6 štev.
V Ljubljani, v to . junija 1880.
Letnik VII.
Inaeratl ae (prejemajo in velj4 tristopna vrnta:
S kr., če ae tiska lkrat.
19	i
ti n »i II i ii
n ii n n ^ 'i
Pri večkratnem tiskanji »*
«ena primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovan» pisma se ue sprejemajo.
N .ročnino prejema opravniStvt fa>in' nistraeija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 15 v Medijatovi liiši, II. nadstropji.
Politimi list za slovenski narod.
Po poŠti	prejeman velja :
Za ceio leto	. 10 gi. — kr
za poiieta	. . 5 ., — „
za četrt ieta	. . •> „ 50 .,
V administraciji velia:
Za ceio leto . . 8 gi. 40 kr* za poi ieta . . 4 ,, 20 „ za četrt ieta . . J „ ;0 „.
V Ljubljani na dom pošiljan veliš 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.

Izjava tirolskih škofov,
EJinost v veri imenujejo Tirolci Bvoj „deželni biser". Ko so svojo deželo branili pred Francozi in Bavarci, niso se borili samo za cesarja, ampak tudi za vero; kajti znano je, kako je francoska republika tistega časa z nogami teptala katoliško vero, iu kako se je brezverstvo širilo iz Francije čez celo Evropo, tako tudi čez Nemčijo, in ravno na Bavarskem je bilo tačas v modi, da so se izobraženi ljudje imenovali „illuminate" (razsvitljene) in niso nič verovali. Bavarski kralj je bil tudi izdajalec svoje nemške domovine, ter se je zvezal z Napoleonom zoper Avstrijo, in zato mu je Francoz podaril tirolsko deželo, ktero je cesar Franc moral odstopiti. Tirolcem se jepagnju-sil francoski in bavarski liberalizem, oni so hoteli ostati Avstrijani in katoliki, zato so se borili zoper Francoze in Bavarce. Od tistih bojev ša imajo Tirolci nek poseben ponos na svojo katoliško vero, in bilo je njih največe veselje, ko jim je cesar potrdil pravico, da sme na Tirolskem samo katoliška vera javno veljavna biti, da drugoverci ne smejo snovati verskih občin, ne zidati cerkva. To je bila deželna postava, in ta postava je potrjena od cesarja. Potrjena od cesarja pa je tudi ustava, in ta nasprotuje oni deželni pravici, kajti po ustavi so vsa veroizpovedanja enakopravna in se smejo povsodi ustauovljati raznoverske občine. Vprašanje je zdaj, ktera postava več velja, ali državna, »li deželna? Ustavoverci pravijo : „Državni zbor je zastop cele države in sme za celo državo postave delati." Tirolci
pa pravijo: „Naše deželne pravice so že v veljavi bile, ko še državnega zbora in ustave ni bilo; zastopniki drugih dežel nimajo pravice naših deželnih pravic uničevati; državni zbor nima pravice, naših deželnih pravic kasirati, ker on od nas nima nobenega mandata zato; mi pripoznamo le cesarja za svojega gospodarja, nikakor pa one liberalne, ustavoverne stranke, ki si je svojo oblast vsled revolucije leta 1848 pridobila." Če je cesar postavo o edinosti v veri na Tirolskem potrdil, je postava veljavna; ustava pa potem v tej zadevi vsaj za Tirolsko ni veljavna. Vendar je minister Stremayr brez ozira na to postavo dovolil ugnjezdenje protestantov na Tirolskem. Ali niso potem Tirolci po pravici jezui? Centralisti hočejo vse po enem kopitu uravnati, ter vse deželne posebnosti in pravice pogaziti; temu pa se po pravici upirajo federalisti. Če je bila postava za Tirolce potrjena, potem niti minister, niti državni zbor nima več pravice, te postave odpraviti, kajti s tem bi se postavil državni zbor ali minister nad cesarja, ako bi zavrgel postavo od cesarja potrjeno. Sicer pa je laž in iluzija od strani centralistov, ako oni menijo, da je in da mora biti v državi vse po enem kopitu uarejeno. čemu pa ima Ga-l.cija nektere drugačne postave, ko druge dežele? Tam imajo svoj avtonomni šolski Bvet, tudi je tam veljavna postava zoper oderuhe, kar po drugih deželah ui; tudi vojna postava za Tirolce je nekako drugačna, ko za druge dežele. Ako tedaj že zdaj ni popolne edinosti v postavodaji, potem je lahko tudi postava o edinosti v veri za Tirolce drugačna ; saj po-
polnega centralizma v Avstriji tako ni in ga nikoli ne bo, ker se ne da prisiliti, iu ga tudi treba ni.
Mi Slovenci nimamo nič zoper versko svobodo, čeravuo bi bilo le dobro za uas, ko bi se mogli znebiti te protestantovske občine v Ljubljani, ne iz verskega stališča, ampak zato, ker je ta luteranska občina zbirališče najhujši nemško-liberalnih agitatorjev, ki našemu narodu niso prijazni in pri volitvah kakor en mož glasujejo zoper naše kandidate. Na Tirolskem je pa drugače. Tirolcev ne morejo ger-manizirati, ker so tako že Nemci, zato so skušali liberalci z ustanovo protestantovskih občin zasejati razpor med prebivalstvom, narediti dve stranki, kjer je bila prej le ena, in podpirati versko mlačnost. Krepost in zvestoba katoliških Tirolcev je imponirala liberalcem, vedeli so, da je tukaj treba pregrizniti trd oreh, predno se liberalizem in verska mlačnost ukorenini, zato bo spoznali za dobro, ako se v deželi nekaj protestantov naseli. Če bodo Tirolci videli, bo mislili, da cesarju na veri ni nič ležeče, ker protestanti smejo svobodno cerkve zidati po deželi, potem ne bodo več tako vneti za vero, češ, da ta dan danes nima nič več veljave. Tako se je tudi zgodilo. Začela je pešati navdušenost za vero, pa tudi zvestoba do cesarja. Liberalne vlade bo vse storile, kar je bilo v stanu, Tirolce dražiti in njihovo vdanost do Avstrije drobiti. Starši so se kaznovali, če niso svojih otrok v liberalne šole pošiljali; najbolj pa je Tirolce peklo, da so se v deželo začeli gnjezditi protestanti, kteri povsod prusko propagando s
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n a k i.
7. Kraj».
(Dalje.)
Janko se pozno prebudi, kakor iz smrtnega spanja. Katinka ga ni budila, pa tudi nikogar ni k njemu pustila, da bi ga ne zbudil. Ko se prebudi, vidi jo, da stoji pri njegovi postelji. Bil je ves prebleden, pa vse se mu je nekam tožilo. Jezno se napravlja. Katinka'ga ¡jubeznjivo praša, kako da je v mestu.
„Dobro", reče Janko krhko, ne pogledavši je.
„Si dobil na posodo ?"
, Dobil."
„Kolikor nam je treba?'
„Do."
„Kaj ne Janko, grdo vreme jc bilo, dež, vihar pa" —
„Grdo je bilo; saj si videla, kako."
, Žal mi je , da te je vjelo tako vreme. Mislila sem, da si kje zatišja dobil, pa nismo vedeli, ali bi te čakali ali bi te ne. Ilvala Bogu, da si srečno prišel. Pa, Janko, kaj ti je? tako si bled, kakor da Bi spal na mrzlih tleh, upadenih lic, bolan si, hočeš, da ti skuham juhe?"
„Nečem ; ni treba."
„Janko , kako si danes oduren in natak-njen. Svoji ženi vendar lahko vse zaupaš, saj veš, da molčim kakor grob ; roke imaš pa vse krvave do komolca."
„Katinka, saj sama vse veš, kaj ti bom pravil še jaz. To ti povem, da me je danes samega sebe sram. Raje bi, da bi me zemlja zagrnila, kakor da imam prestajati tako sramoto."
„Ker sam spoznavaš, dragi moj, je to še dobro znamenje, Včeraj je bil hud vihar, velika nevihta, pa si kje popil kozarec vina, da se ogreješ, pa te je malo omamil. To nima nič v sebi, zavoljo tega se ni treba toliko jeziti in tugovati. Kje so pa denarji, ki si jih prinesel?"
„Denar je v pismovniku."
„Kje imaš pa pismovnik?"
„V suknji mora biti?"
„Ga ui Janko, sem že vse pregledala."
„Mora biti pa na vozu kje."
„Tudi na vozu ga ni, ravno zdaj sem bila doli in vse prebrskala."
„Potlej je pa v Debeljakovi krčmi. Pa ondi tudi ne, ker dobro vem, da sem ga sabo vzel, da ga sem zmeraj pri sebi imel."
„Pomisli malo, Janko; morebiti si okra-den."
„Ah, to ni mogoče," ko pa Janko misli in pomisli, kako je sinoč bilo, mu koj na misel pride, da je bil nekdo na njegovem vozu, ko se je od Debeljakove krčme domu vozil. Povedal je vse odkritosrčno, kakor je bilo. Njo pa mraz spreleti, oklepa roke in prestrašena pravi:
„Janko okraden si, ukraden ti je veB denar, ki nam ga tako zelo treba, ki ga ravno zdaj strašno potrebujemo."
Mladi mlinar nekoliko pomišlja, dene pest načelo in pravi v veliki žalosti, skoro obupan: „Oh, kakšen bedak sem, bedak, bedak! Sedem pa pijem, da pamet zapijem in toliko denarja zgubim, kakor neumen otročaj! Oh, kolika škoda, kleto pijanstvo!' —
„Zdaj se ne togoti, revež, nesreča se je zgodila, dva tisuč forintov je šlo po vodi; ne pomaga nič, ne jok ne stok, zgubljeni so. Nauči se iz tega za prihodnost, lepo te prosim, dragi moj pri vsem, kar ti je sveto, ne udavaj se strašni napaki pijanstva. Pri Bogu te rotim in pri milih otrocih, varuj se te pregrehe. Denarja ni, pa odslej pameten bodi. Glej, da ne prideš ob dobro ime, ne daj se ljudem v zobe. Odslej moramo še bolj priduo delati in zelo se truditi, da namestiva, kar sva izgubila. Z varčnostjo bova vse popravila. V mesto po-
seboj nosijo. Javno se je v liberalnih in pro-testantovskih krogih Prusija v zvezde kovala, in to je političen, ne samo versk moment! če se tedaj Tirolci protestantov branijo, imajo ravno tako prav, kakor mi, če se nemškutar-jev branimo. Kolikor več protestantov, toliko več prusijanov, to vedo Tirolci tako dobro, kakor mi Slovenci. Da se ti ljudje šopirijo po naših krajih iu zvonec nosijo, to peče Tirolce po pravici, ker žive v zavesti, kaj so za Avstrijo storili v tolikih trdih bojih, zdaj bi pa pritepen Prus skoraj več veljal v deželi, ko domačin. Vedno žaljenje verskega čuta narodovega naredilo je pri vseh poštenih Tirolcih nekako nevoljo, iu čeravno se o nezvestobi še dolgo ne more govoriti, vendar tudi ni treba misliti, da je tirolski kmet samo za to dober, da bo kri prelival za Avstrijo, sad zmage pa da bodo uživali dunajski judje in privaudrani prusijani. Znano pa je tudi, da kjer ni vere, ni poštenja, ne zvestobe; zato pa tudi pravijo tirolski škofje v svoji izjavi, da Be je bati za patriotičuo navdušenost in za zvestobo Tirol-cev, ako se bo njih verski čut še nadalje žalil, ako se bo liberalizem med njimi sistematično širil in verska mlačnost podpirala. Liberalni judovski listi na Dunaji upijejo nad škofi: „Tedaj vi hočete samo pod tem pogojem cesarju zveBti biti, ako se pri vas klerikalno vlada! To je domoljubje pod pogoji !" Zares smešno je videti, kako hočejo judovski šmoki Tirolce zvestobe učiti! Ti krivouosi junaki, ki so hrabri samo pri zabavljanji v svojih umazanih listih, svojih patriotizem pa kažejo le s tem, da ubo gim vojakom za dober deDar slabo robo prodajajo za visoke cene, ter tam še dobiček vle čejo, kjer morajo drugi državljani kri ali pa denar žrtvovati, — ti hebrejski junaki, kojih rodoljubje ni piškavega oreha vredno, naj bo potem pogojno ali brezpogojno, ti hočejo tirolske škofe in vrle tirolske može učiti, kaj je pravo domoljubje! Ali ni to jako smešna prikazen? Ti dunajski judje so svojo hrabrost v jako čudni luči pokazali leta 1866 ko so se pred Prusi kar tresli, in v cesarja silili, da je mir sklenil, svojo zvestobo paleta 1848, ko eo b študenti vred revolucijo delali, da je moral cesar Ferdiuand pred njimi na
Tirolsko bežati, in tiste burke so vganjali tako dolgo, da je prišel Jelačič s svojimi Hrvati, kteri jim je revolucijo z brezovim oljem iz zadnjega života izgnal. Taka sodrga, ki vsak hip Bismarka na pomoč kliče tn ki jej za Avstrijo ni mar, ako ni liberalcem podložna, ta zmes hoče poštene avstrijske narode učiti, kaj je patriotizem ?! Mi upamo in želimo, da bodo Tirolci prišli do svojih pravic vkljub hripavemu upitju one klike, ki je toliko let brez vsake moralične opravičenosti gospodovala v Avstriji ter toliko bede, nevolje in razdraženosti zase-jala po vseh deželah.
Politični pregled.
Avstrijske dežele
V Ljubljani 21. juuija.
Vse zanimanje je koncentrirano na ¿tisk» deželo, kjer se ima odločiti osoda Avstrije; kajti odvisna je osoda Avstrije od tega, ali se doseže sprava s Slovani ali ne. Nemškutarji iu centralisti napenjajo vse žile, da bi zabranili to, kar jim je iz srca zoperno, namreč, da bi slovanski jezik v veljavo ne prišel. Vlada se poteguje za jezikovo ravnopravnost na Češkem, žalibog, da od naše Slovenije ne moremo istega rtči. Mi smo kakor zavrženi, ne ozira se na to, da so Slovenci krepka podpora Avstrije od njenega početka počeuši, iu da so krvaveli na vseh bojiščih, kjer je šlo za moč in slavo Avstrije. Mi smo že večkrat opomnili našega g. predsednika, naj vendar posreduje, da se nam Slovencem nekaj pravice skaže, pa do zdaj nismo še nič slišali, da b: se kaj storilo za nas. Naši uradi ostentativno pišejo le nemški.
Okrajna soduija ljubljanska neče vedeti, da je Ljubljana slovenska , in greši na potrpežljivost slovenskega naroda, ter vse nemški uraduje; ravno tako dela deželna sodnija, in ¡tako delajo skoro vsi uradi po Kranjskem, da j ne govorimo o drugih Slovencih, ki živč še v slabejših razmerah. Mi prizuavamo dobro voljo vlade, tudi še zdaj trdno pričakujemo, da bo vsaj stare ministerske ukaze v veljavo
spravila, ki govore o ravnopravnosti slovenskega jezika. Paragraf 19. drž. osnov, postav govori jasno, da so vsi jeziki ravnopravni v Avstriji, da imajo vsi narodi pravico, gojiti svojo literaturo; ministerski ukazi pa pravijo, da morajo uradi s čisto slovenskimi strankami ura-dovati po Blovenski , pa naši uradi se za to ne zmenijo , in p šejo trdim Slovencem samo nemški. Se ve da se najde do3ti ljudi, ki znajo nemški, pa razžaljenje je za slovensko ljudstvo, ki je bilo vsikdar pošteno in zvesto, da se z njim tako dela.
Vnanje države Turek neče pa prav nič odstopiti ne Grkom, ne Črnogorcem, ter se zanaša na ue-edinost evropskih vlad, pa na fanatizem albanskega prebivalstva, ktero neče, da bi se njegovi kraji razdelili med Srbe, Grke in Bolgare. Naj tedaj v Berlinu zklenejo, kar hočejo, na mirnem potu Grki vendar ne bodo uič dobili; da bi pa sami s Turkom vojsko začeli, za to so preslabi. Zato mora konferenca še to določiti, kdo pojde z armado na balkanski polotok, da bo Turku šiloma vzel, kar je namenjeno za Grke. Toliko je gotovo, da Rus ne bo šel za Grke v ogenj, ker so se ti izkazali kot strastni sovražniki Slovanov. Tedaj bo moral ali Francoz ali pa Lah začeti vojsko s Turkom ; sicer je sedanja konferenca čisto nepotrebna stvar.
Izvirni dopisi.
Iz mirne ua Dolenjskem- (Volitev župana. Šolsko.) V četrtek dne 10. t. m. smo imeli pri nas volitev novega župana ; poprejšnji župan gosp. Schuler je po 29letnem marljivem županovanji od častne svoje službe odstopil, in mu je tudi gospod okrajni glavar iz Novega mesta svojo posebno zadovoljnost za njegovo vspešno delovanje pismeno izrekel. Volitev se je pod vodstvom okrajnega glavarja Ekelna , ki je prav s taktom postopal, v najlepšem redu vi šila.
Za župana so izvolili znanega rodoljuba go>p. Ljudevita Korečina, krčmarja in posestnika iz Mirne, moža, kteri je v svojem življenji zaradi svoje stanovitne narodnosti že
pelješ žita, ali pa hlapca pošlješ, da ti proda in pa kak kos platna iu kar ne bo dosti, nama posodi moja mati. Kaj ne da? Zdaj pa miren bodi, pa glej, da stara dva nič ne zvesta. Ne jemlji si k srcu, pa doli, pojdi, k staremu očetu, zdi se mi, da jih bomo skoraj izgubili."
„Ne morem Boga nikoli dovolj zahvaliti, da me je s tabo blagoslovil iu ves moj dom. Ti si moja sreča. Ko bi treba bilo, rad pri-mem za beraško palico, da imam le tebe, pa sem zadovoljen."
„Bog ne daj, da bi tako daleč prišio, pa tudi ne bo, dokler imamo zdrave roke."
Janko sede k zajtrku zdihovaje: „Dva ti soč forintov sem zabil v Jarovini. Kar glavo bi si odčesnil, da Bem tako zagoveden."
„Pusti glavo na miru, reče Katinka šaljivo, samo glej, da te nesreča spametuje; pamet se ne da nikdar preplačati. Potlej pojdi k starima, bodi ž njima ljubeznijv in prijazen. Zarad denarja se modro izgovori, ne lagaj pa ne. Reci, da si ga dobil in da boš plačal. Euo je res, drugo pa ne more biti."
Janko gre k očetu. Katinka je bila jako modra ženska. Vse je védela , kaj da se je godilo z Jankom: da je šel v Debeljakovo krčmo, da se je ondukaj opijanil in pijan okraden bil. Njemu se je kazala zmeraj
veselo , ker je dobro poznala njegovo čuduo kalino; in dobro je vedela, da z nevoljo in zmerjanjem bi ga le še bolj razdražila in trmoglavega storila. Spoznala je pa tudi ve-1 ko nevarnost, v kteri je bil Janko.
Človek je že tako vstvarjen, da če enkrat napako stori, jo rad stori še drugi pot, da ne ostane pri prvem koraku. Taka je s pijancem. Divja zver se da ukrotiti in postane taka domača , da si otroci ž njo igrajo. Toda če je kdaj človeško kri okusila, zopet zdivja iu se ne da ukrotiti nikdar več. Tudi pijanec se odreče pijači, naj velja kar če, ali kader ugleda vinsko znamenje, da visi spod kake strehe, kar medli po požrku, pa sede za mizo pa ne more ustati in ne gre domu za n č ne. Pijanec pozna , kako ostudno strast da ima , vidi sam svojo sramoto , ve da ga pošteni ljudje zaničujejo , pa je vendar tako slep, da ne vidi svojega pogina. Uvidi, da zasluži, da se ga ljudje ogibljejo, pa se ne meni za to, ker je otrpnjen ; uvidi, da nezmernost mu spodkopava časno srečo, zdravje in življenje, pa vse to ga ne more predrugačiti. Janko še ni tako globoko padel, istina, ali kdo je porok, da ne bo še globočje? Obljubil je vse, naredil najboljše in najtrdnejše in najmočnejše sklepe, ker ga je nesreča zadela, daje zgubil toliko denarja
Dvakrat že ga je Katinka videla pijanega. Zdaj ]e mislila, kako bi ga ovarovala te pregrehe, kako da bi čula pa bdela nad njim, da bi od njega odvrnila vsako priložnost.
Janko je rad imel svojo ženo, kakor se spodobi, jo tudi spoštoval, to je res, je bila pa tudi vredna njegove ljubezni, zlasti pa njegovega zaupanja, ker mu je bila kakor njegov augelj varh. Toda seme uezaupnosti je bilo zasejano v njegovo srce. Bal se je . da se bo zgodilo, kakor so mu pravili njegovi pajdaši, to je, da ga bo žena imela za konopco, da bode ona njega ogospodarila. Tega pa Janko ni mogel strpeti, da bi se mu kdo za , gospodarja" urival ali pa silil; še manj pa, da bi bil kdo njegov gospodar, Janko je bil vselej rad mošk, ali je saj hotel moževati; rad se je kazal in pobahal, da je, namreč „mi smo mi." Ker je slišal kako ljudje govore o njem, kakor da ga ima žena pod palcem , hotel jim je pokazati, da on ne dela tako , kakor žena prosi io želi. Toliko razuma je pa vendar imel, da je sam sprevidel, da žena ima popolnoma prav pa, da je vselej veliko bolje, kar ona pravi. Pa kakor smo rekli, jeziki so ga jezili in samo zarad tega, da bi ljudem jezike zavezal, je hotel kljubovati in napak delati.
(Dalje prih.)
marsikaj grtukega skui-il, kteremu pa zdaj veselje, zaupanje in spoštovanje občne, ki Bi ga je za svojega načelnika izvolila, naj bode najslajše zadostenje. Ze svetovalce no izvoljeni: Anton Reberuik, štacunar iz posestnik iz Mirne, Ivan Koleuec iz Gornjevasi, Jože Kralj iz Sela in Frau Strah iz Tiliaboja vsi posestniki iu narodnjuki.
Kakor šolske postave zahtevajo, ima v vsaki šobki sobi slika Njih Veličanstva presvetlega cesarja viseti; da si bomo pri nas novo lepo sliko z lepimi okviri kupiti mogli in da to ne bode občino nič stalo, se moramo le tukajšnjemu šolskemu načelniku gosp. Franju Neubauerju zahvaliti, kteri je, neulrudljivo ho-divši od hiše do hiše, od vasi do vasi, toliko denarja nabral, da se bode zraveu cesarske podobe tudi lepa slika sv. Alojzija, kot šolskega patrona, iu pozlateu križ za šolsko sobo kupilo.
Slava tacemu vrlemu možu!
Iz lirskovicc 20. juu. Kako malo srca imajo vsi lažnjivi liberalci za uarod, posebno za kmetiško ljudstvo, kako neobčutljivi
so nasproti vsim opravičenim tirjatvam njegovim, kako imajo neko diaboličuo veselje ga tlačiti iu naravnost v obup tirati, imamo dokazov brez števila. Glej! toliko postav skova-nih ob času njih neomejenega gospostva, post. osemletno šolsko obiskovanje, ktero škoduje le kmetiškemu ljudstvu. Kaj je mar meščanu, ako njegovi otroci osem let šolo obisku ejo, še vesel je, da jih vsaki dan nekaj ur izpred oči zgubi; nasproti pa je to za deželo denarno prašauje, ker gotova resnica je, da le tisti kmet bo zamogel shajati, ki s svojimi ljudmi vse obdeluje. Potem posilno legaliziranje, ktero zopet le kmetiškemu ljudstvu največ potov iu stroškov prizadeva, uotarjem pa žepe polni. Nadalje neprenosljivi davki, zares krvavi denar, kterega so neopravičeno metali v nenasitljivo žrelo judovstva in borzijanstva (glej krach, sanirauje faliranih železnic in akcijskih družb i. t. d.)
I n najnovejše! Pešč ca teh trdosrčnih, neusmiljenih Lberalcev v deželnem zboru kranjskem, kterim je žalostni stan ljudstva našega deveta briga, izmisli si v sedanjem času, ko je od vseh priznano , da se davki ne dajo več povikšati, novo torturo, s ktero hočejo zaduji viuar, ako le mogoče, iztrgati iz žuljav h rok kmeta uašega, ga popolnoma ob vse pripraviti in v obup tirati; mislim namreč postavo o odpravi duhovske bire. Ne omenim, kar vsak ve, da kmet ložje in rajši v blagu plačuje kakor v denarju, da se do sedaj še uo-beua občina ni oglasila za odkup, pač pa so vse zoper to : da bo morebiti poslednjič vsa ta odkupnina zapadla državnemu molohu ; pra-šam le: kako si upajo ti zastopniki naroda (per nefas) 20 let naprej ualožiti nov davek, kter ga v nekterih krajih še v blagu težko odrajtujejo? Pa kaj je mar gospodom pri zeleni mizi, kako slabo naš kmet živi, kako trdo mora delati!
Zadnje trenutke, ko so še v večini (pravo galgenfristl) hočejo za to porabiti, da dajo vsemu kmetiškemu ljudstvu zaušnico za sijajno nezaupnico, ktero bo dobili povsod po deželi o zadnjih volitvah. To je njih osveta!
Bolj blazega maščevanja od takih ljudi a la Dežman in Vesteneck pričakovati ne moremo. Le urno naprej gospodje liberalci, „die Todten reiten schnelll" Ta postava vas mora na Kranjskem popolnoma pokopati.
Naj se vzdignejo toraj vse občine , ktere bo ta nesrečna postava zadela, soglasno in naj v peticijah do deželnega zbora izrazijo svojo
miBel, mislim, da zoper voljo celega naroda si ne bodo upali sklepati postave. Od naših vrlih poslancev pa pričakujemo, da ne bodo pustili ubozega kmeta našega še bolj s plačevanjem obloževati. Ko bi Be pa vendar postava sklenila, naj Be izvršuje le tam, kjer obč ne same žele odkupovanje bire, nikjer pa ne zoper njih voljo.
Vem sicer, da bi bilo tudi marsikterim duhovnom ljubo in bolj všeč, ko bi vbo plačo v denarji dobivali posebno zdaj, ko biro po tržni ceni računijo.
Vem da je težavno to zasluženo plačilo po hišah pobirati — ali ozirajmo se ua kmeta našega; on uas izdržuje, ne pa država. Zatoraj se rajši klanjam kmetu z delavno roko, kot gospodu za zeleno imzo.
H« ^a^rrha, 15. junija. (Tisučnica.) (Konec.) Še Be nahajajo nemški kritiki, kojim se Iladrijanovo pismo zdi sumljivo in to največ iz razloga, ker ga ne morejo Ivanovim dovesti v sklad. Ali vsi temeljiti zgodovinarji slovanski in nemški ne sumijo ob istinitosti Iladrijano-vega pisma na kneza Ilastislava in Kocclja; oni navidezni uesklad nam pa razjasnujejo drugi spominki, iz kterih se vidi, da je papež Ivan VIII. obsipan od tožba nemških škofov in vrhovne državne oblasti, iz začetka omahoval v vprašanji liturgičnega jezika, ker so mu uatvezili, da bi delovanje škofa Metoda škodljivo zamoglo biti cerkvi. Zarad tega je sprva tako rekoč preziral postopanje svojega prednika v tem vprašanji, dokler ni bolje podučen stopil na stezo, ktero je oni utrdil.
Ko bi se z namerjeno slavnostjo spojila ta misel, da je ravno pred 1000 leti podeljeno bilo prvikrat dovoljenje iz Itima za rabo slovenske službe božje ali da se je še-le pred 1000 leti začel slovenski jezik glasiti po hramih božjih : bila bi to zgodovinska pomota, ker se je to po uesumljiv.h zgodovinskih podatkih zgodilo vsaj 10 let prej.
Ves slovanski svet obhajal je 1. 18G3 ti-sučletni spom;n na začetek apostolske delavnosti sv. Cirila in Metoda. Tej slavnosti se je pridružila tudi iztočna cerkev, pridružila so se vsa slovanska plemena, posebno Rusi, Bul-gari, čehi, Srbi, Hrvatje itd ker so vsi prepričani, da so b tem dogodkom privedeni bili v hram krščanski in narodne prosvete. Isto tako bode slavil, kakor se že zdaj iz nekih priprav v Češki, v Rusiji itd. posname , ves slovenski svet leta 1885 tisočletuico spominja ua smrt sv. Metoda, s ktero je on svoje bla-gouosno delovanje, začeto leta 8G3 dovršil in dokončal.
Nadjati se tedaj smemo, da bo slavnost 1. 1885 v Slovanstvu splošna; ona bo pa tem bolj vesela in veličastna, ker bodo delovale vsled najnovejših dogcdkov ua iztoku tudi one slovauske zemlje balkanskega poluotoka, ki so 1. 18G3 še jtčala pod turškim igom. Pa kaj se bo še vse dogodilo v teh štirih letih."
Slavnost, ktero bodo obhajale nektere slo vanske čitaluice ta mesec, ne bo imela tako splošnega značaja, ali pomembe je tem veče, ker na Češkem in Moravskem ravno sedaj med hudim krikom nasprotnikov prihaja zopet k svoji veljavi in dostojnosti jezik slovanski, jezik, kteri je bil že pred tisoč leti potrjen od najmogočnejega moža sveta. In mi Slovenci smo ravnokar za oblastnika dobili tudi Metoda, moža naše krvi, ki sicer nema v oblasti cerkve, ima pa v oblasti drugo svetinjo našo, naš jezik in zato pričakujemo s polnim pravom, da bomo v kratkem prejeli pismo, v kterem bo „jezik slovenski po pravici pohvaljen", in
po kojem bo dosegel dolgo krateno pravico v uradih in šolah. To je naša tisučnica 1
Domače novice.
V Ljubljani, 22. junija.
(Četrta seja deželnega zbora) je bila včeraj o šolskih zadevah, o plači katehetov precej živahna, govorili so Vestenek, Schrey, grof Thum, Klun, Deu in deželni predsednik Winkler dvakrat. Schrey zopet ni mogel najti konca, tudi Kaltenegger je enkrat zopet pokazal pravo zagrizeno lice. Nadrobneje poročilo prihodnjič.
(Beseda v ČitalniSi v Šiški) je bila v nedeljo popoldne živahna, vrt pri Guziju napolnjen domačih in Ljubljančauov. Vse točke od slavnostnega govora do zadnje godbe eo se lepo vršile, petje se je moralo vselej ponavljati , gledišna igra je gladko tekla in plosk igralcem je bil buren. Pokazalo se je sijajno, koliko je v kratkem napredovala naša Šiška.
(Dekliška učiteljska ])ripravnica) ima v prihodnjem letu nekaj prenehati in ne bodo v I. leto sprejemali nobenih učenk več. Kakor skušnja uči, te pripravnice malo koristijo, pa obilno stroškov prizadevajo.
(f P. Benvenut llrovat) Včeraj zvečer ob 7. uri smo izročili materi zemlji truplo raj-nega P. Benvenuta Ilrovata, redovnika sv. Frančiška , ki so v nedeljo zjutraj ob 8. uri, pre-videni s , svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgotrajni bolezni svoje blago življenje sklenili. Bili so rojeni v Straž,šu pri Kranji G. januarija 1805, dovršivši 6. gimnazijski razred stopili so v red sv. Frančiška ter bili preoblečeni na Trsatu v tamošnji sloveči romarski cerkvi 10. sept. 1822, s slovesnimi obljubami so se zavezali ua Kostanjevici pri Gorici 14. sept. 1826, v maanika posvečeni 28. sept. 1828. Službovali so kakor katehet, gimnazijski profesor, bolniški oskrbnik pa spovednik v Novemmestu, Pazinu, v Karlovcu, in v Ljubljani, kjer so cd i. 1842 neprenehoma bivali. V priznanje njih zaslug so dobili 29. jun. 1850. od presvitlega cesarja zlato svetinjo. S koliko slovesnostjo so 29. sept. 1878 obhajali svojo zlato sv. mašo, je nam vsem še v živem spominu.
Naj v miru počivajo!
Razne reči.
—	„Kršanski nauk" za prvi razred, imenuje se knjiž ca, ktero je ravnokar z dovoljenjem vis. čast. knezoškofijstva na svitlo dal g. Simon Zupan, katehet na nunski šoli v Loki. Knjižica ima na 20 straneh vse, kar se zamore od otrok v prvem in drugem šol--kem letu zahtevati, preden se začnejo za prvo spoved podučevati. Akoravno je knjižica bila le domači šoli namenjena, bo vendar morebiti koristila tudi drugim katehetom, ker v nji dobe praktično zvrsteno tvarino , ki se vjema s cerkvenim letom. Vprašanja puste popolnoma prostost tvarino tudi obširneje razkladati, odgovori so kratki iu jedrnati. V drugem šolskem letu se zamore knjižica s pridom otrokom v roke dati. Pridejane so nektere navadne molitve, kterih se otroci polagoma nauče. Knjižica Se dobiva v katol. bukvami v Ljubljani po G kr.
—	Glasbena Matica. Pri zadnjem občnem zboru zo bili voljeni v odbor „Glasbene Matice" gg.: Franc Iiavnihar, predsednik; Fr. Drenik, podpredsednik ; Fel. Stegnar, blagajnik; V. Valenta, tajnik; Jos. Majer, arhivar. Odborniki v Ljubljani gg.: dr. Karel Bleivveis, Anton Fčirster, P. Angelik Hribar, Fr. Illavka,
A. Nedved, J. Oblak, dr. J. Stare, Drad. Žagar. Vnanji odborniki gg.: Ditrih And. v Vipavi, Feigelj Danilo v Tolminu, Gerbic Franjo v Cirknici , Hribar Anton, v Gorici, dr. Benjanim Ipavic v Gradci, Josip Nolli v Milanu, Šušteršič Matija v Krškem. — Glasbena Matica bode izdajala v žepnem formatu po posameznih glasovih take pesmi, ki se posebno prilegajo čitalnicam in pevskim društvom. Po odborovem sklepu izšle bodo na leto 4 pole na vsaki poli do 10 pesmi, torej na 4 polah do 40 pesmi. Ako se posreči to izdanje nada Ijevati, potem bode narastlo pevsko gradivo vsako leto za 40 pesmi, ktere bodo lično, korektno in v jako primerni obliki za nizko ceno na razpolaganje. Ena pola (en glas) z 10 pes mami obsegajoča 16 strani bode veljala 15 kr. Čveterospev ene pole tedaj 60 kr. Naročnina na 4 pole s 40 pesmami po posameznih glasih ali kvartetih bo torej 2 gld. 40 kr. Društveniki dobodo te pole brezplačno. Neudje dobodo jih po gori omenjenij ceni, ako naročnino nakažejo sedanjemu blagajniku g. Feliksu Ste-gnarju. Razumljivo je, da si naroče lahko pevska društva ali čitalnice, kakor tudi vsak drugi toliko pol „glasov", kolikor jih potrebuje ali želi; društvom, ki bodo več pol naročila, se bode cena primerno znižala. Prva pola je dodelana. Ravn kar se bode razposlala članom. Ob enem dobe društveniki tudi „koncertno kadriljo" od dr. Benj. Ipavca. Društvenina pri „Glasbenij Matici" je 2 gld. na leto. Novim člauom se da za 6 gld. — vse, kar je društvo do 1.1879 izdalo. Pevska društva, čitalnice in sploh prijatelji narodne glasbe in petja se vabijo, da pristopijo.
ki bi dela, ktera se imajo s tem denarjem plačati, lahko sami opravljali. Dr. Bleiweis priporoča Klunov nasvet in pove Dežmanu, da pri kugi ljudje, ki imajo doma živino, ne bodo opravljali takih neAarnih del. Vesteneck je tudi takih misel, pa vendar ne za Klunov nasvet, ker se boji, da bi potem ne prišlo še več občin z enakimi prošnjami. — Pri glasovanji pade Klunov predlog, ker vsi nemškutarji nasproti glasujejo, obvelja pa odsekov predlog, po kterem Suhorci dobe samo 60 gld. iz deželnega zaklada.
Ravno tako se vname kratek razgovor o prošnji štirih cestnih odborov na Notranjskem, da bi se ložka cesta prevzela v deželno ali pa se je dovolila mitnica. Odsek predlaga, da bi to reč deželni odbor še natančneje preiskal in še le drugo leto zopet poročal deželnemu zboru. Gosp. Lukman ca to nasvetuje, da bi se prošnja kar naravnost zavrgla. Poslanec Pakiž pa dokazuje, v kako slabem stanu je ta silno potrebna cesta in kako veliko breme občanom, ter nasvetuje cestnim odborom za tekoče leto že po 1000 gld. podpore iz deželnega zaklada. A oba ta predloga se zavržeta, obvelja pa z večino odsekov predlog.
Seja se potem sklene in druga odloči na pondeljek 21. t. m.
Umrli so:
1. rožniku. Andrej Kljun, delavca sin, 22 1., za jetiko.
3.	rožnika. Urša Mali, delavca otrok, 4 leta, za jetiko ; Koza Jančar, delavca otrok, 2l/3 1.
4.	rožnika. Reza Strekar, delavka, 59 1., za slabostjo.
Deželni zbor kranjski.
Tretja seja 19. junija.
V začetku seje naznani deželni predsednik, da je presvitli cesar za Dolenjce po toči zadete daroval 4000 gld., na kar zadoni trikratni „slava" po zbornici.
Potem se sprejme sledeči predlog finančnega odseka o dnevščinah deželnih poslancev s pristavkom dr. Poklukarja, da že z današnjim dnevom sklep v veljavo stopi:
1. Dnevščine se za vsacega deželnega poslanca prično s tistim dnevom, v kterem bode svoj prihod vpisal v imenik, kteri bode koj od začetka deželnega zbora razpoložen. 2. Dnev ščine se UBtavijo vsakemu posameznemu dežel nemu poslancu, ako odpust zadobi, ali pa, ako brez odpusta od Bej v deželnem zboru izostane, in sicer se mu ustavijo dnevščine za čas od pusta ali njegove nenavzočnosti, ako nenavzoč no8t ni po bolezni utemeljena. 3. Ako se seje deželnega zbora vsled napovedbe za najmanj 8 (osem) dni pretrgajo, Be ustavijo dnevščine vsim deželnim poslancem , razun tistim, kteri pri dalje delajočih odsekih sodelujejo, toda vsim zvunaj Ljubljane stalno bivajočim po slancem le proti temu, da se jim potni stroški kakor v začetku in koncu seBije povrnejo, se ve da le takrat, ako na dotične dni Bpadajočih dnevščin ne presežejo.
Daljni dnevni red so bila večidel poročila deželnega odbora, ki so se izročevala odsekom, in pa ustna poročila raznih odsekov o peticijah itd. Vse je šlo brez razgovorov, le ko je poslanec g. Detela nasvetoval, da se dovoli občini Suhor ca Dolenjskem za Btroške o goveji kugi 00 gld, se vname kratek razgovor. Gosp. Klun namreč predlaga, naj bi se dal tej občini ves znesek, za kterega prosi (99 gld. 95 kr), ktr je silno revna in je po oni kugi veliko trpela. Temu hudo ugovarja Dežman, češ, da bi to podpiralo le lenobo ljudi,
Vabilo k naročevanju
„SLOVENCA".
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
,, en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 ,,
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl.	— kr.;
„ pol leta.....5 „	- „
„ Četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke . . .	— „ 8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 „
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode , ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.)
opravništvu,
na dunajski cesti št. 15 v Medijatovi hiši.
S.
Dobro
dolenjsko vino,
naravno in popolno nepokvarjeno se dobiva po manjši in veči meri pri
„Dolrnjcn"
(4)	na Starem trgu h. Št. 11.
t
S prežalostnim srcem naznanjamo, da se je Iložjej previdnosti zazdelo , našega ne-pozabljivega soproga, oziroma očeta, dčda in tasta, gospoda
Tomaža Pirca,
okrajnega zdravnika v Tržiču na Gorenjskem dnč 18. junija ob ,/le 1. uri popoludne po dolgej in hudej bolezni, v 67. letu njegove dube, previdenega s sv. zakramenti za umirajočo, poklicati k sebi v boljše življenje.
Pogreb je bil v nedeljo 20. junija ob 9. uri zjutraj.
Nepozabljivega ranjcega priporočamo vsem s6rodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin in molitev.
V Tržiču, 20. junija 1880.
Ostali žalujoči.
ifc^r' Spričevala "2ŠP«
(5^2=" o pravem
WUhalairOYem

kričistilnem čaju
zoper protin in putiko.
Gospodu Francu Willielmu, lekarju v Neunkirchen.	Nasziily 18. grudna 1876.
Zahvalim se Vam za Vašo izvrstno zdiavilo, ki so imenuje Wilhe'mov krifistilni čaj. Jaz sem z njim ntko ženo v gutto popolnem ozdravil, ki so skoz 9 mescev najboljši zdravniki k njej hodili, pa joj niso dolzega življenja obetali. Od zdaj kar je ta žena tako hitro okrevala , imajo ljudje tako zaupanje do vašega zdravila , da ga Snttii-vanci gotovo mnogo pokupijo pri Jos. pl. Toriiku, lekarju v Pesti, Kiinigsgasse 7.
Tudi v moji hiši se je prigodilo, daje nekega mladega človeka, ki je pri meni v službi, po nogah trgati začelo , da ni mogel geniti ne rok ne nog. Ko je pa porabil 3 zavitko vašega izvrstnega čaja in dve flašici vašega ces. kr. priv. tekočega „basorina" iz zelišč, bil je popolnoma dober. Tudi jaz se zdravim z vašim čajem dvakrat na leto, in stm prepričan, da mi dubro de. Izrekši še enkrat svojo zalivalo ostajam s spoštovanjem
.Mirhm-1 lloldninpi'. najemnik posestva v NaBZ&ly p. Totis na Ogerskem,
Gospod Francu Wi Ihelmu, lekarju v Neunkirchen.	London 5. prosinca 1876.
Več let sem rabil Vaš kričistilni čaj zoper protin in putiko, in le ta mi je pomagal, da sem zdaj zdrav. S spoštovanjem
C. F. Dorn,
London, 46 Museum Stro it, po eg Britsch Museum.
Gospod Francu Wi Ihelmu, lekarju v Neunkirchen.	Oroszmezo 9. prosiuca 1876.
Ne morem, da bi se ne zahvalil za Vaš Wii-helmov kričistilni čaj zoper protin in putiko, ker me je dve leti trgalo po nogah, in me je le Vaš čaj ozdravil, kar \sakemu rad povem.
V»š udani
lleinrieh Itiihcstttrcr, duvkar.
Pravega izdeluje le Franc IVitlielni , lekar v Neunkirchen. (Dol. Avstrija). Z» zavitek, na 8 kosov razdeljen, po
zdravniškem ukazu pripravljen, z navodom v raznih jezikih, velja 1 gl., in 10 kr za zavoj.
Hvnrilo. Varovati Be jo ponarejenih reči, in zmirom se mora zahteva'i „Wilhelmov kričistilni čaj zoper protin", ker so izdeluje več takih pona-J rejenih čajev zoper protin iu putko, pred ktorimi vsacega svarim.	O)
Pravi Williclmov krlflstiliii «'»j zoper protin in putiko imajo na prodaj :
1'eter Lasnik, trgovec v Ljubljani, /tMi. Leban, lekar v Postojni, Kari Šavnik , lekar v Kranji, Fr. VVacha, It kur v Metliki, Dom. Itizznli, lekar v Novcmmestu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip llailci'lup.
J. Illaziiikovi nasledniki v Ljubljani,