilce, kateri so se dali zapeljati po teh agentih, naj se spomnijo lota 1879 in 80, kako je bilo z občinskim premoženjem in mislim, da mi tega ni treba nadalje razlagati. Iz Kopra, dne 6. junija. [Izv. dop.] (Izpiti.) C. kr. sprašovalno poverjenstvo za ljudsko in meščanske šole je imelo pri c. kr. učiteljišču v Kopru izpito za vspo-Bobljenje učiteljev in učiteljic od 9. do 24. minolega maja na podlagi ministerijal-noga ukaza od 31. julija 1886 broj 6033, po katerem jo bila oglašena nova učevna osnova za omenjene izpite. Te le gospodičine so bilo vsposobljone za meščansko šolo z talijanskim podučo-valnim jezikom z odliko: Kosulič Irene, Molnar Jelioa, Morpurgo Viktorija, pl. Svare Fani; za ljudsko šolo slovenskim podučevalnim jezikom: Dominko Josipa i odliko, Knifič Luka, Kostanjovec Josip, Kuret-Koren Katica, Luznik "Vekoslav, Stare Jakob z odliko, Uršič Dragica, Verč Vekoslav, Uožanič Dragica, Zahija Jelisava i Pelikan sestra Marija Antonija hrvatskim podučevalnim jezikom; sestra Pelikan napravila jo izpit tudi iz italijanskega in nemškega jezika kakor predmet, IJukič Anton in Justi Ivan vsposobljena sta iz italijanskega jezika kakor tudi gosp. Kosovel Anton popolnil je izpit iz veronauka. Trije učitelji in ena učiteljica niso mogli biti vsposobljeni. Domače vesti. Gosp. dr. Ante Dukic, odvetnik, iskren rodoljub hrvatski, rodoma iz Kastva, otprl je v ovili dneh v srcu Istre, Pazinu, svojo odvetniško pisarno. Čostitajoč mu kličemo: Bog daj srečo ! Umrl jo všeraj nanagloma g. Peter Per-tot, posestnik in sodarski mojster v Trstu, dobro znan rodoljub, ki je naša narodna društva vedno z vesoljem podpiral. Jutri popoludno ob 3 in pol ure bode pogrob rajneega. Bodi mu lehka zemljica. — To dni je umrl tudi znani kapelnik veteransko in glediščne godbo, Avgust Rieder, rodoma Coh, jako spreten glasbovodja in skladatelj in v slovanskih krogih tržaških jako dobro znana in priljubljena osoba. R. I. P. Predsednik trgovinske zbornice gosp. baron Reinelt prispel jo včeraj s svojo obiteljo z Dunaja v Trst. Imenovanja in premešfcenja. Gg. koncepata pri tržaškem policijskem ravnateljstvu Oskar \Vratacliko in Bernard Bacher sta imenovana policijskim komisarjem. Adjunkt pri dežolnej sodniji v Ljubljani g. dr. Henrik Dolenc jo imenovan sovet-nim tajnikom, g. adjunkt Tomaž Einspielor pa jo premeščen iz Postojne v Kranj. Gosp. Anton Bezenšek, ki jo pred leti izdal „Jugoslovanski stenografi in bil več Časa visi uradnik v Bolgariji, prevzel bo vredništvo „Mira" v Celovci. Premeščenje polkov. Pešpolk št. 97 „Kralj Milan* pride takoj po dokončanih ▼ežbah v orožji iz Pulja v Gorico, 61. polk „Car Aleksander III" pa iz Trata v Pulj, 62. iz Gorice v Karlsburg na Er-deljako, 82. pa pride iz Sibinja (Ilermann-stadt) v Trat. Goriiki Sokol, v Gorici so rodoljubi osnovali telovadno društvo Sokol, katero bode v kratkem imelo občni zbor, da voli vodstvo. Čestitamo! Odbor delalskega podpornega društva naznanja svojim udom, da so pregledo-valci računov vsled sklepa na občnem zboru dne 17* aprila t. 1. letni račun za leto 1886 še enkrat pregledali ter ga našli v redu od točke do točke. — Dotično poročilo. je v društvenem uradu. 0 obrtnej Šoli. O številu in vrstah učiteljev na tržaškej obrtnej šoli še ni nič gotovega določeno. Vender pa je dopuščeno vsakemu, kateri hoče za učiteljsko službo prositi, da vloži dotično prošnjo na šolst-veno ministeratvo. Pozneje pa se bodo vtemeljena mesta kakor navadno v časopisih javno razpisala. Kopelj pri sv. Andreju jo bila odprta prošle soboto v splošno porabo. Dogovori z Lloydom zastran ponovitve pogodbe z državo se te dni zopet pri-čn6, ker se je naša vlada z ogerako o tej stvari uže porazumela. Tržaške novosti: Koncert častnikov pešpolka car Aleksander III št. 61 je bil v soboto v vrtu „Mondo nuovoa. — Obiskan je bil še precej ; ali italijanske gospode je bilo čisto malo. — Častniki so prosili, da bi jim bil mestni magistrat dovolil za ta koncert mestni vrt; (giardino publico), ali mostna delegacija jim je to odrekla. Kadar bo pa prašala „Beneficenza itali-anatt; takrat delegacija ne odreče mestnega vrta, — Kaj pa poreče k temu Burgstaller? Koncert je pri vsem tem dal čistih nad 200 gld. za ponesrečene po povodnji na Ogrskem. Sovražnik okoličanov. V nedeljo popoludno šel je nek pijan mož v okoličanskej obleki po cesti proti S.Alojziju kričaje na vao grlo, da vso okoličane pokolje. Srečal ga je stražar, koji ga je strogo posvaril, toda mož mu jo odgovoril s kamenjem. Stražar je bil prisiljen, da ustraši pijanca, izpustiti strel iz svojega samokresa v zrak. Na to pa se jo možicelj zvalil na tla in obležal kakor mrtev, kajti žganje ga je premagalo. Naložili so ga na voziček, ter ga spravili domu. Surovost. Na velikem trgu je srečal težak Anton M. 751etnega kmeta Mihalja Danou iz Kontovelja, kojega jo brez vsacega vzroka parkrat udaril in ga podrl na tla. Težak je bil pijan in mislil, Bog vč koga pred seboj imeti, da spusti svoj srd nad njim. Da se nauči nekoliko boljšega vedenja, spravili so ga takoj v zapor. Samomori. Žalostna vrsta samomorov vedno narasta. Trgovski agent Marijan Manfrin jo bil deset dni na mrzlici bolan v postelji. Včeraj predpoldno je prosil svojo ženo, da mu pripravi čaj in mej tem, ko jo soproga hitela v kuhinjo, skočil je skozi okno svojega stanovanja v četrtem nadstropji hiše št, 15 ulice Soli-tario — na tlak. Odnesli so ga takoj v bolnico, toda mej potjo je umrl. — Manfrin je bil star 27 let in oče 2 otrok. — O ravno istej uri je skočil 551etni Čevljar Ivan Hollovich pri Sv. Andreju v morje. Posrečilo se je ga spraviti na suho, da-siravno so je na vso moe branil, komaj pa je bil v varnosti, hotel jo zopet nazaj skočiti. Odnesli so ga v mostno bolnico, kjer jo povedal, da ga je prisililo skrajno siromaštvo, da so usmrti, kajti dva dni ni bil uže ničesar užil. Policijsko. Krojača Ivana B. iz Vrtojbe so zaprli, ker jo prodal g. K. razne obleke vredne 22 gld. Ravno tako so spravili v zapor 21 letnega pomagača L. S., ker je proneveril svojemu gospodarju sukna, v vrednosti 12 gld. Težaka Petra P. iz Postojno so zasačili ravno ko jo preiskoval nekemu spečemu pijancu žopo. Deli so ga pod ključ. Štirje mornarji so so dobro najedli in napili v gostilni v ulici Ghiaccera. Da ne bi jim bilo treba plačati, začeli so so navidezno prepirati, misleč, da jih bode krčmar zapodil iz sobe. On pa je poklical stražarje, koji so spravili zvite butico v zapor. Sodnijsko. Radi javnih izgredov je bil v ponedelek obsojen Ivan Jasič iz sv. Petra na Braču na 8 mesečno ječo. Razpisane službe. Mesta šolskih voditeljev tretjega razreda na mešanih ljudskih šolali v Ivringi, Cepiču, Sumbcrgu in pri sv. Nedeli; podučiteljska služba na meša-nej ljudskej šoli v PiČinu; prošnje v štirih tednih okrajnemu šolskemu svetu v Pazinu. — Služba sodnega pristava pri c. k. trgovinskem in pomorskem sodišči; prošnje do 20. t. m. načelništvu omenjenega sodišča. — Matej Lazar, profesor na c. kr. višji gimnaziji v Gorici, stopi koncem šolskega leta v stalni pokoj. Razpisano bodo učiteljsko mesto za naravoslovje in prirodo-pis, katero ima sedaj rečeni gospod, kakor je tudi že razpisano jednako mesto na c. kr. višji realki v Gorici, namreč ono, katero jo imel pokojni pisatelj slovenski Fran Erjavec. Katoliško bralno društvo v S. Frjanu blagoslovi dno 12. t. m. ob 9 in pol uri dopoludne svojo društveno narodno zastavo; točno o 5, uri popoludno pa priredi slav-vnostno besedo z šaloigro „Mutec" v 1 dejanji na dvorišču g. J. bar. Formetina. Spored besede je izboren in obilen. Po besedi bo prosta zabava, mej katero bo svirala godba. Vstop k besedi za neude 20 nvč., sedež 10 nvč. Hude nevihte s točo so bile prošli teden na Koroškem in spodnjem Štajerskem. Za spomenik, ki se postavi v spomin 500letnice združitve Trsta z Avstrijo, nabralo so je doslej 30.f)00 gld. Ker pa ta vsota no zadoščujo, zato je izdal dotični odbor poziv, v katerem vabi Tržačane k daljšim doneskom. Izmej načrtov, ki so bili za spomenik poslani, sprejel se je soglasno načrt izvrstnega našega kiparja, g. Ivana Rendiča, kateremu so je delo tudi izročilo. Postavi se spomenik v vrtu na-Rproti vhoda postaje južne železnice. Naj dostavimo še to le : V ta patrijotični namen so darovali: tržaško mestno zastopstvo, ki bi moralo v dober vzgled stati na prvem mestu — nič ; udje tega zastopstva, katerih je 54, tudi razen« dveh ne nahajamo mej darovatelji, če tudi jo mestno zastopstvo po Luzzato-Burgstallerjev trditvi tako eminentno patrijotično. Največ (2000gl.) je darovala trgovinska zbornica, katere poslanec, Stalitz, se jo v državnem zboru tudi pošteno in Trstu dostojno vedel ; ona jo mej večjimi zavodi v Trstu še skoraj edina, na katero ne more vplivati iredenta. To je celo načelnik društva „Progresso", v katerega rokah jo mostno svotovalstvo,obžaloval v glavnem zboru tega društva zadnjo nedeljo, ko jo rekel, da so društvo v volitve ni mešalo, ker je vedelo, da nič ne opravi. Po 1000 gld. so darovali: Albori Ivan, di Demetrio Anton, Dragovina vitez, Eco-nomo, podružnica avstrijsko-ogerske banke, podružnica kreditnega zavoda, Lloyd, Mor-purgo-Parente, vitez Mauaer, baron Ralli, baron Reinelt, baron Rittmeyor, Rittcr baron Zahony, baron Sartorio, Scaramanga, vitez dr. Anton Tomasini, Riunione Adria-tica di Sicurtk", južna železnica. — Presneto slabo so v tej listi zastopani italijanski milijonarji. Ker jo pa v vsej listi več noitalijanskih, nego italijanskih imen, tedaj moramo sklepati: ali ni toliko Italijanov v Trstu, kolikor jih je nabrojil magistrat, ali pa jo mej temi razširjen ireden-tizem. Tortium non datur. Vabilo k občnemu zboru „slov. učiteljskega društva za koparski okraj", koji so bode obdržaval 16. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj v Boljunci. Dnevni red: 1. Veri-fikovanje zapisniku zadnjega zborovanja. 2. Poročilo tajnikove. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev pregledovalcev računa. 5. Kmetijstvo v ljudski šoli na deželi. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Razni nasveti. Tržaška trgovina v letu 1886. Skupna vrednost trgovinskega prometa je v letu 1886. znašala <129,919.271 gld., in sicer spada na pomorski promet 342,126.866 gl. in na promet po suhem 287,822.405 gld, V primeri z letom 1885. presega promet za 20,913.696 gld. in sicer za 10,576.241 pomorski in za 10,437.555 gld. po suhem. Uvozilo so jo blaga y vrednosti: po morji po suhem 1885, gld. 167,619.134 gld. 152,207.274 1886. „ 179,606.659 „ 151,407.687 1HH6. -f gl. 11,986.525 — gl. 709.617 Izvozilo : 1885. gld. 164,031.491 gld. 125.177.576 l®86' * 162,520,207 „ 136,324.748 18.su. — gl. 1,511.284 gl. 11,147,172 Tridespt let je minolo, kar se je zgradila železnica do Trsta, ako primerimo tedaj leto 1857. z letom 1886., dobimo te le podatke : Uvožnjii po morji po f*uh<>m okupaj gld. gld. ffld. 1857. 109,012.164 39,897.18« 148,909.350 1886. 179,606.659 151,497.657 331,104.11« 18H6.-j- 70,594.495 -1- 1 11,600.471 -f 182,194.9««5 Izvožnja : 1857. 96,843.868 34,5:4.510 131,358.378 18M6. 162,520.207 136,324.748 29^,844.955 1886.-f- 65,676.839 101,810.238 + 167,486.577 Razloček skupnega prometa mej obema letoma je toraj : 1857. 205,856.032 74,411.696 280,276.728 1886. 342,126.866 287,822.405 629,949.271 1886.-j- 136,270.834 4-213,410-709 -j- 349,681.553 1'romet se je tedaj v zadnjih 30 letih več nego podvojil, a bil bi še dosti bolj naraste), da je bilo v Trstu več podjet-Ijivosti i manj škiljenja čez morje in da se je zgradila do Trsta druga železnica, ki bi bila tekmovala z južno. Nova hrpelj-ska železnica in peažna pogodba z južno železnico promot gotovo oživi. Strašni požari. V Novem Jorku je na binkoštno nedeljo vstal ogenj v tratn-wajcvih hlevih; zgoreli so vsi hlevi, 20 poslopij, nad 1600 konj in velikanske zaloge konjske hrane. Škoda je neskončna. V Hamburgu je 1. t. m. pogorelo šest obbrežnih hranišč in ž njimi vred dve angleški ladiji; škoda znaša več milijonov. Prodaja demantov francoske krone je bila 23. maja dokončana. Glavnik z 208 demanti je bil prodan za 641.900 frankov. Skupilo se jo vsega skupaj blizu 7 milijonov frankov. Največ knežinj v Evropi vladajočih hiš jo poslalo posebne poslance k dražbi ter jim naročilo, naj kupijo to ali ono stvar. Naša cesarica je želela kupiti nek pas, katerega so francoske kraljico nosile v poletii"j obleki in ki je okrašen a trivoglaiimi demanti. Angleška kraljica je želela prstan, kateremu se je nekdaj čudila, ko ga je videla na prstu cesarice Eugenijo. Ruska carica se je zanimala za neko zapeatnico s prekrasnimi safiri, ki imajo posebno zgodovino. Tudi Brbska kraljica je nakazala svojemu poslancu veliko vsoto, da kupi malo krono poprejšnje cesaric« Eugenije. Zanimiv je oglas sreč e, katerega objavlja v današnjoj številki Samuel Ileck-scher senr. v Hamburgu. Ta tvrdka sejo odlikovala vedno po svojem točnem in poštenem izplačevanju dobljenih dobitkov tukaj in v bližnjih pokra j i-n a h, da moremo vsacega opozoriti uže na tem mestu na njegov današnji oglas. Javna zahvala. Lopo so zahvalimo vsem p n. gg. c kr. uradnikom, vsej duhovščini, vseui prijateljem in znancem in vsem drugim za močno vdeležitev pri pogrebu našega sorodnika Alojzija Bandelja. Zlasti se tndi lepo zahvalimo pp. pevcem, kat< ri so z svojfm gunljivim petjem marš ka-kega punili do solz. V Komnu, 8 junija 1887. Uršula Dundelj, rojena šuc, mat ; Viktorija Buiid. lj, rojena Strausgitl. ženit; Ant-«o Uan-dt-lj, sin. Kar..lina Ipjivic, Frančiška BalanS, Amalija Trobec, Hozalija vdova Maul-, rojene Bandelj, sestre. Poslano. *) O priliki volitve v društveni odbor delalskega podpornega društva letos, sem podpisani uda Franjo Trpina neopravičeno žalil, kar tem potom javno obžalujem. Trst, dne 8. junija 1887. Franjo Primožič. *) Z a stvari pod tem na«|nvnm j* uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postara veleva. Dr. Ante D u k i ć, odvjetnik otvorio je ovih dana svoju pisarnu u Podpisani sorodniki naznanjajo, vseni drugim sorodnikom, prijateljem in znancem, daje njih soprog, oziroma oče, brat, tast in svak, gospod Peter Pertot s od.irski mojster, danes ob 4. uri zjutraj v 00. letu, po jako kratkej in mučnoj bolezni, katero je prenašal s kristjansko udanostju, v Gospodu zaspal. Pogreb rajncega bode v četrtek ob 3 Vi uri popoludne iz hišo št. 26 ulice Acrjuedotto. Trst, 7. junija 1887. Ana rojena Seghina, soproga. Evgpnij, Vekoslava omožena Dollonz, Irena oraožena Abram, Ana, Angel j a, otroci. Josip Pertot, brat. Franc Duilenz, Franc Abram zeta. Marija oraožena Iinzzler, uvakinja. Henrik Huzzier, Uršula Pertot sraka. -jj Rodbini prjsi, da M opusti so2alnov»lni obiski. Neizgorljive lepenke za streho dobivajo se 4 izvrstne baze in po jako nizkej ceni. Tudi sprejema poprave streh in novo pokrivanje 5-12 Paul Hiller &.Co.,\Vien, IV.,Favoritenstr.20. J U LI JUG RIM M dežnikar, Barriera Vecchia št. 18 je zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke cone. — Solnčliiki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 84—104 AMMAAMAi I Ljubljanski Zvon. | Gld. 4.60. Knojačnica A. Bonne. trg Sv. Katarine Št. 1. 36-14 izpeljuj« tinh, cene i bleke po najzad njem kroju. (Preseii se 24. avgusta t 1. na Corso št. II) uadstripjH, nad nr^dniš'vodi lista »II Piccolo«. Najboljša in najcenejša barva za les je KARBOLNI LAK za vrtne ograje, zagraje, poljska orodja 12—5 itd. itd. Paul Hilier & Co. in Wien IV., Favoritenstrasse 20. SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Iv a r o 1 K r e i k e n b a u m Braunsf,hweiK. 10—52 T 1 ATT T/ \ 7A BPo,,ie in žeiod- I I \ I l\ /4 ^vh bob sti, nastope -LJ11 * 11 »-i 1 okulenja i oslubenja nio7.kj slabosti, polucij-, žgnčo vo*io. močenje postelje, puSi'unje krvi, /ubi je vod", it) zu vse bol. zni tu- huija, u roba in živct-v. Tudi pistneno po n:ijnov> jšem znanstvenom posto anju l neškodljivimi sredstvi 13-28—1U4 C. StroetJtel, .specijalni zdravnik Linnan a™ Bodensee Zalogi.' F. lMiiuti t JJublJutil, H. Sn|l njrer vin (t>ppn *ftr ' r, u< v f»»riiii v Celju in litri i uru. Q Takoj delujoč?. Uspeli za j. mg. n. ISJ eiz ocjilDlj i v o! Svak dol»ijw iznos natrag. kod koga bi moj Nignrno djeljuči ROBO RANTiU IVI tar-dstru t.i Itrtrlorast) Dezuspješnii OHtan.Mo »•ko sigurno djeluje protiv ć.elarosti, ixpa-(Uniju ttu.ir peruti i osedenjv Uspjeh viŠe-ouinnn trenjem zajamčeni. Originalne boce po 1. for. 50 nč. i boce za pr^bu po 1 for šalje 50—4 J. Grolich u Brnu. U Tr»tu *amo kod A Praxmarer. P. Pretidini; v Ljubljani Edv. Mahr-u-v Gorici leki.r C. CristotToletti, U. Pontoni lekar, A. Hermant-k drogar: v Reki lekar J. Gmelner; v Celji Ed Pelle; v Mariboru J Martinz; v Gradci Kasp. Iiuth, Murpihtu I. i/tf Tamo s« može takodjer dobiti Eau de Hčht, iztočno sredstvo ljepote, koje uzdrži sviežost i bie-loču puti. Ciemt 85 nnvčičA,. — 9«r Ni sleparija 1 "a steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite. Planinski zeliščni &imp kranjski, ^pff zu odrasle in otroke, je najboljši zoper kušolj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : i steklenica 5« kr , 1 tucat 5 gl. Samo ta sirop za 5« Ur je pruvi. Ki-ioistilne krog^j ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočilrt pri zabasanji člov. škegu tel.-s';i, glavo ćlu, otrpnelih udih, nkaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 škatljumi 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. fivni IrOnio Najboljšo mazilo za konjo V-VCl Zitt HUIIJC. j,0IUH(?tt ,)r, pret6gU <11, ote. štupa za živino. TvS£ boleznih krav, konj in ijrnBieev. Konje varuje ta fltupH trčanja po Crevlh, ba*pavk, vseli nalezljivih kužnih bolozni.ii kadija, p ličnih lu vratnih holoznij. trr ndprarlja v»e K Iste. tudi vztlr-f. u j e kuiijr debelo, okrogle i mkrnua Krave d.ijo ntno«i» ttobrep;« mlnka. Zamotek z raliil nim navodom vred velja l-i 50 kr., 5 zatnotkov Mamo t gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo kanil kolen,kopitnih bolezni, otrn-nenji v boku, krit itd. otekunjt it"K mohurjih na no gth, izvi Janji t H Canjl 80.11»,opra ve su^lsi iid.,8 kratka Sri vseh vnanjlh ilo/uin In lilhnh. Stekleuiea z rabil-nlni navodom vred Htu.no le 1 tfld., S Hlekl z labilnim navodom vred samo 4 gld. lekarni TRNKOGZY-ja v Ljvit>ljsini zraven rotovža in vfluk dan s pošto razpošiljajo 11—12 —G Za desinfekcijo karbolno kislino in karbolni prašek se do-12—5 biva po ceni pri PaulHiller&Co.,Wion, IV.,Favoritenstr.20. J©si[p JaMrnah - Bpit> (Brunn) Krona št. 19 [jriporoča : Sli k np os^anke " tJ Im I ICIza vsakovrstne obleke ^otfBJ^^fv?niTiovcu ali proti ^povzetja za tovarniško ceno! Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zahte-vanje zastonj in franko. 12-3 iNa obroke! •tHje pohištvo tanecarije, razno strižno-blago za obloko. ure vsako vrste IVI. Goreni 'm Ofllrt L-( n . ft t . I P. II. Najboljši papir z,a cigarete je pristni 4-a« LE HOUBLON fraucozki fabriku Cawleyev in lltnrjisv v Parizu. Svari so pred ponarejenjem. Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. •J. J. Polil, E. Luuwig, U. Lipmann, profesori kemije na ounajskem vseučilišču, rad. njegove najboljSi kakovosti, radi njegove čisLotj In zalo, ker v njem ni nikake druge zdravju škodljive tvorme. Pozor: V>-iil< naj pazi na nuslednji podpis: VAo-*DiiLa d« L'*TiquRrni 17,ruMriO|ir,iPAU» i Glavni zgo- j ; dit. ev»rit j 500.000 Oglas i 9UU.UUU | ! imarakah.j v" ^^C i d Za sgodltke amči ržava. Poziv na sudjelovan e kod I_.utrij sltocj srećkanja koje garantira Hamburg it kojeg će se stalno 7 milijuna 222.000 marakah dobiti. Sg^ddcl ove unosne novčane u trije, koja sastoji polag nacrta od Htniih 97 000 sre-rtakak jesu sliedt ći : N tiv^fti »jjodit ik jest 14-15 event. 500,000 mar. nmrak. Premija »00,000 1 n god i t u k u 900,000 2 sgoditak A ■ 00,000 1 ssfoditak AW0,000 1 ggoditak i\ 95 OOO 2 sgodittik A 70 OOO g 1 sgodit.uk it OO.OOO 2 shodita k a 50 OOO 1 sRoditnk a »O OOO 5 sgoditak A SO OOO 20sgodit"k & IO,OOO inarak. 5 OOO a ooo 9,000 I OOO 500 ".6 sgoditak ž I OB sgoditak A 256»go li tak d 51'? sgoditak ti 791 Rgoditnk A 15'i«god. A 300,2011.150 3H950 Rfjodltik A 115 79^1 sgod a I H 100.94 7850 sgod.il O M0,«0 ukupno 48.VOO »goditakah ovttkovih izađi« sjegumo u mtilo mj'su:ih n 7 odiclah. Glavni sgoditak I roda iz-iaSa 50.000 mar., naraate u II. n a OO.OOO m., u III. na 90.000 m , u IV. na *0 OOO m., u V. nu OO OOO m . u VI. 100.000 m., i fi'i premijom od 300.000 evnutnalno 500.000 marakah. — Za prvu vucidbll, koja je službeno ustanovljena, na 16. juni t. 1. stoji: elela orlg. srećka 6 m. ili f.3 60 a vr nol » 3 » » • 1.80 » četvrt » V/ > »> 90 nv5 • te razpošiljam ove od države zajamčene origin-ine srećke (nikakve zabrani-n« pro-mesnj su vucidbenim nacrtom sa državnim g'bom uz frankiranu pošiljku sv .t," i u najdalje krajeve Svaki sudionik dob'j < od mene nakon «vake vucidbe listu sgiditaka badava* — Yuoiđbnnl naci't sa državnim grbom, na kojem se nalaze G ulo/,r,i razdioba M^odita 'tuli nolag i razredati raznnšiljam unapt'Ctl i badava 7 15 Izplatu i pošiljku dobivenog novca šu j m sam Izrhvno na intereNstite uz naj-strožlju tajiiOMt. Svaku rarui'bu može s^ poklati na-m-—^* putnicom ili proporukom lista. Ifc-^ Neku se diikln svatko obrati odmah rudi brze vucidbe i to svakako do 10. junija tekude »n Samuel Heckscher-a bankir 1 mjenjačnica u Hamburgu, Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zaracl dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Tiskarna V. Dolenca v Trutu. Lastnik društvo Edinost". Iždatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.