novic LETO Ul. - it 44 V KOČEVJU, DNE 1. NOVEMBRA 1t58 S šele onega ljudskega odbora V petek, 24. oktobra dopoldne, je bila v Ljubljani 3. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Če pomislimo samo na to. da je sedaj rtajbolj aktualno vprašanje trga in cen, nam bo takoj jasno, da je bila o najvažnejša točka dnevnega reda in povod živahne debate. lastnih sredstev, ia dobesedno gnijejo. Potrebno bi - ____. ■ i, . ... J ", , ._ zazelel plodno delo v posebnem pi- bilo ustanoviti predelovalne obrate republike, tovariš predsedniki okrajnih rati lahko krili iz odbornikom malo teže pa je v obratih družbene sta moka in za sadje, sušilnice itd., vse to pa je zopet povezano z neslutenimi težavami. Vsekakor je predlog vreden premisleka! Na seji so tudi odobrili najetje posojila v višini 100 milijonov za smu predsednik Tito. Najprej so gospodarskih svetov , podali izčrpna poročila. Zvezni iz- prehrane, kjer . , . . - , . vršni 'svet ki je s prvim oktobrom gla|vna faktorja. V vsakem slučaju čimer bi se pereča stanovanjska stihija! cene nekaterim proizvodom, pa ne moremo dopustiti, da bi kjer- ska vsaj delno omilila. Odobrili so ie imel namen doseči s tem čim- koli skušali kriti primanjkljaj na tudi investicijski kredit za KGP Ko-i»olj realne mezde delavcev in račun potrošnika s slabšo kvaliteto čevje v višini 16 milijonov dinarjev uslužbencev. Toda za dvig življenj- blaga. za nabavo 100 plemenskih krav in skega standarda je potrebno še Precej pikrih je bilo izrečenih tu- bika danske pasme, 9,552.000 din pa marsikaj!! Najprej mora skrbeti, di na račun obrtnikov. Ti skušajo za povračilo obratnih sredstev v da bodo trgovine z zadostni meri zaradi majhne zmogljivosti doseči zvezi s povečanjem osnovne črede, »aložene s potrošniškim blagom, večji zaslužek z zvišanjem cen obrt- Razen tega so potrdili investicijsKi vzporedno s tem pa morajo tržne niških uslug. Tako so v zadnjih še- kredit za kočevsko Poslovno zvezo kruh nakup’stanovanj javnim delavcem, s goslavije so sklenili, da je najvišja V J - - • • " odkupna cena za krompir sorte »Merkur« 10,5 din za kg, za ze'je pa so določili najvišjo ceno 12 dinarjev za kilogram. II. NACIONALNI KONGRES ZA ZAŠČITO OTROKA V navzočnosti okrog 1800 delegatov iz 20 družbenih organizacij se je v ponedeljek, 27. oktobra, začel v Beogradu II. nacionalni kongres za zaščito otroka. Kongresu je CENA ZA KROMPIR IN ZELJE Na sestanku predstavnikov zbornic in Glavne zšdružne zveze Ju- Lokomotiva na progi v bližini Ortneka inšpekcije budno plaziti na vse po- stih letih porasle cene za celih 14 skuse nedovoljene špekulacije in odstotkov, letos pa bi jih radi s so tudi to, da večina obrtnikov nj-ma niti cenikov (v kolikor so, so še iz leta 1952)!! V takih primerih so potrebni najstrožji ukrepi. Upravičeno se namreč lahko sprašujemo, ali so bile cene že pred 1. oktobrom realne!? Na podlagi vseh referatov so od-Marsikje se je letos zgodilo, da je borniki soglasno sprejeli odlok o potrošnik prišel do ozimnice po ze- prepovedi zviševanja cen in o kon-lo neugodnih cenah. Da bi se kaj troli cen na območju mesta Ljub- tržna inšpekcija je morala najstrož je ukrepati. Več kot desetim trgov eem na ljubljanskem trgu so morali celo odvzeti blago! Le na ta način se bo lahko posrečilo obdržati trg v ravnovesju in s tem zagotoviti potrošniku nabavo blaga po najugodnejših cenah. za kmetijstvo in gozdarstvo in to 1,417.354 din za prevzem osnovnih so pri mno- sredstev od Okrajne zadružne zveze Kočevje. Da bi nemoteno izvajali, je potrebno naj- Potrebno je poznati tudi težave naših železnic Vse preradi kritiziramo železnico, nik brez voznega listka na vlak. Če ljivo je, da k mednarodnim vlakom premalo pa poznamo njene težave bi prišel pravočasno, možnost za na- in vlakom, ki vozijo na aaijsin le- moremo priključevati to- in napore, da bi potniki čimbolje bavo voznega listka ima sedem dni lacijah, ne ... . potovali. Res, vsem ne bo mogoče pred potovanjem, nebi prišlo do je- vornih vagonov. Tako so bi e » e-nikoli ustreči. Vzemimo na primer ze in razburjanja. Naj omenimo, da ležne« tovornih vlakov predvsem lo- vse sprejete sk.epe lahko Prodajo VSSt i hS^Kfpr- flStTFJZ tT&og^ST ‘drS* £ da ie pred blagajniškimi oken- dom vlaka, kar pa ne stori in pro- to glede tega veliko boljše.« ' ' daja do odhoda vlaika. S prodajo Kako pa je z zamudo vlakov, smo preprečile vsako špekuliranje na ra- nik,.m v kratkem času ni mogoče začne običajno uro pred odhodom, pobarali? Na to vprašanje smo do-čjii delovnega človeka. -vec postreči in tako je šel ta ali oni pot- mi- do- takega več ne dogajalo, bo treba ljana. Poleg tega so sprejeli tudi stov Kočevja in okolice. Po izvoli- kredite, bo ustvarila od 2 do 3 med proizvajalcem" in zadrugo na odločbi o določitvi prodajnih cen tvi predsedstva je sekretar Občin- lijarde proizvodnje na leto O •ni in med potrošnikom na drugi sadja in zelenjave ter o razširitvi skega komiteja ZKS Kočevje, Boris končni izgradnji mlina bodo te dni strani posredovati. prej seznaniti volivce, pa tudi obči nik; ne same naj bi pazile in pravočasno ci velik naval potnikov. Vsem pot- X-.lM.II_nMl>' »n »o_ <> lz**of I/ftm on n i m i m /-vi non J1A4V11V ,r ^, j v . . , , , . » predpisano ima pol ure. Toliko o teh bili takle odgovor: »Vzroki zamude stvareh. vlakov, v zadnjem času je bilo ma- Da se seznanimo z nekaterimi lo zamud, če omenimo tisto z dne stvarmi, ki so nas zanimale kot pot- 17. oktobra, ko je imel jutranji vlak nike in državljane, smo poiskali še- iz Ljubljane do Kočevja 22 minut, fa železniške postaje Kočevje, tova- nastajajo predvsem na vmesnih po-varna ki bo še kmec^leta “dobila risal Skočirja, ki je na naša vpraša- stajah. Nakladajo in razkladajo ražnja rade volje odgovarjal. Najprej no ekspresno blago itd. Običajno Konferenca kočevskih komunistov 28. oktobra je bila v Šeškovem do- doprinesli novi obrati. Kemična temu sektorska konferenca komuni- Predsednik sveta za turizem in gostinstvo, Ivan Brdmen, je imel najdaljši referat. Med drugim je poudaril, da sladkor in moka, ki v gostinskih obratih predstavljata od pooblastil Okrajnemu svetu za trži- Mikoš, govoril o zunanjepolitičnih razpravljali v svetu za gospodarstvo šče. odnosih naše države. Njegova iz- izvršnega sveta LRS in sedanji iz- V razpravi so odborniki podali več črpna in razumljiva izvajanja so gledi kažejo, da bo prihodnje leto pametnih predlogov Tako je nekdo prisotnim razjasnila nekatere pojme mlin le začel delati. Rekonstruirana poudaril da nas" mora letošnja obil- in dogodke o stanju v obeh svetov- »Tekstilana« na letina sadja in drugih pridelkov nih blokih in o odnosih naše drža- njo za trikrat. Avto podjetje bo smo se zanimali, zakaj so bili letos ima zamudo tudi popoldanski vlak v poletni sezoni pri osebnih vlakih ob ponedeljkih zaradi nakladanja in v vožnji tudi tovorni vagoni? Zve- prekladanja prašičkov na žel. posta-deli smo naslednje: »V času letne jah. Ob odhodu iz Ljubljane ima sezone je veliko več potnikov kot vlak le redkokdaj zamudo in to za-ob drugih letnih časih, osebnih va- radi tehničnih ovir. (Konec nd 2. strani) bo dvignila proizvod- 9onov pa nam primanjkuje. Razum- skuonTh potrošnih živil največ 10%, pripraviti do dobro organiziranega ve do njih. zgradilo nov obrat za proizvodnjo tohko voUvata na zvišanje cen naj- odkupa. V mnogih krajih Štajerske, O gospodarski problematiki v ob- 14-tonskih pr,kohe in povečalo voz-vplivat J d) drUQod vp)ike k0iieiP6 sad- «m. perspektivnem n^rtu za, pr- n. park. Predvidena je obnova ti- hodnje leto in načrtu do leta 1961 skarne z rekonstrukcijo in novimi stroji ter povečave obrtnih podje- reč za 1 %. Te razlike bodo ti Novi zakoni in določbe pa je govoril predsednik ObLO, Janez Rigler. Uvodoma je govoril o značaju in rasti kočevske komune, PO SVETU tij. Še letos bo dograjeno pritličje Se vedno niso v celoti znani re- ta Zvezna ljudska skupščina, kije odločbe o obrestnih mera£ za sred- pr®vz< '^Tob- 'bo najprej" dog‘radil7' porodnišnica" nanji minister Dulles s predsedni- zaostrili. spremembah in izpolnitvah Povsem _o novih nalogah, kijih je vaškega ton* druflo^eto P« se S- M« m ločeni seji obeh zborov in nato ■a skupni seji sprejela in odobrila važne zakone in odločbe. O gibanju nih dohodkov delavcev v organizacijah stva gospodarskih organizacij. ------ ■ ......- - _ XT , — o povečanju minimalnih oseb- močju sedanje občine porušenega Nova industrija, predvsem določenih dve tretjini stanovanjskih in gospo- na, bo rabila veliko vode, zato se Skup- darskih poslopij, uničena tudi bodo dala precejšnja sredstva za skromna industrija in zalit rudnik, urejitev Rinže n. gospodarstva je podal ekspoze pod- gospodarskih predsednik Zveznegaizvršneg ^__ _ -j odstopitvi dela prispevka iz Po hitri obnovi je bilo leta 1947 voda. ^ ^"^robkm'pTtneV°ode poSiaaTkaterega todo obalne kitaj- zahtevajo, da se na konferenc', ki te, Mijalko Todorovič, na vprašanja Okrog rešitve ciprskega vpraša-so se odnosi med Grčijo in deželami Atlantskega pakta ponovno Generalni sekretar pakta kemič- kom nacionalistične kitajske vlade, je sicer skušal posredovati, vendar Čangkajškom. Znano je samo spo- zaradi trmoglavosti britanske vlade ročilo ki so ga uradno objavili ob ni prišlo do sporazuma. Kakor vse povečanje” njenih zaključku razgovorov in povelje ki- kaže, bo v tem vprašanju verjetno tajskega obrambnega "° ministra, na posredovala Zahodna Nemčija. Grki ,1llH-kih noslancev pa so odgovar- dohodkov gospodarskih organizacij ustvarjene že okoli ene milijarde voda J •• • - ----- izvršne- za povečanje osebnih dohodkov de- dinarjev vrednosti proizvodnje, lani resen. jali predstavniki Zveznega ga sveta. Razpravljali in odločali so predvsem — o spremembah in izpolnitvah »veznega družbenega plana za leto 1958, rtKtti koittettial KJE ZAČETI? Podrobnejše o poteku občnega zbora DPD Svoboda Kočevje poro-iamo na drugem mestu. Kot zanimivost moramo omeniti, da je začetkom zbora pol ure igral 14-i članski tamburaški zbor pod vodstvom kapelnika rudniške godbe, tovariša Bastardija. Koncert tamburašev je lepo uspel. Ali ne bi kaj podobnega napravili ob priliki občnih zborov prosvetnih društev in Svobod tudi po ostalih krajih? Iz poteka občnega zbora moramo Razbrati, da je premajhno sodelovanje med družbenimi organiza-oijami in Svobodo. Novo vodstvo društva se bo moralo usmeriti v večji meri k mladini in si zagotoviti sodelovanje mladih ljudi. Kako? Navedli bomo konkretne predloge, kje naj bi sodelovali: v orkestru, lutkovnem gledališču, mladinski dramski sekciji, baletu. — Pri filmskih matinejah bi bila potrebna razldga filma, ki bi ja na) posredovali prosvetni delavci, film se bo tako bolj približal mladini. — Mlad človek rad pleše. Zakaj ni o Kočevju plesnih vaj? Prostor, kjer bi bite vaje, bi se dobil! — Izobraževalno delo Svobode bi bilo treba združiti z delom Ljudske univerze, če bomo storili tako, bodo doseženi na tem področju boljši uspehi. — Kaj pa organizacija veselih večerov in družabnih srečanj? Tega v Kočevju ni in zakaj ne? — Družbene organizacije z DPD Svobodo in ObLO bi lahko realizi rale zamisel o ustanovitvi glasbe tre šole v Kočevju. Preidimo tesed k dejanjem! na o vojaških vojnih invalidih, in drugem. Skupščini je potrdila uredbe, ki ; ih je med tem izdal Zvezni izvršni svet. ske otoke obstreljevali vsak drugi naj bi odločala o bodočnosti otoka pa se je ta številka povzpela že na Dograjena bo nova mlekarna. Pri- dan Tolmačenje razgovorov je v ^dokončno določi kajto z po- 5.200 milijonov din. V načrtu do le- previjajo se načrti za gradnjo klav- svetu zelo različno,, vsi pa priCaku ^ ; Dravico do samood- izpolnitv, IzVSjo'^naglasil da S^Si^Kr1 v" prihod- '^Kakor pišejo kitajski časopisi, je Predsednik občine j 9 ’ njih tednih bo verjetno prišlo vsaj ta, teden zapustila Korejo zadnja do delnega umika Cangkajškovih skupina kitajskih prostovoljcev, ki čet z obalnih otokov. Značilna je so sodelovali v korejski vojni. Ko- lavcev, — o spremembah zakona kojninskem zavarovanju, — o spremembah in zakona o javnih uslužbencih, zako- strukcijo sedanjih, vrednost proiz- vodnje dvignila na 8.900 milijonov dinarjev letno. Tako sc bo kočevska občina uvrstila med bolj razvite podeželske občine. K temu povečanju bodo največ se morajo vsi komunisti boriti za izvršitev teh nalog. Podrobno pa mih° in novo gradr^ah^razpravljali Čangkajškova izjava, ki jo je dal po se na zborih volivcev. Mc Vsestranske naloge Socialistične zveze V Kočevju je bil 24. oktobra plenum Občinskega odbora SZDL, kateregd so se v velikem številu udeležili tudi predsedniki in tajniki odborov Socialistične zveze iz vseh predelov občine. Najprej so poslušali govor sekretarja Obč. komiteja ZK Borisa Mikoša. Govoril je o zunanjepolitičnih dogajanjih v svetu, nato pa o nalogah, ki stoje v tem času pred organizacijami SZDL: občni zbori organizacij Socialistične zveze, sindikalnih organizacij iti priprave na volitve zadružnih svetov. končanih razgovorih, češ, da ne bo uporabil sile za napad na kitajsko kopno. Kakor poročajo iz Libanona, so zadnji ameriški vojaki preteklo so-, „ . , boto zabustili ozemlje te dežele. V zadružnem svetu. Zato je tu je ‘ostalo /e še 10 amer!-____________________________________ ških oficirjev, ki imajo nalogo, da pripravljen pogajati se s predstav-poravnajo račune libanonskih doba- nd(j za{asne alžirske vlade, če pri-viteljev za ameriško vojsko. Umik dejo na pogajanja v Pariz. Začas-_ zadnjih ameriških čet iz Triban ona na a]zjrska vlada je v uradnem spo-družnih svetov vključi v zadrugo Je potekel v ta,jnosti' ročilu odbila predlog francoskega čim več kmetov in delavcev. Istočasno se umikajo iz Jordani- predsednika vlade za prenehanje tudi britanski padalci, ki so bili ognja, ker smatra, da borba sedel v Socialistična zvezal, ki naj skrbi, da pridejo v zadružne svete najboljši, ki se bodo trudili in skrbeli za napredek zadružništva. SZDL naj po skrbi, da se še pred volitvami za rejo je zapustil tudi kitajski glavni štab. Predsednik severne Koreje se je pismeno zahvalil kitajski vladi. Kitajci so tudi ta dogodek izrabili za očitke ameriški vladi, da ni ukrenila ničesar, da umakne svoje sile iz Južne Koreje. Francoski ministrski predsednik De Gaulle je v Parizu izjavil, da je Občni zbori sindikalnih podružnic je tudi britanski padalci, ki so bili ognja, ker smatra, da borba za na- Razpravljali so o vseh vprašanjih vsak primer neupravičene podražit- g;> -e v teku Tud, tu naj poskrbi tam tri mesece. Njihov umik bo te rodno osvoboditev Alžira ne more in nalogah v zvezi z delom SZDL. ve pa takoi javiti organom tržne in- socialistična zveza, da pridejo v od- dni zaključen. Padalci se vračajo z Naj takoj v uvodu povemo,^ da smo špekcije.^ _ _ bore najboljši delavci in uslužbenci, letali deloma v Veliko Britanijo, de- (Konec na 2. strani)' loma pa na otok Ciper. slišali precej kritike na račun dela še vedno se dogaja, da beži mla-naših zaldrug. Diskutanti iz Kolpske dina iz kmetijstva v industrijo. Tu doline so navajali, da se tamkajšnje imajo boljše življenjske pogoje, zadruge vse preveč bavijo z lesno Vprašamo se: kdo bo delal v kme-trgovino, ostalo dejavnost, to je od- tijstvu, če bomo rinili samo v me-kup raznih pridelkov, pospeševanje sta in industrijo? Pregledati je tre-kmetijstva, uvajanje kooperacije ba tudi spiske nezaposlenih v po- Ob Dnevu mrtvih Prešeren lepo pravi v svojem so- ko fbodo znali ceniti in če se bo trenem »Momento mori«, da so »noč ba, tudi boriti za! vse pridobitve, ki prenehati, dokler Francozi v načelu ne priznajo pravice do neodvisnosti in da! je stvarno francoski predlog samo zahteva po brezpogojni predaji alžirskih osvobodilnih čet. Časopisi v Maroku podpirajo alžirsko stališče, V London je odpotoval naš sekretar za zunanje zadeve. Koča Po- itd., pa zanemarjajo. V Kolpski do- sredovalnici za delo, če so res upra- . odorta groba vrata«. Res, ko jih dolgujemo mrtvim in živim bor- povlč. Njegov obisk v Londonu je gojitev ze- vičeni do podpore. Te ljudi naj bi . —. , n mrtvih nn nem narodnoosvobodilne volne. že sedai izzval zelo živo zanimanje lini so idealni pogoji za gojitev lenjave. Ker tu ni pogojev za indu- usmerjali v kmetijstvo in gradbe- že sedaj izzval zelo živo zanimanje ne samo v britanski temveč tudi v se bomo srečali na Dan mrtvih na cem narodnoosvobodilne vojne. . - . .. .. , . , nnkonailiščih bomo ooazili, da manj- Pišemo leto 1958. V času od kon- .._ ---------- , —— ----------------- strijo, bi lahko tamkajšnji prebival- nistvo, kjer nabolj primanjkuje de- . , znancev kj gh je pokosila čane vojne, od leta 1945 pa do da- svetovni javnosti. Britanija je dani nrot-oi iztržili zn zoiomnvn *»•<* slkssm s ss-jz » s. daten in v suši usahne. znrndi itd. Sprejmejo naj plan dela. Na in kjer lahko predlagajo eventuelne lz2™en7tvč i^bdo^ vozilih in občnih zborih bodo volili tudi dele-Iz teh misli me je predramilo ju- spremembe k osnutku novega voz- P vlakov več okvar Za- aate za občinsko konferenco SZDL, -> ™ — M— decembra. Do BO. članov bo ti bivšim skladiščem na postaji. V Kočevju, pa sta se je udeležila sa|- vlak'. izvolilo po enega delegata. Na občnih zborih in konferenci ne bodo JESENOV VRT Vodovod na Jesenovem vrtu je bil EirlEHšSHEE: sEB nit pletenin. Za prihodnji občinski praz- ja in to iz podjetja »Avto«. Če no- Glede tega nam tov. Skočir ni mo- Vsi odbori SZDL so dobili v iz- ^ * FARA nik bo verjetno že delala s polno čemo sodelovati na teh konferen- 9d dati točnih pojasnil. Njegovo p0injtev posebne anketne liste, ki , . . kapaciteto v dveh izmenah. Tukaj cah, tudi nimamo pravice kritizirati, mnenje je, da bi morali pristojni jmaj0 okrog 50 vprašanj iz raznih ^ pan 80 zaaen z gradnj v o- bodo povečini zaposlene ženske, To- če nam vozni red ne odgovarja.« ObLO večkrat podrezati na odejo- področij dela organizacije. Odbori bi voda lansko leto in računajo, da bo nov vir dohodkov za dobrepolj- Kako je z remontom železniške voma mesta, da bi ti kraji prišli do morali vrniti izpolnjene anketne li- letos dograjen. Vodovod bc dovaja sko dolino, obenem pa bo rešila tar proge? prepotrebnih in sodobnih železniških ste do 39 septembra, česar pa niso v°do vasem: Fara, Vas, Potok, ir ko DPrpči nrohlom PAinoslitvp žpha ..»? v , .v. . . . p .. postelj. storili vsi z3.to nsi ZAmndniki to Č6, PGtrinB, Jsksiči in Hrib. Nb tom Sonce se je povzpelo že precej vi- do DvorstoTvati ^'remontna^dela Pred zaključkom našega razgovo- store takoj. Pačuif'’strdkov'*za4dVmdltev^^ soko, ko sem krenil mimo sporne- zaključena, zato je na tem odseku ra nam je potožil, da nekateri pot- Pa se rta nekaj ne smemo poza- račun stroškov za aograaitev nika padlih v NOV. Prostor okoli spo- omogočena povprečna brzina vlakov niki povzročajo škodo s tatvinami biti — vključevanje novih članov v dovoda govori o 6,035.000 din. r - menika je lepo urejen in zasajen. 45 km na ur0. od Dvorske vasi do raznih naprav v straniščih na žel. SZDL. Izven organizacije je še ve- ^ vrtHnvoH velikega do Vidi se, da za to odgovorni lepo Kočevja pa bo železniški tir obnov- postaji v Kočevju in drugo. Obsoja- dno 24,5% volivcev. Novim članom skrbe za ta prostor. [jen predvidoma do 1960. leta. Ta- n ja so vredni tudi tisti učenci va- bo treba posvetiti več skrbi in vzgo- , Prišel sem na Videm., v center krat bo vlak lahko pospešil brzino jenske šole in dijaki kočevske gim- je, le tako bo organizacija lahko do-olbčine. Že od daleč me je bodel v od dosedanjih 35 km na povprečno nazije, ki v čaisu^ ko čakajo na vlak, bra, če bo pravilno vzgajala mlad oči napis na največji stavbi na Vid- 45 km na uro tudi na tem delu pro- pišejo na stene čakalnice razne ne- naraščaj. mu, »Jakličev dom«. Mislim, da je ge, Uvedbi skrajšanja p ostankov via- spodobne besede. Predlagamo, da bi Socialistična zveza mora biti ved- že skrajni čas, da se ta napis kov na nekaterih postajah in obno- jih bolj krepto prijeli v roke nji- no na čelu akcije, to je njeno po- ti makne drugemu, bolj pomembne- vi del železniške proge se moramo mu in stvarnemu. Stopil sem mimo zahvaliti, da pridemo pol ure preje hoVi starši in šola, O. K. slanstvo in dolžnost. -žem- Veljko Troha: tovostjo lahko trdimo, da z uspe- »Sedaj pa pije.« Hudo je temu otro- se zgode, potem navadno ljudje ob- 3 hom napredujejo v šoli le otroci, ku. Namesto, da bi se svojega oče- žalujejo, jim je hudo, al žal šele teki so zelo nadarjeni in tisti, ki ima- ta veselil, ga imel rad, bi bil ob daj, ko je prepozno. ■ jr e a v, g , ie 1 |. jo vsaj enega dobrega roditelja. V njem srečen, se ga boji, pred njim Alkoholizma ne bomo odpravili z V7nflDI V riril7llll lil 3||foholiZ6H1 ostalih otrocih pa se opaža zelo po- beži in ga noče. Ni tudi slučaj, da administrativnimi prepovedmi, niti v U4I,M 1,1 u,nVllWli*vm časen in težak duševni razvoj. Taki ta otrok ni niti točno vedel, kje se ne z zdravljenjem po klinikah. Vedet: oci naval no nimajo velikega za- oče zadnje čase nahaja, kakor ni no se je bolje pred boleznijo očuva- Alkoholizem je rta Kočevskem ška« dela svojega očeta. Ni slučaj, ninianja za pouk, svet okrog njih slučaj, da je ta otrok predrzen, da ti, kakor pa jo zdraviti. In alkoholi-najbolj razširjen med delavstvom, da so otroci zaradi alkoholizma raz- se jim zdi pregrob, preresen za nji- kolne in se pretepa. Ni, da bi ta pri- zem je kruta bolezen, ki je zdravilci ga je tudi največ. Dohodki, kot rvanih družin zato tihi, mirni in hovo naivno mišljenje. Ni čudno, če mer posploševali, lahko pa trdimo, mo pri vrhu, al se zopet začenja pri vemo, niso tako veliki, da bi jih zelo plahi. Prezgodaj se srečajo z je edina kazen, ki so je deležni, da ni edini, niti ne najhujši. (Več- korenini. Zato bomo alkoholizem, če človek po mili volji zapravljal po vsemi težavami, ki jim jih prinaša trda beseda z vinjenih ust in krut krat se vprašujemo, zakaj se otrok že ne preprečili, pa vsaj omejili te-gostilnah. Doma je družina, katera življenje. Ti otroci so vase zaprti, udarec po mladem licu. In edina tako hitro navadi kletvic. Odgovor daj, kadar ljudje ne bodo samo po-potrebuje hrano, obutev, obleko, nedružabni in med svojimi vrstni- uteha — materina božajoča roka in je kratek in jasen: zato, ker kletvi- vršno razumeli posledic, pač pa jih kulturno razvedrilo. Posledice, ki ki nepriljubljeni. To je opaziti zla- plaha beseda usmiljenja. co najpogosteje sliši iz ust starejše- bodo notranje doživeli. Na podlagi jih nosi alkoholik v takih družinah, sti pri deklicah in pr. tistih dečkih, Tu se srečamo z naslednjim sla- ga človeka!) _ te9a doživetja pa sprejemali sklepe so strašne; kažejo se bolj kot kdaj ki so mehke narave. Zgodi se pa bim pojavom v družini, namreč z Krivico bi delali alkoholikom, če in odpovedi. To pa ni lahko — in prej v pretepanju svojiii žena, z tudi obratno, kar je še veliko huje, neenotnostjo vzgojnih prijemov bi trdili, da edino oni rušijo ravno- ravno zaradi tega, ker ni lahko in zmerjanjem z izrazi s katerimi bi da sinovi začno posnemati očeta in obeh roditeljev. Da bi začutili raz- težje v družini, ker vemo, da je ker so nasprotno velika dejanja le- — ker smo kljub vsemu ljudje — se združujejo v družbe, te pa pri- liko med zdravo in bolno družino, skupno življenje odvisno od znača- pa, se jim je vredno podvreči. Sa- lahko že zdavnaj pometli, s prete- tegnejo fante, predvsem mladostni- je treba samo med seboj primerjati jev, od temperamenta posameznih moodtpoved uživanja alkoholnih pi-panjem otrok, razbijanjem posode ke, ki so komaj končali osemletno obe. Besede otroka, ki mi jih je ob ljudi, od okoliščin, v katerih ljudje jač pa je veliko dejanje in zahteva itd Ce se postavimo v po'ozaj žene šolsko obveznost. Tako se ustvar- neki priliki povedal, bi zdramile in živijo (slabo stanovanje, majhni me- močnih ljudi. takega moža, tedaj bo vsak dejal: jajo nove družbe ljudi, ki skrbijo prisilile k razmišljanju še tako tr- sečni prejemki itd.). Trdimo pa la- Se enkrat poudarjamo, da bl »Ne, samo takega življenja ne!« za pretepe na veselicah, za pretepe d ega človeka. Vprašal sem ga, od- hko, da uživanje alkohola ne ohro- vzgojne svetovalnice, ljudske unl-Toda ta žena ga mora zdržati, ker in zmerjanja doma itd. Kolo skrbi kod je doma, ali ima še živa mamo mi skrbi, jih ne utopi v sobi, temveč verze, in vse množične organizacije so na svetu otroci, za katere je tre- in nesreč se vrti in ne obstane. in očeta. Med drugim mi je odgo- jih samo pomnoži. Človek se napije ob sodelovanju z najširšimi plast-ba skrbeti. In končno: kako je z duševnim voril, da je bil oče prej mizarski »korajže«, zato so njegove besede mi ljudi doseglo, če že ne vsega, pa In otroci ? Slabo mislijo tisti, ki stanjem otrok, ki jih »vzgaja« al- pomočnik. In ko sem ga vprašal, kaj bolj krute, njegova dejanja neusmi- vsaj minimalen uspeh, ki ga je tudi se jim zdi, da občudujejo »juna- kohol, pretepi, večen strah? Z go- dela oče sedaj, mi je odgovoril: ljena in krivična. Mnoga dejanja, ki vredno pozdraviti. (Konec) dvoma bo vodovod velikega pome na za te kraje. Letos so začeli z gradnjo vodovoda, ki bo dovajal zdravo pitno vodo vasem: Oskrt, Krkovo, Padove in Slavski laz. Blagodati vodovoda bo deležno 270 prebivalcev, kolikor jih živi v teh vaseh. Gradnja be stala predvidoma 2,400.000 din. Vir vode bo pri »Studencu na jarku«. Pred leti pa je Državno posestve »Snežnik« v Kočevski Reki zgradile vodovod, ki z vodo oskrbuje Kočevsko Reko. 2 400 kg UPORABLJENEGA LINDANA Na področju Kmetijske zadruge Dolenja vas je bilo letos okuženo pe koloradskem hrošču 125 ha krompi-rišč, to je vsa krompirišča na tem območju. Za zatiranje hrošča je bilo porabljenih 2.400 kg lindana, kat-terega so plačali kmetje sami. Zadruga je dala v brezplačno uporabe en motorni in 12 ročnih zaprašilcev. Zaprašena so bila vsa krompirišča. Uspeh zatiranja koloradskega hrošča bo razviden prihodnje leto. Sola v dolenji vasi Šolo v Dolenji vasi obiskuje 146 otrok v petih oddelkih. Proračun te šole znaša nekaj nad 3,000.000 din. Kakor vemo, bodo v Dolenji vasi kmalu dogradili novo šolo, ki je v tem kraju že dolgo potrebna. V novi šoli bo potrebna tudi nova oprema. V načrtu je tudi ureditev šolskega vrta. -želu Iz življenja Zadružnega posestva Draga Najprej leta 1949. državno pose- Kljub začetnim težavam, zemlja manjka jim tudi dobre volje za na-stvo, od leta 1950. do 1952. ekono- je bila pusta in zapuščena, daje dalinji napredek posestva. Posestvo mija Lesnoindustrijskega podjetja vedno večje sadove. Agrotehnični bo dajalo vedno več. Ko bodo zgra-Ribnica, od leta 1952. naprej za- pripomočki so prišli do polnega iz- jeni novi hlevi, potrebna skladišča in družno posestvo Draga. To je krat- raza. Posebno se to pozna pri krom- ko bodo opremljeni z boljšo meha-ka zgodovina zadružnega posestva pirju, ki je dal lani za 120 % bolj- nizacijo, prepričani smo, da se bo shajamo, pogovor dostikrat nanese soboto organizirali posebno akcijo, nam je zasmilila mlada žena; sede- TEDENSKA REPORTAŽA —TEDENSKA REPORTAŽA — TEDENSKA REPORTAŽA — TE V gostilnah v soboto zvečer Doma, na ulici ali kjerkoli se že liko je resnice na tem, smo minulo obliki nudil. V gostilni »Rog« pa se na razmere in stanje v gostilnah. Povabili smo še sanitarnega inšpek- v Dragi, ki je moralo preiti kakor ši pridelek kot v letu 1949, hektar- to prej ali slej uresničilo, bo za- mnoga druga sorodna posestva sko- ski donosi ovsa so večji za 80 %, družno posestvo predstavljalo še v Obiskovalci gostiln vedo povedati o torja, dr. Marolta in tržnega in zi razne težave, neuspehe in mnogo detelje pa od prejšnjih 4.500 kg večji meri kot danes socialistično nečistoči, slabi pijači, da gostilni- špektorjg Ivana Vesela. posestvo v pravem pomenu besede . -k- čarji primešajo vinu vodo in še o marsičem. Da sami ugotovimo, ko- la je s štirimi moškimi, ki so hiteli premetavati karte, njene oči pa so se od zaspanosti in gostega ciga-Ekipa s to posebno nalogo se je retnega dima komaj še odpirale in sestala v uradništvu lista v soboto zapirale. Ali bi tu ne bilo več dru-ob deveti uri zvečer, kjer smo se žinske sreče, ko bi se oba ob so-dogovorili o obliki te akcije in do- hotnih večerih malo več posvetila ločili, da obiščemo tri gostinske lo- domu in družini? kale, restavracijo »Kolodvor«, go- Po zakonskih določilih morajo stilno »Lovec« (Brezec) in gostilno vsi, ki delajo pri pripravi jedil, biti »Rog« (Činkelj). Takoj moramo po- dvakrat na leto pregledani in imeti vedati, da ni bil namen akcije, na- za dokaz posebno izkaznico. V go-periti ost proti gostilničarjem in stilnah, ki smo jih obiskali, so vsi zaposlenemu osebju, hoteli smo le trdili, da so bili pregledani, izkaz-ugotoviti resničnost govoric in jih nice pa nihče ni imel v bližini, da opozoriti na napake, predvsem pri bi to lahko tudi dokazal! V bodoče higieni v kuhinjah, shrambah in lo- naj imajo pri sebi te izkaznice in kalih, ter ugotoviti, če vino, ki ga jih morajo na zahtevo inšpekcijske-prodajajo, ni »krščeno«. ga organa tudi pokazati! V restavraciji »Kolodvor« so bili Ugled lokalov pa kvarijo strani-samo trije gosti in še ti so si z igra- šča. Potrebno bi bilo večkrat oči-njem kart kratili čas do prihodal stiti in urediti naprave za izplako-večernega vlaka, začudilo nas je, da vanje. »Kolodvorska restavracija« na soboto, ko se ljudje radi shaja- nima umivalnika s tekočo vodo, pri jo po gostilnah, ni več gostov. To »Rogu« je bilo stranišče tako po-svoje začudenje smo izrazili tudi nesnaženo, da sploh ni bilo uporabt-natakarici, šefai namreč nj bilo. no. Večkrat bi jih morali tudi pre-»Konec meseca je in ljudje nimajo beliti. Vprašamo se, če so že umi-denarja!« Sanitarni inšpetor si je valniki, da si umijemo roke, v kaj ogledal kuhinjo in ni imel posebnih naj si jih pa obrišemo? Nikjer ni Lovec P. mi je povedal tole zgod- je bolje, da sploh ne greva tja. Pu- f>riP°mb glede čistoče pri priprav- ne brisač ah česar drugega. . . . J y ati na Akn rIam -trima ne ho IJan.lu .jedil. Bolje pa naj bi uredili V kaj žalostnem stanju so v teh iz. z-c-LUL/tv treba še dograditi. V načrtu je tu- 1C • , . . nihx vedel da sva imela’ midva shrambo za salame. Vise na prema- gostilnah omarice prve pomoči. Pri Letos je želod zelo dobro obro- di ureditev tamkajšnjih pašnikov po 3 F' J J P J prste vmes Smoletovi sc ne bi rad lo Pred insekti zaščitenem kraju, »Lovcu« je prazna, »Rog« pa ima dil. Ljudje ga pridno nabirajo in z čredinskem sistemu. bila za odstrel srnjaka v Grdih La- prste vmes. Smoletovi se ne bi rad ^^ w „J„„to„ truda, da je to, kar predstavlja da- zdaj 10.000 kg na hektar, nes. Res je, tudi danes imajo na za- Posestvo redi 24 glav goveje ži-družnem posestvu Draga težave, ki vine — 11 krav, ki jih vodijo v ropa so v večji .meri bolj objektivne- dovniku, 13 glav mlade živine, ki so ga značaja. namenjene večji del za pitanje in Posestvo ima 120 ha skupne po- dva para konj, ki jih uporabljajo vršine, orne zemlje je 23 ha, ostalo za razne prevoze in poljska dela. pa so travniki in pašniki. Od žitaric Za svoje potrebe pridelajo dovolj sejejo tu oves na površini 8 ha. krme. Težave pa so v tem, ker ni-Donos ovsa je letos zelo dober, 16 majo prostorov za vskladiščenje do 18 metrskih stotov na hektar, krme. Seno in deteljo imajo potak-Krompir sadijo na površini sedmih njeno po zapuščenih stavbah in hektarov. Za krompir so zelo ugod- drugih prostorih. Zaradi nepravilne-ni pogoji. Posestvo se bavi s se- ga vskladiščenja krma izgublja na mensko proizvodnjo. Na površini hranilni vrednosti. Tudi za oves in 2.50 ha so zasadili semenski krom- krompir primanjkuje posestvu so-pir »merkur«, z novo sortno vrsto dobnih skladišč. Zato bo nujno, da krompirja, ki so ga »krstili« 927/3 čimprej zgradijo skladišča za svoje (krompir je bel in zelo okusen), so pridelke. posadili 0,50 ha, na isti površini so Tudi hlev že dolgo več ne odgo-letos imeli selekcijo krompirja z varja. Kakor smo zvedeli, imajo v »merkur akerzegen«. Te sorte načrtu, da zgrade v Dragi dva nova krompirja so namenjene potrošni- hleva, enega zaprtega za 50 glav, kom za seme. Poleg tega sadijo drugega odprtega, kjer bo prostora krompir še na površini 4 ha in si- za 50 glav mlade živine, cer bemov rani krompir, ki daje Na pašnikih pri bivši Mikličevi dober pridelek. vili je v gradnji nov letni hlev za ______________________________________50 glav živine. Hlev je v glavnem dograjen, samo cisterno za vodo je IZ ŽELODA KAVA treba še dograditi. V načrtu je tu- Žeteli so in slikali smo jih. Maček je v zvezi s hudičem . . . uu. I.JUUJC a" FI*'-11*« imimaju m i. - . -i-k- „„ nameril'« tudi sir bi lahko zavijali. V kuhinji svojo omarico razbito na starem njim krmijo domače rivali. Verjet- Ko smo govorili o teh in drugih • ^ P J . p Povesil sem Duško in šla sva na- 80 ime*i pripravljenih še veliko je.- sodu v prostoru pred kletjo. Razmi- no pa številni od njih ne vedo, da stvareh, smo zvedeli, da na pose- urah h^a sva Vsa preznojena J ^ dil za večer in prihodnji dan, celo šiite gostilničarji tudi o tem! nam daje želod zelo dobro kavo, ki stvu razpolagajo z zelo pomanj- prišla do Smoletw^a senozeta. Ma- prep Pred^ hiso^sva dobila Smoleta, M .jh £r()dajaj0 s kislim ob koncu samo to: nočen kljivo mehanizacijo. Najbolj bi po- se pripravi takole: kljivo mehanizacijo. Najbo.j bi po- lo višje je stala kmetija. Filip je ki je bil z velikim košem sena na pavice sodoT^ober * je tud^^neclTžetod ključk^Toda^za^to' jereba* imeti s vT^e "naravnost’pmU h^Tse ^»Kar noter stopita, takoj bom ^ste^ir čim Uje^iT cenej> zliiemo vrelo vodo in to tako, da je denar... malo odpočijeva in kaj založiva. Na Prišel,« je pokazal na hišna vrata. ‘janju kakovosti vina med vinom v nam postreli cim bolje in ceneje Nato pustijo Letos so si pri žetvi ,n mlačvi srnjaka sva U,a iti'zvečer, ko se “ o-, V ve* sva_od- ^ri.i^kS’ £n« nočemo nt- zeljem po 120 din porcijo. komur delati krivice, kajti tudi de- takoj bom Tržni inšpektor pa je pri ugotav- lavci v gostinstvu se trudijo, da bi stati 24 ur, med tem časom pa je ovsa pomagali s kombajnom, ki jim napravi mrak. treba večkrat premešati, da se čre- ga je posodilo Kmetijsko gospodar- ložila nahrbtnike in puški ter ™ v™L premešan, .a se u e- yQ JC -------------------- »v^vuar- Pogovor nama je prekinil šum iz v sedla v sobi za mizo Takoj sva za * * ^"“kteti Ste' ^ ^ slo iz želoda ne izlušči. Ko mine 24 sko posestvo Kočevje. V dveh dneh grmovja ob poti. Culo se je, kot bi gledala mačka, ki Je ležal pri pec P vo gotovil, da_imavino iz Meti pravijo. nekdo vlekel skozi leščevje. Po- m zadovoljno predel. Najbrž je svoj 11.2% maligana, pri točilni miz pa plen že pospravil in je sedaj pri- U %• Večja pa je bila razlika ur, odlijemo vodo, želod pa je treba je bil oves požet in omlačen. Kom- . dati v peč, da se posuši. Ko je suh, bajn je pomagal pri mlačvi ovsa staneva in gledava radovedna, kaj P en ze P0SP* ga moramo olupiti in zrezati na ko- tudi kmetom na Travi in Srednji bo prišlo. Čez kratek čas se iz gr- -letIl0 r.e™„c a ' Napisal in fotografiral M. Cetinski datkom mleka, kakaa ali čokolade, nekaj let vlagali v to zemljo, se že se okus kave še precej izboljša. obrestuje. Tudi živina je lepa. Ne Naš obveščevalec SPOMINSKI DNEVI dinja iz Novih Lazov — dečka Zma- lavkal iz Male Ilove gore 17, sta 4. novembra 1944. leta opoldne so 90ta. zavezniška letala bombardirala oku-natorjeve postojanke v Kočevju in Ribnici ter železniško progo. Pri' tem napadu je sodelovalo 30 zavezniških letal. 7. novembra 1917. leta se je začela v Rusiji socialistična oktobrska revolucija. PREDGRAD »Nikar ne streljaj, ako Smoletova dega sluteč mirno ležal. Ko ga je vahno. Nekaj mladih in starih piv- izve da sva ga midva ubila, potem Filip zgrabil za vrat, je bilo že pre- cev se je ob zvokih harmonike po- pozno, da bi ušel. Zvijal se je in slavljalo od tedna in vzdušje je bilo praskal, toda Filip ga je krepko tu res gostilniško. Zdravnik je opo- držal in udrihal z razpelom po nje- zoril, da je sicer tesno shrambo __________________________ govern hrbtu. Šele, ko se je začel treba bolje urediti, zid kliče ple- dreti, je mačka izpustil. Žival je skarski čopič. Tržni inšpektor pa: ——--------------------- planila skozi vrata, kot da bi jo rdečel vino (belokranjsko) po 260 vrgla vzmet in izginila. Filip je hi- din liter je imelo v kleti 9,1 %, pri tro obesil razpelo nazaj v kot in se- točilni mizi pa 8,9 %. Belo vino del, kajti zunaj so se čuli koraki in (belokranjsko), kj stane 260 din, pa ra 28 let-Rodili sta: v ljub janski jv rodni Poročila sta se: Mavrovič Ivan, šnici Marolt Ljudmila, delavka iz govorjenje. Bil je Smole in njegova je imelo v kleti in pri točilni mizi __ __ - ______- .... . L.X: 1,i no _ Q n •**»!.*___________ • natakar iz Venise, Kanada, star 27 let in Veber Ana, poljedelka iz Predgrada 63, stara 23 let. KOČEVJE Vidma 34 — de.čka Albina, v no- žena, ter hči Marica, ki se je vra- 8,9 % maliganov. vomeški porodnišnici pa Križman čala z njive. Mislili smo, da bo v gostilni »Rog Ana, knjigovodk'nja iz Pricerkve 6, Pozdravili smo se in pogovor je slabše kot v že obiskanih gostilnah. Struge — deklico Vlasto. stekel o letini in lovu. Povedal sem, pa smo se zmotili. Kuhinjo imajo Umrli so: Koman Terezija, pre- da sva prišla na srnjaka in gospo- ]epo urejeno, zelo snažno, posebej H revolucija. Poročila sta se: Mihelič Anton, užitkarica, stara 80 let, Pezdič Ma- dar naju je povabil, da ostaneva čez pa imajo večjo hladilnico. Pri vinu 7. novembra 1944 leta se ie smrt- delavec iz Črnega potoka 20, star 23 i iar.p. upokojenka iz Doma počitka, n°č Pri njem. . pa so te razlike: belo vino po 250 no ponesrečil pri preizkušanju no- let in Šter Ivanka, delavka iz Dolge Ponikve, stara 83 let, Marolt Janez, Jako smo se pogovarjali ze pre- dinarjev je v kleti imelo 9,2 %, pri vegai orožja generallajtnant in ko- vasi 27, stara 25 let. mandant NOV in partizanskih odre- Rodile sta: Horvat Angela, gospodov Slovenije, Franc Rozman-Stane. dinja iz Dolge vasi in Mavrin Milica, KOLEDAR Sobota, 1. novembra — Dan mrtvih Nedelja, 2. novembra — Dušanka Ponedeljek, 3. novembra — Silva Torek, 4. novembra — Drago Sreda, 5, novembra — Zahar četrtek, 6. novembra — Lenart Petek. 7. novembra — Zdenka DEŽURNE TRGOVINE V KOČEVJU Dežurno službo ima: v soboto, 8. novembra, od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure trgovina »Hrana«, Kočevje, Kolodvorska ulica. GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE Rodili sta: Žnidaršič Marija, gospodinja iz Malih Lašč 7 — dečka Nemške Loke 2 DOBREPOLJE Poročila sta se: Zajc Alojz, kme preužitkar iz Kompolj 56, star 91 ce.1 časa, ko se začuje pred vrati točilni mizi pa 9 %. Rdeče vino let in Debeljak Ivana, prežitkarica mijavkanje. Smoletovka odpre vra- (portugalka) po 200 din pa je imelo dečka Srečka iz Kompolj 92, stara 61 let. ta- toda maček, kateremu so bile v kleti in pri točilni mizi 9,6 % gospodinja iz batine z razpelom še dobro v spo- maliganov. KOSTEL minu, se kar ni upal prestopiti Težko je pri ugotavljanju razlik Poročila sta se: Rauh Jože, mi- praga. prj mo5i vjna reči, da je prime- žairski pomočnik iz Delača 4, star »Le kaj je danes našemu mačku, §ana voda, posebno še, kadar gre 22 let in Papež Ljudmila, gospo- da se tako boji?« se je čudila go- ^ razkke dveh desetink odstotka. deklico Milko. tovalec iz Luče 3 pri Grosuplju, star dinjska pomočnica! iz Vasi 3, stara sPpdinja, ki ga je komaj zvabila v pravijo gostilničarji, razlika 30 let in Tomšič Ana, kmečka de- 20 iet. sobo. Naprava za ugotavljanje stopnje alkohola v vinu. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO Znašel »e je Precej prisebnosti je pokazal ne- O BJAVE »Trpljenje«. »I kai mu ie« se oolasi Filin nastane lahko pri pretakanju iz so- ki igralec, ko je igral Richarda IH. hudičem rJ zvezi zato ho da V steklenice= v umiti steklenici m % zaklical kraljeve besede po VrVV" J v ; , b J' je še vedno nekaj vode, pri odprtih hiitld: =e'nrestre5i ne steklenicah pa vino tudi hlapi. To- »Konja! Konja! Kraljestvo dam nnR- J- v, w prestraši go- rej razen M vin3 y Kolodvorski re- za konja!« SODRAŽICA: 1. in 2. novembra film ženska^in ‘neverno SJJ Filipa ®“vracijl* ni mogoče trditi, da so y tem trenutku je nekdo jz dvo- BtaTS "-—.*** *. M <0 akcijo »r,- ^ boji blagoslovljene vode in križa- ^ v dcas£: k° ''vzorec<^“zeH '^Ltu zavpil- nuks s severa«, 5. in 6. novembra Dragi mamici za njen praznik vse nega. Zato se tudi vaš maček boji ^ ’ . .. . . i ...... ameriški barvni film »Jenki na lepo hčerka Traudi in sin Emil Ma- razpela. Le poglejte!« ” ^ “J ^vSali odSl * “ dvoru kralja Artura«, od 7. do 9. zoni! Vsi so radovedno gledali, kaj bo. J*™ dobre TanhTce novembra ameriški barvni film SLUŽBA Gospodinja se je nekajkrat prekri- * ~ ^ , , J _______ ____________ »Doživljaji kapitana Vajta«. Katera požrtvovalna tovarišica bi žala pa tudi Smole je precej začu- Razveseliivo 1ePda so naše aostilne ^ no' ^^j Pa sl tako sla" Jožeta in Klančar Marta, gospodi- SVOBODA, Rudnik: 1. in 2. novem- h:>tela prevzeti vso oskrbo 11 mese- deno gledal. Šele sedaj mi je padlo prazne ' kot DOine ker »Kq^i -ne hi bil ,mnin imam Mn la n ja iz Velikega Osolnika 6 — dekli- lbra jugoslovanski film »Črni bi- cev stare deklice proti plačilu 6.000 v glavo, zakaj je prej Filip tepel k a alkohola DrPina5a’ tudi leoše hnl«a L to J Mojco. seri«. 8. in 9. novembra sloven- din! Ponudbe z osebno predstavo mačka z razpelom pa sem komaj 3^* ^pototdca se je zaMe a to me- KINO JADRAN, Kočevje: od 31. oktobra do 2. novembra Francoski barvni film »Svet tišine« ter film »Na- ČESTITKA »AJi zadostuje osel?« Igralec se je bldskovito znašel in Smolo Ima co Mojco. V Ljubljani je umrl Drobnič Jo- seri«, 8. in 9. novembra slovenski film »Dolina miru«. t UP69°let6C ‘Z RIBNICA: 1. in 2. novembra fran- sprejema: Košmerlj, Kočevje, Trg svobode 21/1. coski film »Podzemlje Pariza«, 8. in 9, novembra češki film »Kra-katit«. zarski pomočnik iz Brega 27 pri 05JUNICA: 2. novembra jugoslovan- so nagega dragega sinčka Kočevju star 24 let in Turk Ivan- skl fi,m »Tuja zemlja«, 9. novem- ka, delavka iz Reti j 55, stara 25 let. ameriški barvni film »Sneg na Kilimandžaru«. LOŠKI POTOK Poročila sta se: Bartol Ivan, mi- ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki BRANKA MIHELIČA zadržal smeh življenje v naše družine. Prepriča- see dni ne bo spregovorila z menoj »No, zdaj boste videli, ali je vaš ni smo rtudi' da bi mlacH tantie- ki ^ti besedice.« maček v zvezi s hudičem ali ne,« je 80 P« . »Lovcu« zaprosili našega re- »Glej ga no, kaj se ti to zdi vstal Filip in snel razpelo. Počasi P°rterja da jih shka ob kozarcu vi- smola?« se je približeval mačku na’ zelel1 boljšega in lepšega raz- »Kako da ne? Povedati ti mo- Ko se mu je približal na korak, vedrila, če bi jim ga kdo v drugi ram, da danes poteče mesec dni!« ga je z naglo kretnjo roke postavil pred mačka. Maček, ki je najbrž mislil, da se bodo batine spet po- Rodili sta: Rus Danijela, gospo- spremili na njegovi zadnji poti, da- novile, pa tega ni čakal. Kot bi ga dinja iz Srednje vasi 4 — deklico VELIKE LAŠČE: 1. in 2. novembra rovali cvetje in se od njega pošlo- pičil gad je planil na noge in počel 1 O yyi rtMi' r*lr.Unw,,«,' ..C1.. —nl/l Q ttiIi nn — n t._n 1J. ■ J A _ _J Larini.' — —. — * l—; r7 c-T ■ m n !»• novembra mehiški film »Ko enkrat odidem«. DOBREPOLJE: 2. novembra itali- janski barvni film »Dekle z reke«, 5. novembra ameriški barvni ameriški barvni film »Gypsi«, 8. vili. Posebno se zahvaljujemo vod- begati po sobi. Zagledal je okno, ki in 9. novembra švedski film »Sa- stvu šole ter šolski mladini, ObLO je bilo k sreči odprto. Prevrnil je mo mati«. Sodražica, tov. Lušinu za poslovilne samo lončnico, ko je skočil ven. LOŠKI POTOK: 1. in 2. novembra besede ter godbi za žalostinke. »O, sveta nebesa!« se je oglasil francoski film »Julija«, 8. in 9. Beograd, 19. oktobra 1958. Smole, kateremu so oči skoraj iz- očka, mamica in bratec, stopile iz jamic od začudenja. Go-Žalujoči spodinja pa niti do besede ni prišla, samo križala se je. --------------------------------- Bal sem se, da me bo razneslo _______________ od pritajenega smeha, zato sem sto- film »Gypsi«, 8. in 9. novembra izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« pil ven. Mrak se je počasi spuščal ameriški barvni film »Na daljnem v Kočevju. Urejuje uredniški od- na zemljo. Pihal je lahen vetrič in severu«. h01- — Odgovorni urednik Matija zibal vrhove dreves. Nekje v rebri Umrla sta: Starc Jože, kmetova- PONIKVE: 7. novembra ameriški Cetinski — Uredništvo in uprava se je oglašal srnjak. Bila je to nje- bairvni film »Gypsi«. v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, gova zadnja pesem, kajti še istega KOČEVSKA REKA: 1. in 2. novem- telefon 3-89. Naročnina je 400 din, večera je padel, bra ameriški barvni film »Velika Polletna 200 din in je plačljiva v Pa tudi maček je šel za njim. nagrada«, 8. in 9 novembra ame- naprej. Za inozemstvo je 800 din. Ustrelil ga je Filip, ker je naprosil riški barvni film »Gola otroka« Tekoči račun 600-12 Smolč, naj ga ubije. Tako je končal Umrl je Bambič Jože, kmet iz Go- PREDGRAD: 1. in 2. novembra an- 1-265 maček, ki je bil »s hudičem v zve- riee vasi 19, star 63 let! gleški film »Vrsta nevarnosti«, 6, pri NB, podružnica za Kočevje. — zi«! KOČEVSKA REKA in 9. novembra ameriški barvni Poštnina plačana v gotovini, — Ko sva se vračala v dolino, sva Rodila je Pavšič Gabrijela, gospo- film »Meč in roža«. Rokopisov ne vračamo. se smejala na vse grlo. Norb. Ireno in Vesel Frančiška, gospodinja iz Retij 118 — dečka Staneta. DRAGA Rodila je Cimprič Marija, gospodinja iz Novega kota 19 — dečka Marjana. DOLENJA VAS Rodili sta: Oražem Pavla, gospodinja iz Lipovca 10 — deklico Alenko in Gorše Mihaela, gospodinja iz Dolenje vasi 60 — deklico Stanislavo. lec iz Prigorice 21, star 75 let in Starc roj. Dejak Frančiška, preu-žitkarica iz Maikoše 3, stara 80 let. RIBNICA Upravni odbor podjetja »Ključavničarstvo” Kočevje razpisuje delovno mesto V a c u n o v o d j Splošni pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola s 3 leti prakse, ali popolna srednja šola z 10 let prakse v računovodskih poslih. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Prošnjo je treba vložiti pri sekretariatu podjetja najkasneje do 15. novembra 1958 Nastop službe takoj. JOfiBBBS POSREDUJEJO V tej na novo uvedeni rubriki torno posredovali odgovore na pprašanja, ki nam jih bodo poslali naši bralci. Predvsem želimo, da nam pošljete vprašanja, nd katera naletite v vsakdanjem življenju pa si jih ne znate razlagati ali tam, kjer poizvedujete, ne dobite zadovoljivega odgovora. Na vsa resna in seveda ne osebno-intim-na vprašanja bomo skušali dati odgovor. Vprašanja pošljite na Uredništvo »Novic«, Kočevje, pp 39. Opozarjamo, da nazedostno frankiranih pisem ne bomo sprejemali. Na prva vprašanjd, ki so nam jih poslali bralci, že odgovarjamo: * O tem, kaj se dogaja po svetu, me v glavnem seznani vaš list. Zelo rad prebiram oba sestavka o zunanji politiki in ni dolgo, ko ste pisali o referendumu v Franciji in pogosto imenovali, da je Francija dobila »peto republiko«; kakor vemo je Francija že dolgo republika. Zakaj je prav sedaj peta? T. Kovač, Kočevje. S Številkami označujejo Francozi ustave, ki predstavljajo temelj družbene in politične ureditve določenega obdobja. Prvo ustavo v Franciji in sploh v Evropi so sprejeli leta 1792, ko so proglasili tudi prvo republiko. Drugo ustavo in drugo republiko so proglasili leta 1848, tretjo 1875, četrto pa 1946. Sedanjo, peto, pa so sprejeli na referendumu 28. septembra letos, e S prihranki sem si kupil preprost foto aparat, rad pa bi se naučil fotografirati. Mi lahko poveste kakšno literaturo o fotografiranju irrvtrno v slovenskem jeziku in kje jo je mogoče dobiti? N. Oražem, Ribnica * V slovenščini imamo dve knjigi o fotografiranju. Prvo je napisal Karel Kocjančič, drugo Fran Hlupič. Zaradi nizke naklade in ker je izšla prva pred desetimi leti, druga pa pred šestimi, sta obe knjigi že zdavnaj razprodani. Dobite jih edino v antikvariatu. Pri krožkih Ljudske tehnike boste dobili brošurico »Osnove fotografiranja«. Pri »Fotomaterialu« v Ljubljani je naprodaj brošura »Fotografija«. Veliko več fotografskih knjig in priročnikov pa imajo Hrvati. Založba »Epohal«, Zagreb, Bogovičeva 3, je lani izdala S ličnih brošuric in letos jih bodo fcdali prav toliko. V njih najdete vse, kar želite vedeti o fotografi-■anju; 6 knjižic stane samo 600 dinarjev. Zanima me, kateri so najboljši Avtomobili na svetu in koliko stanejo? Andrej T., Sodražica Težko je reči, kateri so najboljši. Prav bi bilo, da so najdražji tudi najboljši, toda vedno ni tako, kajti tudi cena avtomobilov se Savna po modi, ki velja za tisto leto. Seveda velja to za zahodne države. Vsak lastnik hvali svoj avto kot najboljši. Cene se pri ■as sučejo odi 800.000 (Fiat 600) do 15 milijonov din (Cadillac). Iz naših krajev . NAM PIŠEJO Kot žrtve ste padli v borbi za na* . . . Na zboru kočevske „Svobode" Na svojem občnem zboru, ki je bil v ponedeljek, 27. t. m„ je prosvetno društvo »Svoboda« Kočevje-mesto pregledalo uspehe in neuspehe. Zboru je prisostvovalo le malo ljudi. Med temi so bili tudi predstavniki raznih organizacij iz občine Kočevje. Najprej je podal poročilo predsednik društva, tov. Rus. Prikazal je težave, s katerimi se je moralo društvo boriti. Poudaril je, da se bo treba povezati z ostalimi množičnimi organizacijami, da bo čim več ljudi našlo v »Svobodi« možnost za kulturno udejstvovanje. Predvsem sindikati naj bi bolje poskrbeli za kulturno izživljanje svojih članov. Blagajnik je poročal o finančnem stanju društva. Nadzorni odbor je potrdil, da je bilo blagajniško poslovanje v redu. Za tem se je razvila diskusija, ki je bila kljub majhnemu številu prisotnih dokaj plodna. Predvsem je izstopilo vprašanje, kaij je vzrok temu, da je na nekaterih prireditvah tako malo obiskovalcev. To, precej delikatno vprašanje je poskušalo rešiti več govornikov. Predstavnik »Partizana«, tov. Andrej Arko, je v diskusiji povedal, da ni res, da je kočevska publika zaradi tega, ker na mnoge predvsem domače prireditve ne pride, nekulturna. Nikomur ne moremo vsiljevati svoj zabave. Publiko sl je treba vzgojiti. Tudi film si je vzgojil svojo publiko. V bodoče bo treba dvigniti kvaliteto dela. Izbirati bo treba le tiste komade, ki bodo razumljivi tudi preprostemu človeku in ne samo izobražencem. S tem bo tudi rešeno vprašanje obiska predstav. Velik problem v društvu je tudi pomanjkanje režiserjev, ki bi bili v stanju prirediti za oder res kvalitetna dela, čeprav je bila dramat-ska sekcija v tem letu najuspešnejša. Za prihodnje si je društvo postavilo nalogo, da bo poskrbelo za še živahnejše delovanje v dramat-ski sekciji in da bo poživilo delo- « TURJAK Kmetovalci iz okolice Turjaka se pohvalijo, da je bil letošnji pridelek dober, celo odličen. Posebno dobro so obrodili krompir, koruza in sadje. Iz sadja so v glavnem iztisnili mošt ter nakuhali nekaj žganja. NA GROBU SVOJEGA SINA Gozdovi so že odeti v lepe jesenske barve, listje je pokrilo tla, da se le tu in tam vidi košček črne zemlje. Ob grobu stoji starka, ovita v črnino. Telo je upognjeno, obraz raz-oran z brazdami trpljenja in njen pogled teman, oči solzne. Starka s pogledom zajame gozdove, kjer še leže naši partizani. Nehote vzdihne in pri tem pomisli: »Oh? kje leži moj Tone, kje leži, moj sin?« Kakci rad bi stopil k njej in ji povedal, da so tudi njegov grob okrasili mladinci, čeprav je daleč v gozdu. Ni mladinca, ki bi se ne zavedal, kaj je dolžan spominu njih, ki so ustvarili svobodo in zanjo darovali svoja življenja! A. Vera vanje tudi tam, kjer do sedaj ni bilo zadovoljivo. To je v izobraževalni, lutkovni in glasbeni sekciji. V Kočevju se zelo čuti pomanjkanje glasbene šole in »Svoboda« bo poskušala tudi to vrzel izpolniti. Treba bo torej najti sodobnejše oblike dela in dati ljudem možnost delovanja tam, kjer jim je najbližje in najljubše, da bodo z veseljem sodelovali. Pritegniti bo treba še več mladine in mlade ljudi usposobiti za nove režiserje, maskerje itd. Na zboru so izvolili tudi nov upravni odbor, ki bo skrbel, da se bodo vsi sklepi pravilno izvrševali. -an POŠKODBE NISO BILE TEŽKE V zadnji številki našega lista smo poročali o prometni nezgodi osebnega avtomobila, kjer sta bila poškodovana dr. Miran Cilenšek in Albin Božič. Pozanimali smo se, kar-ko jima gre pri zdravljenju. Oba ee nahajata v domači oskrbi. Najprej smo povprašali dr. Cilenška. Zaupal nam je, da se mu zdravje hitro vrača in bo verjetno že v začetku prihodnjega tedna začel z rednim delom v zdravniški ordinaciji. Nato smo obiskali še drugega ponesrečenca, fotografa Albina Božiča. Tudi on se je pohvalil, da gre z zdravjem hitro na bolje In bo verjetno kmalu začel z delom v svoji fotografski stroki. ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. LUDVIK TOMŠIČ Rodil se je 18. aprila 1908 na Rudniku v Kočevju v delavski družini, Osnovno šolo je obiskoval v Kočevju. Po šoli si je moral takoj iskati zaposlitve, ker doma ni bilo dovolj kruha za 7-člansko družino. Čeravno je bil zelo mlad, se je sezonsko zaposlil v kamnolomu, na cesti, pri zidarjih in drugje pod najtežjimi pogoji. Leti 1933 se je zaposlil v Horakovi tovarni v Kočevju. Po stavki v tej tovarni leta 1936 je bil odpuščen. Ker ni mogel dobiti zaposlitve v Kočevju, se je zaposlil v Ljubljani kot zidarski delavec. Leta 1939 se je vrnil v Kočevje in delal v rudniku, kjer je ostal do aretacije pomladi 1942. Že kot mladenič se je zanimal za politiko ter videl in tudi sam doživljal ponižanja delovnega človeka. Zato se je vključil v vrste borcev za delavske pravice in bil prav kmalu sprejet v Komunistično partijo, kje je postal tudi član okrajnega komiteja. Bil je v vodstvu delavskega prosvetnega društva »Svobode« in delavski zaupnik v tekstilni tovarni. V času stavke je bil tudi v stavkovnem odboru. Zato je bil po koncu stavke tudi odpuščen. Po italijanski okupaciji je bil član vojnega komiteja za okraj Kočevje in eden najbližjih sodelavcev tov. Šeška. Kot član okrajnega odbora OF je bil vojni referent. Aprila 1942, ko je bil Šeško izdan in so ga prijeli, je bil prijet in odpeljan v zalpore tudi Tomšič Lud- vik. Pozneje je bil odpeljan v internacijo v Italijo, najprej v Gonars, pozneje pa v Renici. V internaciji je svoje revolucionarno delo nadaljeval. Bil je ves čas v izvršnem komiteju OF v taborišču in leta 1943 sodeloval pri formiranju prve reniške brigade ter bil komisar bataljona. Nekaj dni po pobegu iz taborišča Renicci, 14, septembra 1943, so napadli brigado Nemci in jo razbili v Apeninih. Z manjšo grupo se je skušal pretolči preko srednje Italije v Slovenijo. Na poti so ga zajeli skupaj z nekaj tovariši Nemci in prav verjetno ubili, ker je izginila za njim vsaka sled. FRANC KOSEC Rodil se je 14. aprila 1896 na Rudniku v Kočevju v rudarski družini. Po končani osnovni šoli v Kočevju se je izučil na Rudniku za strojnika, kjer je ostal še nadalje zaposlen. Že od mladosti je bil pristaš delavskega pokreta1 in aktivno sodeloval v delavskih borbah za boljše življenjske pogoje. Udeležil se je vseh stavk v rudniku po prvi svetovni vojni in stavke v Horakovi tovarni leta 1936. Bil je aktivni član delavskega prosvetnega društva »Svobode«, član Zveze rudarjev, član Društva prijateljev Rusije itd. Zato je bil preganjan že v stari Jugoslaviji in doživel večkrat hišne Jugoslaviji in doživel večkrat hišne Po kapitulaciji stare Jugoslavije se je takoj vključil v Osvdbodilno fronto in bil že oktobra 1941 zaprt ter po nekaj tednih izpuščen. Ponovno je bil aretiran leta 1942 in odpeljan v internacijo v Padovo. Fo kapitulaciji Italije se je vrnil domov. Takoj se je vključil v partizane in bil v nemški ofenzivi leta 1943 zajet v Rogu, kjer so ga Nemci potolkli s puškinim kopitom. Pokopan je v skupnem grobu na pokopališču padlih borcev v Kočevju. TO IN ONO MIRTOVIČI ALI KAJ? bena dela. Računajo, da bo že letos Kadar pride popotnik v vas Mir- dokončno urejena. Destilarna bo toviči pri Bosljivi loki, se začuden imela zaenkrat dva kotla za preku-ustavi. Pred vasjo stoji tabla z na- havanje, katera so že nabavili, kas-pisom »Bosljiva loka«, imena na hiš- ne j e pa bodo nabavili še enega, nih številkah pa nam povedo, da je Manjka jim še parni kotel, ki ga to vas Mirtoviči. Torej Mirtovičl ali bodo nabavili v teh dneh. Destilarno Bosljiva loka?! Š. J. gradi Kmetijska zadruga Dolenja vas. PREDGRAD LUČI SO — TOKA NI! V Predgradu smo bili zelo veseli, POJASNILO ko so nam montirali javno razsvet- V reportaži z naslovom »Cene na ljavo. Naprave so v redu, toda kljub preizkušnji«, ki smo ja objavili v temu smo v temi. Priključiti je po- prejšnji številki, je bilo navedeno, trebno še električni tok, da bo jav- da zaračuna fotografsko podjetje na razsvetljava začela delovati. »Fotolik« Kočevje za 6 slik za oseb-Predgrajčani prosimo, da se priklju- no izkaznico in dve sliki v for maček čimprej uredi. tu razglednice 700 dinarjev, kasne- je pa smo se prepričali, da stanejo DESTILARNA te slike samo 500 din. 700 din sta- TUDI V DOLENJI VASI ne 6 slik v formatu 6X9 in dve Destilarna v Dolenji vasi je žg, sliki v formatu razglednice (9X14) pod streho, sedaj dokončujejo grad- cm). SODOL - KRAJ SMRTI Sodol pri Travniku. Na koncu njiv, ki se raztezajo do vznožja hriba, je skupno grobišče 18 žrtev, od teh 14 iz Travnika in Šegove vasi, ki so bile na zverinski način pobite 31. julija 1942. leta. Že več kot 16 let je minilo od tistih krvavih dni, ko so naši najboljši sinovi s svojo krvjo pojili zasužnjeno zemljo. Omahovali so v smrt brez tožbe na ustih, da morajo umreti v cvetu let, še brez mladosti ... Umirali so z mislijo v srcu, da bodo njihove žrtve doprinos za svobodo, ki bo pognala korenine iz njihove krvi. Sodol, kraj smrti, kraj grobov mladih fantov, sinov, bratov, očetov, mladih gospodarjev, kraj, ki je prinesel toliko gorja in nepozaben spomin sorodnikom umorjenih. Kraj, ki ne bo ostal nikoli pozabljen .., Med tistimi, ki spe smrtni sen v tem skupnem grobu, je tudi Ivan Tanko. V spominu sem ga ohranil takega, kakor sem ga poznal. Bil je miren fant, srednje postave, prej šibak kot močan, okroglega obraza. Rodil se je 20. decembra 1919. leta v Travniku. Mati mu je umrla v rani mladosti, zato je bil zelo navezan na svojega očeta. Morda mu je prav to, da je tako zgodaj izgubil mater, pustilo v njegovi osebnosti tiho žalost, saj sem le malokdaj opazil, da bi se prikradel na njegove ustnice smehljaj. In nemaj-ra sem ga imel zaradi tega še rajši... Mladi Ivan ni mogel biti ob strani, ko so njegovi prijatelji in tovariši začeli s sodelovanjem v Osvobodilni fronti. Kakor drugi se je tudi on vključil v delo.. Čeprav je imel on, in tudi njegovi mladi prijatelji, še meglene predstave o veličini preobrazbe družbenega reda po končani vojni, je bil kljub temu vnet za idejo, ki je napovedovala novo,, lepše življenje. Bil je mlad in pred seboj je imel življenje. Do tedaj še ni imel nič dobrega, ampak zgolj trd boj za obstanek. Frišla je italijanska ofenziva. Sovražnik je imel v spisku sodelavcev in simpatizerjev Osvobodilne fronte, katerega so mu preskrbeli domači izdajalci, tudi Ivanovo ime. Kakor ostale so tudi njega zvezali, ga odgnali v Sodol in s tovariši na zverinski način pobili. Zakaj? Samo zato. ker so ibili sodelavci OF, zato ker so bili zavedni Slovenci. Težki so bili tisti zadnji trenutki, ko je podivjana italijanska solda-teska, željna krvi, merila cevi mitraljezov v mlada prša, v mlada srca, ki so bila tako željna življenja ... Padli so streli, telesa so omahnila v plitek grob v kraški zemlji. Za- jokale so matere, sestre, očetje, bratje. Zaplakale so prezgodaj ovdovele žene, nepreskrbljeni otroci, zajokala je vsa soseska v veliki boli. Leta teko in čas počasi celi rane, zacelil jih ne bo nikoli. Nekaj let po osvoboditvi sem se srečal z Ivanovim očetom. Žalost za izgubljenim sinom ga je upognila. Ko sem omenil Ivana so mu začele teči solze in se izgubljale po razo-ranem obrazu. Obrnil sem se, da bi tako skril solze, ki so mi nehote prišle v oči ob p laka jočem možu. Nemo sva se razšla s stiskom rok in pri tem mislila, on na sina, jaz na prijatelja, ki ga ne bova videla nikoli več . .. Ob Dnevu mrtvih se bomo še po-posebno toplo spominjali vseh padlih, ki trohne širom po naši domovini. Njihova telesa so se spremenila! v zemljo, ostal pa je njihov duh in spomin nanje, ki bo vedno živ. Tebi Ivan in Tvojim mrtvim tovarišem v Sodolu in vsem, ki so darovali življenje za osvoboditev domovine: »Slava vam, padli junaki!« K. Oražem VREME Za konec oktobra ali v začetku novembra bodo padavine z močno ohladitvijo in snegom do nižin, potem nekaj dni lepo vreme. Okrog 4. in 8. novembra bo prehodno poslabšanje vremena. KRISTINA ŠKRJANC Rodila se je 14. junija 1891 v Velikih Laščah družini malega kmeta, kjer je preživela svojo rano mladost in obiskovala osnovno šolo. Leta 1913 je odšla za zaslužkom v Ameriko, kjer se je tudi poročila in po sedmih letih vrnila domov z družino. Po dveh letih se je preselila v Kočevje, kjer je bil mož zaposlen kot gozdni delavec v kočevskih gozdovih. S težkim delom in varčevanjem so si nekaj prihranili in si zgradili skromen dom. Sodelovala je pri društvu »Orjem« in simpatizirala z delavskim pokretom in tudi Komunistično partijo. Po okupaciji Jugoslavije se je takoj vključila v Osvobodilno fronto ter zbirala hrano, obleko, sanitetni material in prispevke za OF. Zato so jo Italijani leta 1942 zaprli skupaj z možem. Ker pa ji niso mogli ničesar dokazati, so jo spet izpustili. Po kapitulaciji Italije je bila leta 1943 izvoljena za odposlanko vasi Šalka vas za zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, Vse njeno delo je prišlo na uho Nemcem, zato so delali pri njej večkrat preiskavo. Junija 1944 so jo Nemci prijeli in odpeljali v kočevska zapore, nato v Ljubljano, iz Ljubljane pa v taborišče Rauens-brig. Zaradi lakote je bila do smrti izčrpana in nato tik pred svobodo sežgana v krematoriju. 61. Ure, dolge ure so počasi minevale in snežilo je, da že dolgo ne tako. Naposled se je le začelo daniti. Snežni mettež je prenehal in vihar je utihnil. Samo v dalji se je čulo ječanje in vzdihovanje, ki se je izgubljalo v sivini jutra. Presenečal sem bil, volkovi so izginili, česar skoraj nisem mogel verjeti. Pol ure kasneje sem krenil na pot. Konja sem vodil za uzdo. S konjem sva gazila sneg vzdolž grebena ter trudoma napredovala. 62 Zatopljen v misli sem gazit dalje, kar Crow iznenada, zahrska. »Kaj se je zgodilo?« sem vprašal in že zagledal zasledovalce, ki so hodili po sledi, ki sva jo s ponijem zapuščala v snegu. Razločno sem videl temne postave, ki so se nama približevale. Postal sem, misleč, da zopet zagledam črnu-hovo glavo. In res! Čez čas sem opazil, da je oprezno dvignil glavo nad zasneženi rob jarka ter obrnil uho v smeri proti meni. Z levim uhljem je začel nemirno gibati, ko mu je veter prlnašdl moj klic »volk« ... 63 Ko sem zapustil ogenj, kjer sem taboril, so se zbrali okoli njega. Napočil je trenutek, ko mi je bilo mogoče streljati. V tropu je bil tudi Šepavec, kateremu sem zaradi Franka hotel prizanesti. Ko se mi je ponudila prilika, je zadonelo in eden od trope se je zgrudil in mirno obležal. Šepavelc, ki je bil zadnji v tropu, je nenadoma obstal in se napotil v drugo smer. Mali volk, ki se je ves čas držal ob njegovi strani, mu je takoj sledil, čez čas so izginili tudi ostali... 64 Stopil sem zal tropom. Z grebena se mi jej nudil edinstven pogled. Na pobočju pod menoj sd je zbirala goveja čreda. Živina je tvorila, krog, ki jd bil sestavljen iz 'belih glav in kratkih rogov. Razen Šepavca so volkovi tekali okoli črede ter iskali vrzeli v krogu. Niso je našli, samo glave in ostri rogovi so jim štrleli naproti. šepavec se je vedel pred čredo povsem mirno. Sedel je s hrbtom proti meni ter opazoval brezplodni napor tovarišev. Napadali so ločeno od štirih strani...