Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu FIZIKA Zbirka Smernice za uporabo digitalne tehnologije ISSN 2784-5648 Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu fizika Publikacija je posodobljena verzija gradiva: Smernice za uporabo IKT pri predmetu fizika ( 2016). Avtorja: Jaka Banko in Samo Božič Strokovni pregled: Barbara Fir, Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič Mihael Gojkošek, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor Milenko Stiplovšek, Zavod RS za šolstvo Urednica: dr. Inge Breznik Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednica založbe: Andreja Nagode Spletna izdaja, 2. verzija Ljubljana 2021 Publikacija ni plačljiva. Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/DTsmernice_fizika.pdf ------------------------------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 67296003 ISBN 978-961-03-0552-1 (PDF) ------------------------------------------------------- Vsebina A – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu fizika …………………………………....…….……….. 4 A1 – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu fizika za osnovno šolo ..……………..…….. 4 A2 – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu fizika za GIM/SŠ ..……………….……..….. 5 B – Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu fizika …………………………………………………………………….….…………. 6 B1 – Pregled primerov dejavnosti učencev/dijakov z osmišljeno uporabo digitalne tehnologije pri predmetu fizika ..……………..……. 6 B2 – Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev oz. dostop do njih za predmet fizika ……………………………..….…….15 Opomba V gradivu so uporabljene kratice: IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija; IT – informacijska tehnologija; OŠ – osnovna šola; SSI – srednje strokovno izobraževanje; GIM – gimnazija. A Izpis iz UN, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu fizika Zapisi v učnem načrtu za fiziko v osnovni šoli in učna načrta ter katalogi znanj za fiziko v srednji šoli dopuščajo veliko možnosti za smiselno vključevanje digitalne tehnologije v pouk fizike. V nadaljevanju so ti zapisi označeni zeleno. A1 Izpis iz UN, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu fizika za OŠ Učni načrt govori o kompetencah 21. stoletja in uporabi digitalne tehnologije pri pouku fizike v delu: »Pomembne prvine ključnih kompetenc, ki jih razvijamo pri pouku fizike, so kritično mišljenje, reševanje problemov, ustvarjalnost, dajanje pobud, sprejemanje odločitev, ocena tveganj. Pouk fizike omogoča udejanjanje mnogih sestavin nekaterih drugih kompetenc: /…/  kompetenco digitalne pismenosti razvijamo z uporabo sodobne informacijske tehnologije (IT), predvsem s simulacijami pojavov z interaktivnimi računalniškimi animacijami in z računalniškimi merjenji z vmesniki in senzorji; /…/« Informacijska tehnologija V sodobnem poučevanju je čedalje bolj razširjena uporaba informacijske tehnologije. Računalnik z različnimi perifernimi enotami, kot so na primer projektor, interaktivna tabla, vmesniki z merilnimi senzorji, postaja skoraj nepogrešljiv del učilnice. Pri pouku fizike ga lahko uporabljamo z vmesnikom kot merilno napravo za zajemanje in obdelavo podatkov, sredstvo za predstavitev meritev in modeliranje naravnih pojavov. Ob uporabi več računalnikov ali računalniške učilnice je mogoče pouk popestriti z ustrezno programsko opremo, izborom e-gradiv, animacijami in dostopom do svetovnega spleta. Učencem lahko postane učna snov lažje razumljiva. Urijo naj se pri samostojnem iskanju podatkov in informacij na svetovnem spletu. Programska oprema, ki omogoča interaktivnost, naj bo učencem dostopna tudi v šolski knjižnici. Uporaba informacijske tehnologije je lahko le dopolnilo eksperimentiranju učencev ali učiteljevi razlagi, ne pa njun nadomestek. A2 Izpis iz UN, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu fizika za GIM/SŠ Uporaba digitalne tehnologije Pouk fizike naj učitelji dopolnijo in popestrijo z uporabo računalniške tehnologije. Zagotovo lahko koristno uporabimo svetovni splet kot čedalje obsežnejši vir informacij in didaktičnih gradiv. Pomemben del so računalniško vodene meritve z vmesnikom in senzorji, saj takšen koncept uporabljajo sodobni merilniki na vseh področjih. Pri pouku fizike uporabljamo računalnik z vmesnikom in naborom senzorjev kot merilni sistem za zajemanje in obdelavo podatkov in kot orodje za analizo in predstavitev meritev. Gimnazije so že opremljene z osnovno računalniško merilno opremo. Računalniške simulacije in animacije so koristno dopolnilo pouka fizike, posebno kadar je narava pojava taka, da ga ni mogoče pokazati z ustreznim poskusom. Pri tem moramo opozoriti na dvoje. Na trgu so številne računalniške simulacije in animacije, ki so zavajajoče in celo fizikalno napačne. Učitelji naj bodo kritični do teh gradiv, izberejo naj strokovno preverjena gradiva in naj na to opozorijo tudi dijake. Računalniška simulacija pa, če je še tako dobra, ne doseže motivacijskega ali didaktičnega učinka dobrega dijakovega in/ali demonstracijskega eksperimenta (seveda, če je ta pravilno izveden – glej napotke k izvajanju poskusov). B Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu fizika V učnih načrtih za fiziko so zapisane smernice in didaktični napotki vezani na predmet fizika. Seveda nas v uporabi digitalne tehnologije učni načrti ne omejujejo, pač pa spodbujajo tudi druge dejavnosti učencev z osmišljeno rabo digitalne tehnologije. V nadaljevanju je zapisanih še nekaj drugih idej, možnih načinov uporabe in splošnejših smernic, ki jih je mogoče uporabiti pri pouku fizike. ‒ Preverjanje in ocenjevanje znanja nadgradimo z uporabo elektronskih osebnih odzivnikov oz. naprave (tablice, pametne telefone, računalnik) uporabimo namesto njih. Pri tem uporabimo npr. Student response system Socrative, Plickers, Kliker, Microsoft Interactive Classroom, Turning point, Moodle, oblačne storitve (Google drive, Office 365). ‒ Spletne učilnice uporabimo za sledenje opravljenemu delu, zbiranje gradiv učencev, preverjanja znanja, sodelovalno delo ipd. ‒ E-listovnik uporabimo npr. pri eksperimentalnem delu. ‒ Pri obravnavi nove snovi nam pomaga Wiki. ‒ Pri usvajanju nove snovi uporabimo e-gradivo v kombinaciji z reševanjem delovnega lista. B1 Pregled izbranih (možnih) dejavnosti učencev/dijakov z osmišljeno uporabo digitalne tehnologije pri predmetu fizika Danes lahko veliko opisov smiselne rabe digitalne tehnologije pri pouku fizike najdemo že v literaturi v slovenskem jeziku. V spodnji tabeli je prikazan pregled možnih dejavnosti učencev in učiteljev z osmišljeno uporabo digitalne tehnologije. Dejavnosti učitelja so združene v 14 sklopov (sklop se začne s črko U), dejavnosti učencev oz. dijakov pa v 16 sklopov (sklop se začne s črko D). Večina imen sklopov je za učitelja ali za učenca/dijaka podobna, sama dejavnost pa se lahko precej razlikuje. Tako je npr. dejavnost uporaba digitalne tehnologije z vmesniki z merilnimi senzorji za zajemanje podatkov različna, če to dejavnost izvaja učitelj ali če to dejavnost izvajajo dijaki. Za vsak sklop dejavnosti smo skušali najti nekaj preverjenih primerov in njihovih zapisov v literaturi v slovenskem jeziku. Tabelo bomo v prihodnosti še dopolnjevali. Ime sklopa Opis dejavnosti Literatura z opisom dejavnosti U-projekcija Uporaba digitalne tehnologije Zbornik SIRIKT 2009: Nova spletna stran s fizikalnimi za projekcijo vsebine poskusi, Jaka Banko, str. 387–392 U-iTabla Uporaba interaktivne table pri Zbornik SIRIKT 2009: Uporaba interaktivne table pri razlagi pouku fizike, Renato Lukač, str. 203–207 U-zajemP Uporaba digitalne tehnologije Priročnik Fizika GIM 2: Določanje valovne dolžine z D-zajemP z vmesniki z merilnimi senzorji uklonsko mrežico, Milenko Stiplovšek, str. 101 za zajemanje podatkov Priročnik Fizika GIM 2: Vzbujena stanja helijevega atoma in spekter svetlobe, ki jo oddaja helij, ko po njem teče električni tok, Samo Božič, str. 118 Priročnik Fizika GIM 2: Zračni upor – meritve z računalniško merilno opremo in brez nje, Miroslav Cvahte, str. 176 Zbornik SIRIKT 2014: Pošiljanje rezultatov računalniško podprtih demonstracijskih meritev na mobilne naprave in njihova individualna obdelava, Samo Božič, Milenko Stiplovšek in David Kimovec, str. 201 Zbornik SIRIKT 2014: Uporaba tablice za eksperimentalno delo pri pouku fizike s podporo vmesnika Vernier, Aljoša Kancler, str. 254 Zbornik SIRIKT 2011: Program Tracker in video analiza prostega padanja žoge, Samo Božič, str. 1004–1009 Priročnik Fizika GIM: Dve možnosti uporabe Vernierovega programa Logger Pro – Videoanaliza gibanj, Mirko Cvahte, str. 79 – 86; Priročnik Fizika GIM: Specifična toplota kapljevin, Ivanka Toman, str. 114–117 Zbornik SIRIKT 2013: Uporaba rezultatov, pridobljenih z meritvami, podprtimi z IKT, za sestavo vprašanj in nalog pri pouku fizike v gimnaziji, Milenko Stiplovšek, str. 342– 349 Zbornik SIRIKT 2013: Uporaba merilnika sile pri analizi skoka pri fiziki, Sebastjan Zamuda, Peter Gabrovec, str. 426–430 Priročnik Fizika OŠ: Drugi Newtonov zakon, Stanislav Bobek, str. 66–70 Priročnik Fizika OŠ: Raziskava upora s papirnimi padali (video analiza gibanja), Tatjana Gulič, str. 74–78 U-obdelavaP Uporaba digitalne tehnologije Priročnik Fizika GIM 2: Merjenje gostote magnetnega D-obdelavaP za obdelavo podatkov polja Zemlje in dolge tuljave, Milenko Stiplovšek, str. 76 Priročnik Fizika GIM 2: Sevanje ozadja, razpolovni čas in aktivnost vzorca, Mirijam Pirc, str. 129 Priročnik Fizika GIM 2: Meritve z GPS-senzorjem in barometrom, Miran Tratnik, str. 159 Priročnik Fizika GIM 2: Analiza gibanja kolesarja po klancu, Peter Gabrovec, str. 165 Priročnik Fizika GIM 2: Koliko energije se sprošča v človeškem telesu pri zgorevanju hrane ob različnih dejavnostih, Miroslav Cvahte, str. 169 Zbornik SIRIKT 2007: Uporaba računalnika pri dodatnem pouku fizike, Mihael Zaletel, str. 309–313 Priročnik Fizika GIM: Ohranitev energije, Samo Božič, str. 86–89 U-predstavitevP Uporaba digitalne tehnologije Priročnik Fizika GIM: Grafi pri nihanju nitnega nihala, D-predstavitevP kot sredstva za analizo in Samo Božič, str. 126–133 predstavitev meritev U-modeliranje Uporaba digitalne tehnologije Priročnik Fizika GIM 2: Magnetno polje trajnega D-modeliranje za modeliranje naravnih magneta, Peter Šlajpah, str. 69 pojavov Priročnik Fizika GIM 2: Dušeno nihanje električnega kroga, Milenko Stiplovšek, str. 82 Priročnik Fizika GIM: Dve možnosti uporabe Vernierovega programa Logger Pro – Risanje diagramov in matematična orodja, Mirko Cvahte, str. 86–89 Zbornik SIRIKT 2012: Ko Vernier poveže fiziko in matematiko, Simona Vreš, Maksimiljan Kotnik, str. 606– 613 Zbornik SIRIKT 2011: Program Tracker in video analiza prostega padanja žoge, Samo Božič, str. 1004–1009 Zbornik SIRIKT 2011: Uporaba programske opreme Logger Pro za potrebe pouka športne vzgoje in fizike v srednji šoli, Kristijan Perčič, Milenko Stiplovšek, str. 1010–1013 Priročnik Fizika OŠ: Videoanaliza prostega padanja žoge, Samo Božič, str. 71–75 U-Egradiva Uporaba e-gradiv oziroma Zbornik SIRIKT 2013: Kaj učitelj fizike najde na portalu D-Egradiva animacij na računalniku ali SIO za svoje delo pri pouku, Samo Božič, str. 174–179 prenosni napravi Zbornik SIRIKT 2013: Izdelava e-gradiv z orodjem NAUK, Matej Rožič, str. 431–438 Zbornik SIRIKT 2011: Pomen vsebinske, didaktične in tehnične recenzije fizikalnih e-gradiv, Robert Repnik, Vladimir Grubelnik, Zarjan Krašna, str. 331–336 Zbornik SIRIKT 2011: E-gradiva za 3. razred osnovne šole – fizika, Robert Repnik, Vladimir Grubelnik, str. 338–343 Zbornik SIRIKT 2010: NAUK – interaktivna e-gradiva iz fizike, Boris Horvat, Mojca Čepič, Gorazd Planinšič, str. 637 Zbornik SIRIKT 2010: E-VA pri pouku fizike, doc. dr. Renato Lukač, Marko Žigart, Stanislav Šenveter, str. 655–659 Zbornik SIRIKT 2008: Primer uporabe IKT pri poučevanju fizike v srednješolskem izobraževanju odraslih, Luka Bole, str. 398–402 Zbornik SIRIKT 2007: Novosti uporabe simulacij pri pouku fizike, Robert Murko, str. 304–309 Priročnik Fizika OŠ: Kaj je električni tok? Samo Lipovnik, str. 61–65 Revija Fizika v šoli, letnik XII, št. 2, maj 2007: Konceptualni pouk fizike v osnovni šoli (Tilka Jakob in Ivan Gerlič) Revija Fizika v šoli, letnik XII, št. 1, november 2006: Fizika fizletov (Rasto Snoj) U-software Uporaba specialne programske Zbornik SIRIKT 2012: Uporaba IKT pri pouku fizike s D-software opreme s področja fizike na slabovidno dijakinjo v gimnaziji, Nataša Zabukovšek, str. računalniku ali prenosni napravi 852–859 Zbornik SIRIKT 2008: Interaktivna fizikalna učilnica, Jože Pernar, str. 403–409 U-SU Uporaba digitalne tehnologije Priročnik Fizika OŠ: Naše osončje – sodelovalno delo v D-SU za zbiranje gradiv, spletni učilnici, Barbara Fir, str. 52–59 dokumentacije ipd. (npr. uporaba spletne učilnice) U-internet Uporaba svetovnega spleta Revija Fizika v šoli, letnik XV, št. 1, december 2009: D-internet kot čedalje obsežnejšega vira Inštrukcije po internetu, Marjan Hribar, str. 59 informacij in didaktičnih gradiv U-preverjanje Uporaba digitalne tehnologije Inovativna pedagogika 1:1: Potovanje v vesolje – D-preverjanje pri preverjanju in ocenjevanju samostojno učenje po načelih formativnega spremljanja znanja z uporabo Mahare, Barbara Fir Priročnik Fizika GIM 2: Vključevanje veščin eksperimentalnega dela v pisno in ustno preverjanje in ocenjevanje, Milenko Stiplovšek, str. 28 Zbornik SIRIKT 2011: Ustno ocenjevanje znanja pri fiziki z uporabo osebnega odzivnega sistema, Đulijana Juričič, str. 781–786 Zbornik SIRIKT 2008: Ocenjevanje pri predmetu fizike v spletni učilnici Moodle, Matjaž Pintarič, str. 410–413 Priročnik Fizika OŠ: Ustno ocenjevanje znanja z osebnimi odzivniki, Đulijana Juričič, str. 28–39 U-socialna Uporaba socialnih omrežij pri D-socialna pouku U-sodelovalno Uporaba pri sodelovalnem delu Zbornik SIRIKT 2014: Sodelovalno učenje fizike s D-sodelovalno tablicami, Mirijam Pirc, str. 90 Zbornik SIRIKT 2012: Uporaba filmov, narejenih v šoli pri poučevanju fizike, Polonca Petrica Ponikvar, str. 1198–1204 Priročnik Fizika OŠ: Delo in energija, Tatjana Gulič, str. 53–60 U-diferenciacija Uporaba digitalne tehnologije za diferenciacijo – interaktivni virtualni učitelj D-projekt Uporaba digitalne tehnologije pri projektnem delu D-eksperiment Uporaba digitalne tehnologije za Hiša eksperimentov, oddaljen laboratorij oddaljeno eksperimentalno delo Revija Fizika v šoli, letnik XX, št. 2, december 2014: Laboratorijska vaja, dostopna prek interneta, Ivo Verovnik, str. 67–75 D-izobraževanje Uporaba digitalne tehnologije za Zbornik SIRIKT 2012: Gradiva za fiziko in astronomijo iz individualno učenje – interaktivni digitalne knjižnice ComPADRE, Sebastjan Zamuda, Peter virtualni učitelj Gabrovec, str. 1205–1208 Zbornik SIRIKT 2014: Spremljava pouka – Kako učenci/dijaki uporabljajo tablične računalnike, Samo Božič, str. 208 D-foto/video/audio Uporaba digitalne tehnologije za Zbornik SIRIKT 2014: Obravnavanje loma svetlobe z fotografiranje/snemanje aplikacijo za merjenje kotov na fotografijah, Jaka Banko dogajanja pri pouku in Milenko Stiplovšek, str. 261 D-zapis Uporaba digitalne tahnologije za zapis dejavnosti pri pouku Opomba: Kot prenosna naprava je mišljen računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik, mobilni telefon ali podobna naprava. Kot lahko vidimo, imamo za predmet fizika bogato zbirko e-vsebin in prispevkov s področja (smiselne) uporabe IKT pri pouku fizike. Največ prispevkov najdemo v zbornikih mednarodne konference SIRikt, ki je največja v našem prostoru na področju uporabe digitalne tehnologije v izobraževanju. V nadaljevanju je naštetih nekaj prispevkov s področja uporabe digitalne tehnologije pri fiziki, ki so razvrščeni po vrstnem redu v posameznem zborniku. Zatem so našteti prispevki iz zbirke priročnikov Posodobitve pouka v gimnazijski praksi – FIZIKA, mehanika, toplota, nihanje (1. del), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi – FIZIKA in Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi – FIZIKA, elektrika in magnetizem, valovanje, moderna fizika (2. del). Na koncu so po letnikih zbrani še prispevki s področja (smiselne) uporabe digitalne tehnologije, ki so bili objavljeni v reviji Fizika v šoli. Sirikt 2015 ‒ Uporaba tabličnega računalnika pri pouku fizike, Špela Knez, str. 189 ‒ Ključne prednosti uporabe tabličnega računalnika na različnih predmetnih področjih 8 Sirikt 2014 ‒ Sodelovalno učenje fizike s tablicami, Mirijam Pirc, str. 90 ‒ Medpremetna povezava v učnem okolju Mahara, Jožica Tratar, Breda Kerčmar, Slavica Balek Haddaoui, Sandra Vereš, str. 165 ‒ Pošiljanje rezultatov računalniško podprtih demonstracijskih meritev na mobilne naprave in njihova individualna obdelava, Samo Božič, Milenko Stiplovšek in David Kimovec, str. 201 ‒ Spremljava pouka – Kako učenci/dijaki uporabljajo tablične računalnike, Samo Božič, str. 208 ‒ Tablični računalnik kot sodoben eksperimentalni in didaktični pripomoček pri obravnavi dinamičnih sistemov v osnovni šoli, Lidija Grubelnik in Vladimir Grubelnik, str. 244 ‒ Matematika, fizika, angleščina, biologija, IKT skupaj? Ja, it's e-Twining, Tatjana Gulič, str. 248 ‒ Uporaba tablice za eksperimentalno delo pri pouku fizike s podporo vmesnika Vernier, Aljoša Kancler, str. 254 ‒ Obravnavanje loma svetlobe z aplikacijo za merjenje kotov na fotografijah, Jaka Banko in Milenko Stiplovšek, str. 261 Sirikt 2013 ‒ Kaj učitelj fizike najde na portalu SIO za svoje delo pri pouku, Samo Božič, str. 174–179 ‒ Uporaba rezultatov, pridobljenih z meritvami, podprtimi z IKT, za sestavo vprašanj in nalog pri pouku fizike v gimnaziji, Milenko Stiplovšek, str. 342–349 ‒ Uporaba merilnika sile pri analizi skoka pri fiziki, Sebastjan Zamuda, Peter Gabrovec, str. 426–430 ‒ Izdelava e-gradiv z orodjem NAUK, Matej Rožič, str. 431–438 Sirikt 2012 ‒ Potovanje ionov iz biologije v fiziko, Damjan Štrus, Iztok Černe, str. 586–593 ‒ Ko Vernier poveže fiziko in matematiko, Simona Vreš, Maksimiljan Kotnik, str. 606–613 ‒ Uporaba IKT pri pouku fizike s slabovidno dijakinjo v gimnaziji, Nataša Zabukovšek, str. 852–859 ‒ Učinkovitost računalniško podprtega pouka fizike v srednji šoli, Simon Ülen, Ivan Gerlič, str. 861–866 ‒ Uporaba filmov, narejenih v šoli pri poučevanju fizike, Polonca Petrica Ponikvar, str. 1198–1204 ‒ Gradiva za fiziko in astronomijo iz digitalne knjižnice ComPADRE, Sebastjan Zamuda, Peter Gabrovec, str. 1205–1208 Sirikt 2011 ‒ Konceptualni pristop kot možna alternativa tradicionalnemu frontalnemu pouku fizike v srednji šoli, Simon Ulen, Mitja Slavinec, Ivan Gerlič, str. 315–321 ‒ Pomen vsebinske, didaktične in tehnične recenzije fizikalnih e-gradiv, Robert Repnik, Vladimir Grubelnik, Zarjan Krašna, str. 331–336 ‒ Ustno ocenjevanje znanja pri fiziki z uporabo osebnega odzivnega sistema, Đulijana Juričič, str. 781–786 ‒ Program Tracker in video analiza prostega padanja žoge, Samo Božič, str. 1004–1009 ‒ Uporaba programske opreme Logger Pro za potrebe pouka športne vzgoje in fizike v srednji šoli, Kristijan Perčič, Milenko Stiplovšek, str. 1010–1013 Sirikt 2010 ‒ E-gradiva za 3. razred osnovne šole – fizika, Robert Repnik, Vladimir Grubelnik, str. 338–343 ‒ Primer medpredmetne povezave fizike in športne vzgoje ob uporabi naprave Garmin Forerunner 405, Nataša Ravnikar, str. 438 ‒ NAUK – interaktivna e-gradiva iz fizike, Boris Horvat, Mojca Čepič, Gorazd Planinšič, str. 637 ‒ E-VA pri pouku fizike, Renato Lukač, Marko Žigart, Stanislav Šenveter, str. 655–659 Sirikt 2009 ‒ Uporaba interaktivne table pri pouku fizike, Renato Lukač, str. 203–207 ‒ Nova spletna stran s fizikalnimi poskusi, Jaka Banko, str. 387–392 Sirikt 2008 ‒ Primer uporabe IKT pri poučevanju fizike v srednješolskem izobraževanju odraslih, Luka Bole, str. 398–402 ‒ Interaktivna fizikalna učilnica, Jože Pernar, str. 403–409 ‒ Ocenjevanje pri predmetu fizike v spletni učilnici moodle, Matjaž Pintarič, str. 410–413 Sirikt 2007 ‒ Konceptualni pouk fizike v osnovni šoli, Matilda Jakob, Ivan Gerlič, str. 291–295 ‒ Novosti uporabe simulacij pri pouku fizike, Robert Murko, str. 304–309 ‒ Uporaba računalnika pri dodatnem pouku fizike, Mihael Zaletel, str. 309–313 Priročnik: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20gimnazijski%20 Posodobitve praksi%20FIZIKA/#/1/ pouka v gimnazijski 3. poglavje: Računalnik pri pouku fizike praksi – FIZIKA – 3.1 Dve možnosti uporabe Vernierovega programa Logger Pro (Miroslav mehanika, Cvahte) toplota, nihanje 3.1.1 Videoanaliza gibanj (1. del) 3.1.2 Risanje diagramov in matematična orodja 3.2 Merjenje pospeška prostega padanja (Samo Božič) 3.3 Grafi pri gibanju (Miran Tratnik) 3.4 Grafi pri enakomerno pospešenem gibanju (Milenko Stiplovšek) 3.5 Ohranitev energije (Samo Božič) 3.6 Specifična toplota kapljevin (Ivanka Toman) 3.7 Gostota zraka (Peter Jevšenak) 3.8 Zmesna temperatura (Peter Šlajpah) 3.9 Grafi pri nihanju nitnega nihala (Samo Božič) Priročnik https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20osnovno Posodobitve %C5%A1olski%20praksi%20FIZIKA/ pouka v osnovnošolski 2. poglavje: Informacijska tehnologija pri pouku fizike praksi – FIZIKA 2.1 Ustno ocenjevanje znanja z osebnimi odzivniki (Đulijana Juričić) 2.2 Delo in energija (Tatjana Gulič) 2.3 Naše osončje (Barbara Fir) 2.4 Kaj je električni tok (Samo Lipovnik) 2.5 Drugi Newtonov zakon (Stanislav Bobek) 2.6 Videoanaliza prostega padanja žoge (Samo Božič) 2.7 Raziskava upora s papirnimi padali (videoanaliza gibanja) (Tatjana Gulič) Priročnik Izzivi http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/izzivi-razv-vred-znanja-gimn-FIZIKA/ razvijanja in vrednotenja 1.4 Vključevanje veščin eksperimentalnega dela v pisno in ustno preverjanje znanja v in ocenjevanje (Milenko Stiplovšek) gimnazijski 3.1.4 Magnetno polje trajnega magneta (Peter Šlajpah) praksi – FIZIKA – 3.1.5 Merjenje gostote magnetnega polja Zemlje in dolge tuljave (Milenko elektrika in Stiplovšek) magnetizem, 3.1.6 Dušeno nihanje električnega kroga (Milenko Stiplovšek) valovanje, 3.2.4 Določanje valovne dolžine z uklonsko mrežico (Milenko Stiplovšek) moderna fizika 3.2.5 Absorpcija svetlobe pri prehodu skozi prozorno snov (Miroslav Cvahte) (2. del) 3.2.6 Absorpcija elektromagnetnega valovanja (Peter Šlajpah) 3.3.1 Vzbujena stanja helijevega atoma in spekter svetlobe, ki jo oddaja helij, ko po njem teče električni tok (Samo Božič) 3.3.2 Sevanje ozadja, razpolovni čas in aktivnost vzorca (Mirijam Pirc) 3.3.3 Eksponentno pojemanje (Miran Tratnik) 3.3.4 Radioaktivni razpad – simulacija s pomočjo metanja kock (Aleš Iršič) 3.4.4 Meritve z GPS-senzorjem in barometrom (Miran Tratnik) 3.4.5 Analiza gibanja kolesarja po klancu (Peter Gabrovec) 3.4.6 Koliko energije se sprošča v človeškem telesu pri zgorevanju hrane ob različnih dejavnostih (Miroslav Cvahte) 3.4.7 Zračni upor – meritve z računalniško merilno opremo in brez nje (Miroslav Cvahte) Revija Naslov prispevka (ime in priimek avtorja) Fizika v šoli Letnik XXIV, št.  Rekonstrukcija gibanja z zakoni mehanike (Marko Rožič) 2, 2019  Poučevanje fizike s simulacijami: primer poučevanja ohranitve mehanske Letnik XXIV, št. 2. 2019 energije (Daniel Doz) Letnik XXII, št. 1,  Astronomija v žepu (Goran Bezjak) 2017 Letnik XXII, št. 1,  Odkrivanje Keplerjevih zakonov s pomočjo interaktivne table in programa 2017 Algodoo (Bor Gregorčič) Letnik XXI, št. 2,  Uporaba mikrokrmilnika Arduino pri pouku fizike (Timotej Maroševič) 2016 Letnik XX, št. 2,  Laboratorijska vaja, dostopna prek interneta (Ivo Verovnik) december 2014 Letnik XIX, št. 2,  Obravnava dinamičnih sistemov na področju izobraževanja (Vladimir januar 2014 Grubelnik) Letnik XVII, št. 2,  Digitalna kompetenca in naravoslovne kompetence pri fiziki v srednji šoli december 2011 (Milan Ambrožič, Marko Gosak, Nina Črešnjevec) Letnik XVII, št. 1,  Ultrazvočna analogija kvantnomehanskega načela nedoločenosti (Iztok junij 2011 Kukman) Letnik XVI, št. 2,  James Bond kot fizik (Matej Forjan) november 2010 Letnik XVI, št. 1,  Nihanje jezičkov (Iztok Kukman) maj 2010 Letnik XV, št. 2,  Matematizacija odboja žoge za drugošolce in maturante (Marina Rugelj in december 2009 Tine Golež) Letnik XV, št. 1,  Glasbene vilice, kot jih še ne poznate (Leoš Dvořák) december 2009  Digitalna fotografija in svetlobni spektri (Ivo Verovnik)  Opazovanje Sonca v H-alfa svetlobi (Dalibor Šolar)  Strel v vodo (Gregor Bregar in Tine Golež)  Inštrukcije po internetu (Marjan Hribar) Letnik XIV, št. 1,  Sevanje črnega telesa (Iztok Kukman) junij 2008 Letnik XIII, št. 1-  Fotografiranje Jupitrovih lun z digitalnim fotografskim aparatom (Ivo 2, december Verovnik) 2007  Merjenje gostote magnetnega polja z merilnim vmesnikom Vernier (Miroslav Bogataj) Letnik XII, št. 2,  Efektivna napetost žagaste napetosti – meritve in izračuna (Tine Golež) maj 2007  Konceptualni pouk fizike v osnovni šoli (Tilka Jakob in Ivan Gerlič) Letnik XII, št. 1,  Fizika fizletov (Rasto Snoj) november 2006 Letnik XI, št. 2,  Eksponentno trenje (Samo Lasič in Grega Poljšak) maj 2006  Ograja kot uklonska mreža za zvok (Ivo Verovnik in Leopold Mathelitsch)  Uporaba računalnika kot štoparice pri eksperimentalnih vajah iz gibanja (Garsia Kosinac) Letnik X, št. 2,  Web kamera pri pouku fizike (Garsia Kosinac) november 2004 Letnik X, št. 1,  Poskusi s kondenzatorji (Samo Lasič) maj 2004  Določanje efektivne vrednosti izmenične napetosti (Jože Pahor)  Digitalni zvočni zapisi (Ivo Verovnik)  Modeliranje iztekanja vode (Tilka Jakob) Letnik IX, št. 1,  Globalni pozicijski sistem (GPS) kot pripomoček pri poučevanju gibanja v maj 2003 prostoru (Marko Budiša in Gorazd Planinšič)  Krmiljenje koračnega motorja z računalniškim vmesnikom (Miroslav Bogataj)  Poskusi, podprti z meritvami v realnem času (Samo Lasič) Letnik VIII, št. 2,  Mobilni telefon kot pripomoček za merjenje hitrosti zvoka (Ivo Verovnik in december 2002 Matevž Verovnik) Letnik VIII, št. 1,  Merjenje hitrosti zvoka v šolskem laboratoriju (Ivo Verovnik) maj 2002  Vaje s sprejemnikom GPS (Marko Jeklar in Marko Munih) Letnik VII, št. 2,  Ali iz školjke res slišimo šumenje morja? (Ivo Verovnik in Leopold Mathelitsch) december 2001  Računalniško podprto risanje ekvipotencialnih črt (Marko Munih) Letnik VII, št. 1,  Digitalni multimeter (Marko Munih) maj 2001 Letnik VI, št. 2,  Dve miši na en mah (Marko Munih) december 2000  Priročnik s CD-romom za podporo pouka o akustičnih pojavih (Ivo Verovnik) Letnik VI, št. 1,  Eksperimenti z ultrazvočnim slednikom (Slavko Kocjančič in Tine Golež) maj 2000  Uporaba računalniškega programa Cybersky pri pouku fizike v osnovni šoli (Đeni Plešnik) Letnik V, št. 2,  Meritev težnostnega pospeška z zvočno kartico (Marko Munih) december 1999 Letnik V, št. 1,  Določitev hitrosti in lege avtomobila s spektralno analizo njegovega hrupa maj 1999 (Ivo Verovnik in Leopold Mathelitsch)  Linearni svetlobni senzor (Štefan Oslaj in Slavko Kocjančič) Letnik III, št. 1,  Merjenje hitrosti zvoka (Edo Dečko) maj 1997  Uporaba zvočne kartice pri pouku fizike (Rasto Snoj)  Uporaba računalniške zvočne kartice za raziskavo človeškega glasu (Ivo Verovnik in Leopold Mathelitsch)  Excel – prvi koraki (Tine Golež)  Praznjenje kondenzatorja (Marko Munih)  Računalnik pri pouku fizike – interaktivni video (Rajko Peternel)  Računalniške igre in fizika (Lojze Vrankar) Letnik II, št. 1,  Dopplerjev pojav (Edo Dečko) maj 1996  Simulacija Fraunhoferjevega uklona in interference svetlobe z računalnikom (Rasto Snoj)  Stezice (Marko Munih)  Računalnik pri pouku fizike po nemško (Andrej Kuhar) Letnik I, št. 2,  Uporaba računalnika pri obravnavi Ohmovega zakona v osnovni šoli (Polona december 1995 Theuerschuh in Slavko Kocjančič)  Padanje žogice z upoštevanjem zračnega upora (Tine Golež)  Ura (Marko Munih) B2 Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev oz. dostop do njih za predmet fizika Za predmet fizika imamo v slovenskem jeziku kar nekaj sklopov e-gradiv, ki vsebinsko pokrijejo celotni učni načrt (upoštevati moramo dejstvo, da so nastajali v različnih obdobjih in da so se vmes učni načrti spremenili). Večino e-vsebin starejšega datuma je z manjšimi prilagoditvami mogoče uporabiti še danes. I-učbeniki: https://eucbeniki.sio.si/ Fizika 8 https://eucbeniki.sio.si/fizika8/index.html Fizika 9 https://eucbeniki.sio.si/fizika9/index.html Fizikalna vadnica http://e-va.e-um.eu NAUK Napredne učne http://www.nauk.si/ kocke Spletna učilnica ŠS-Fizika https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=60 OŠ (www.sio.si)  Meritve z IT pri fiziki v OŠ (posnetki Webinarjev)  Navodila za Arduino Spletna učilnica ŠS-Fizika https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=61 SŠ (www.sio.si)  Povezave na gradiva konferenc NAK in NAMA  Načrtovanje pouka in uporaba mikrokrmilnika Arduino  Gradiva zimskega seminarja Smiselna in učinkovita raba IKT Priročnik Posodobitve http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20po pouka v gimnazijski uka%20v%20gimnazijski%20praksi%20FIZIKA/#/1/ praksi – FIZIKA – 3. poglavje: Računalnik pri pouku fizike mehanika, toplota, nihanje (1. del) Priročnik Posodobitve http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve pouka v osnovnošolski pouka v osnovnošolski praksi_FIZIKA.pdf praksi – FIZIKA 2. poglavje: Informacijska tehnologija pri pouku fizike Priročnik Izzivi razvijanja http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/izzivi-razv- in vrednotenja znanja v vred-znanja-gimn-FIZIKA/ gimnazijski praksi – FIZIKA – elektrika in magnetizem, valovanje, moderna fizika (2. del) E-gradivo e-OET http://eoet1.tsckr.si/ Phet Colorado https://phet.colorado.edu/en/simulations/categ ory/physics Splošne storitve, ki so uporabne tudi pri poučevanju in dejavnostih pri pouku fizike Slovensko izobraževalno omrežje SIO www.sio.si Arnesove storitve (http://arnes.splet.arnes.si/storitve/):  spletne strani  spletne predstavitve projektov  spletni dnevnik oz. blog Arnes Kliker: http://kliker.sio.si/ Listovnik: http://listovnik.sio.si/ Vox: http://vox.arnes.si/ Arnes MAPA: http://mapa.arnes.si Arnes video: https://video.arnes.si/portal/overview.zul www.nearpod.com Nearpod Plickers https://plickers.com/ Diigo www.diigo.com Socrative http://www.socrative.com/ Microsoft https://onedrive.live.com/ OneDrive Google Drive http://drive.google.com Moodle http://www.moodle.si/moodle/ https://kahoot.com/ Kahoot Padlet https://padlet.com/ Spletne povezave so bile preverjene marca 2020.