82                                                                                      
Sveti večer                                                     Dr.V. Korun
ŠKSJp se mesto je bilo zagrnjeno v bel plašč.                              M
imSs!!         Nov sneg je  bil  zapadel. Pokrival  je  cesto  in  strchej
SsSBra nadel svetiljkam po ulicah bele čepice, se nasedel na drevesfl po parkih, da so veje globoko klonile pod mokrim bremenom.         fl
Ves dan pred božičem je snežilo. Pa tudi na večer je še naletaS valo. Hkrati je pa bril oster sever, drevil drobne kosmiče eez ulicjfl in strehe ter jih štrkal ljudem v lice in za vrat.                               jfl
Zavijaje se v topla oblačila, so hiteli rcdki potniki po zasneženiM pločnikih z zavitki pod pazdiiho. Hiteli so in izginjali v veže.           H
Svečan mir je bil vse povsod. Ni ga prekinjalo drdranje vozlH ne ropot tovarniških strojev; Ie burja je tedaj pa tedaj zatulila okrdB voglov.                                                                                           H
Oživela so pa stanovanja; ker kdor je le mogel, je piebil svefl večer med svojci. In ko so se užigale lučice na božičnih drevescih« so se zasvetila okna v nenavadnem siju.                                         I
Tudi pri Kosarjevih je bilo bajno razsvetljeno.                         H
Srcdi sprejemnice je stala smrečica. Z njcnih vejic, obloženih B svetlobelo vato, da so bile kakor osnežene, so viseli pisani traki. N™ vršičkih mladik pa so bile pritrjene lučke, tako da je bilo drevesc™ ob njih svitu v enem samem žaru.                                                  ¦
Oh. kako težko je pričakoval Kosarjev Stanko tega večera! Kdfl rniru mu ni dalo. Druge dni se je igral s Smolnikovim Tončkom fl sobi ali na dvorišču, se kepal in stavil sneženega moža. Danes se mfl pa niti igTati ni ljubilo. Bila mu je glavica polna skibi: kakšna b9 božičnica; kaj mu bo prinesla.                                                         fl
Ko se je znočilo. pa že kar ni mogel dočakati, da bi se odprliH vrata v sprejemnico. In mamica ga jc komaj zadržavala, da ni motijH s svojo radovednostjo priprav za božično svečanost.         .              M
Naposled je zvonček zacingljal in z gramofona se je oglasilM pesem.:                             ¦                                                           .A
»Sveta nočT blažena noč.«                                                         ^M
Tedaj je atek odprl vrata in zaklical: »Srečen božič!« Nato j9 pa poljubil mamico in Stanka.                                                       I
Ojoj, kako je bilo lepo! Stanku je kar pogled jemalo od hlcsktS Ni vedel, kaj bi: ali bi občudoval v tolikih lučicah žareče drevescm ali bi ogledoval v pisane ovoje zavita darila, ki so lepo razvrščeoH ležala pod njim.                                                                             fl
Predramil se je, ko je atek posegel pod drevesce in izročil nia prej mamici, potem pa njemu darove. ki jih je bil njima numeniM Nato je pa mamica obdarovala ateka in služkinjo. O pa tudi njega efl pozabila! Podarila mu je tako lepe in sladke stvari, da je kar vriskM od veselja. ko jih je ogledoval in pokušal.                                      ^t
Potem je pa rekla: »Vedi. Stanko. da nimajo povsod tako vesele božičnice kakor mi! Srečni in veseli obhajamo mi spomin na rojstvo Njega. ki je blagroval tiste, ki so usmiljenega sica. A koliko jih je, ki v bedi in togi praznujejo današnji večer! Nimajo se s čim nasi» titi, nimajo se ob čem ogreti. In ti ubožci občutijo nocoj, ko se mi drugi radujemo. svojo nesrečo še hujše, kakor druge dni. Kaj meniš? Ali niso potrebni in vredni našega usmiljenja?«
Stanko se zamisli. Čez nekaj časa pa reče: »Tudi Smolnikov Tonček je revček: nima božienice; pa tudi lačen je večkrat.«
»Kako to?« se je mamica delala nevedno.                                   1
»Njegov atek nič ne zasluži, ker je bolan. Saj veš! Daleč gori na Nemškem je kopal premog. Zdaj pa leii v bolnici. Zato ne more njegovi mami nič denarja p
ditmislil: po njega pojdem, naj
]iride k nam, da bo pri naši božičnicL Ali smem?«
»Smeš že; toda ali ne bo žalosten, ko bo videl, kakšna darila si dobil ti, on, revček, pa ničesar?«
Ta mamina opomnja ga je presenetila. Na to ni bil pomislil. Po Iratkem pomolku pa reče: »Mu jih bom pa jaz odstopil polovico, da nc bo žalosten.«
»Ali res?«                                                                                      ,
j>Res, res!« je zatrjeval.                                                                 ™
»No potem pa le idi po njega! Pa pripelji tudi njegovo mamol Rcci, da jo vabiva jaz in atek!« —
Bivala sta v borni sobici. ležeči v podpritličju iste hiše, v kateri ¦m> stanovali Kosarjevi. Ob Stankovem prihodu sta pravkar klečala prcd podobo Križanega in molila za ozdravljenje svojega reditelja.
Ta prizor je Stanku gani), da ni vedel, kaj bi storil. Kar pri vratih ic obstal. ročice so se mu pa kakor same od sebe sklenile k molitvi. —
»Sveta noč, blažena noč,«
^e je slovesno oglašala pesem. Bila jc res blažena za vse, za gostitelje in za gosta, najbolj pa za Stankovo mamo. Solze materinske sreče so
•84
ji zablestele v očeh, ko je začel Stanko s Tončkom deliti svoja bo= žična darila. »Ni treba, sinko!« je tedaj rekla in ga stisnila k sebi. »Ti le obdrži zase. kar je tvoje! Za Tončka in njegovo mamo sva že z atekom poskrbela.«