iJfcg IS r mm novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajut@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662196 Filiale di Edine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ita ly št. 1 (1284) Čedad, Četrtek, 12. januarja 2006 Venerdì 6 gennaio il Ristori ha ospitato il tradizionale incontro tra gli sloveni della provincia “Dan emigranta” aiuuuu.kries.it Identità da consolidare, attenzione all’ambiente Dagli interventi di Vuga, Crisetig e del senatore Budin la preoccupazione per la realizzazione dell elettrodotto ■ Il tradizionale incontro d’inizio anno tra gli sloveni della provincia di Udine, il “Dan emigranta”, venerdì 6 gennaio è stato l’occasione per riaffermare la volontà di consolidare l’identità slovena della Benecia, in un contesto europeo in cui, come ha ricordato il presidente del Centro studi NediZa Beppino Crisetig, “la parola d’ordine è l’unità nella diversità”, ma anche per ripetere la forte contrarietà dei cittadini e degli amministratori locali nei confronti della possibile realizzazione di un elet- trodotto che per collegare Okroglo ad Udine attraversi la nostra zona. L’incontro si è aperto con l’esibizione del coro Rečan diretto da Aldo Clodig. Sono seguiti l’intervento di saluto del sindaco di Civi-dale Attilio Vuga, e quelli di Crisetig e del senatore Miloš Budin. Il Beneško gledališče ha quindi proposto la commedia “Orkester” per la regia di Marjan Bevk. leggi a pagina 5 Tudi letos je Beneško gledališče razveselilo številno publiko v Ristoriju | -------------------------------- ‘ V skupnem delu je in bo naša moč Lepo pozdravim vse, ki ste prišli na ta Dan emigranta, ki je za nas vaino in lepo srečanje. Kot vsako leto smo se danes zbrali, da pogledamo, kako je z našo manjšino in kaj imamo narediti, da pojdemo naprej z našimi programi, da bomo v tem letu Se bolj uspeSni. V letu, ki se je končalo, smo praznovali 50 let kulturnega društva Ivan Trinko, Id je bilo naše prvo slovensko društvo v Benečiji, ki je začelo s svojim delom v časih, ki so bili dosti bolj težki kot danes. Beppino Crisetig beri na strani 5 * Skbol pr in razvoja Benečije Dan emigranta je eden izmed najpomembnejših dogodkov kultumo-političnega življenja v deželi Furlaniji Julijski krajini, ki simbolizirajo razvoj naše dežele v zadnjih desetletjih. Iz dežele emigracije je postala prostor imigracije. Iz dežele, kjer so bili v teku ostri poskusi spremeniti prostor v monoetniCni, je FJK postala kraj, kjer danes veCina prebivalstva in tudi političnih sil obravnava veCetni-Cnost in večjezičnost kot vrednoti in priložnost; sožitje pa kot potencialni motor razvoja. Miloš Budin beri na strani 5 11 gruppo consiliare ha incontrato i cittadini delle frazioni di Ponteacco e Sorzento Cava sul Jdenda, 9 no della Usta dvka Stigmatizzato il “preoccupante silenzio” da parte dell’amministrazione Di recente la Lista civica, gruppo di opposizione in consiglio comunale a San Pietro al Natisone, ha incontrato i cittadini della frazione di Pon-tea^'o per discutere sulla preoccupante insistenza di voci riguardanti l’apertura di un nuovo sito estrattivo in prossimità del Monte Jelencia che sovrasta le frazioni di Ponteacco e Sorzento. SCAUT* INtgft-w i rotte ^ntonvencta] loiroktALt Nel corso del dibattito sono emerse forti preoccupazioni sia per l’impatto ambientale che sarebbe provocato da una cava, sia per il passaggio di mezzi pesanti, usati per asportare la pietra grezza, che causerebbero disagi alla popolazione residente e forti dissesti sulle strade percorse. La Lista civica, in conferenza dei capigruppo, ha dato un parere nettamente contrario all’ipotesi paventata. Da parte sua il sindaco Tiziano Manzini si sarebbe impegnato a convocare la ditta cavatrice per un incontro con i rappresentanti dei gruppi consigliali, cosa che - fanno sapere i rappresentanti della Lista civica -ad oggi ancora non è avvenuta, anzi è continuato un preoccupante silenzio, senza una presa di posizione chiara e contraria da parte deH’ammi-nistrazione comunale di San Pietro sulla richiesta di apertura di una nuova cava. segue a pagina 2 Sonego z župani Deželni odbornik za energijo Lodovico Sonego se bo v torak, 17. ženarja sestau v Srie-dnjem z župani, ki spadajo pod gorsko skupnost Ter-Nediža-Brda. Na sreCanju, kot je neformalno napovedu Sonego, besieda bo tekla o daljnovodu, ki sta ga Eles an Grtn, slovensko in italijansko podjetje za prevoz energije, pru v tem mescu zaCela načrtovati. Odbornik Sonego je pred dvemi mesci povedal, da trenutno Dežela nima kaj s tistimi načrti. S adà bo pa imeu parlo-žnost poslušat mnenje naših Zupanu, ki pruza-pru so že izražali njih nasprotovanje v občinskih svetih. O zaščiti slovenske manjšine v FJK Deželni zakon je pričel svojo pot Deželni odbornik Antonaz Deželni zakon o Slovencih je priCel svojo pot, ki naj bi ga letos jeseni privedla do o-dobritve v deželnem svetu. Odbornik za kulturo Roberto Antonaz je zakonski o-snutek predstavil deželnemu odboru že 29. decembra lani. Naglasil je, da je vrednotenje slovenskega jezika in kulture programska obveza Illyjeve koalicije. Obveza ne izhaja le iz deželnega Statuta, ampak se navezuje na mednarodno vlo- go Furlanije Julijske krajine ter na principe, ki izhajajo iz evropske ustave in drugih deklaracij. Dežela priznava zaščito manjšine tudi na osnovi zakonov št. 482 iz leta 1999 in št. 38 iz leta 2001. Deželni zakon bi veljal za celotni teritorij, upošteval pa bi posebnosti ozemlja, kjer so Slovenci zgodovinsko prisotni. Med raznimi členi zakon uvaja tudi Posvetovalno deželno telo za slovensko manjšino. Organ bo raprezen-tativen in bo v stalnem stiku z deželno upravo. Glede rabe jezika se bodo lahko Slovenci obračali na Deželo v slovenščini, pisno in ustno, in prejeli odgovor prav tako v slovenščini. Kot to predvideva zakon št. 38, bo dežela tudi v sodelovanju z zainteresiranimi u-pravami prispevala k ustanovitvi posebnih uradov v Trstu, Gorici in v Čedadu, (ma) beri na strani 4 četrtek, 12. januarja 2006 2 Presentato per il prossimo consiglio dalla Lista civica di S. Pietro Un ordine del giorno per contrastare la cava dalla prima pagina La Lista civica di S. Pietro a questo punto, come primo passo, ha presentato un ordine del giorno per il prossimo consiglio comunale con il quale si chiede all’assemblea consigliare del capoluogo valligiano di esprimersi contro l'eventuale richiesta di a-pertura di un nuovo sito e-strattivo. Nel documento si evidenzia tra l’altro “il notevole impatto ambientale che una nuova cava andrebbe a creare con il conseguente disagio alla popolazione per il passaggio di bilici e mezzi pesanti lungo le strade adiacenti ai paesi con probabili dissesti i-drogeologici che ne conseguiranno” e si ricorda che “nulla di beneficio portano le cave ai Comuni ed agli abitanti delle Valli del Natiso-ne”. Si invita quindi l’assemblea consiliare a dichiarare parere contrario all'eventuale ipotesi di apertura di un nuovo sito estrattivo sul Monte Jelencia ed in qualsiasi altro luogo del Comune, in quanto San Pietro al Natisone ha già attive due cave. Inoltre sindaco, assessore all'urbanisti- ca e Giunta municipale sono invitati a non inserire un’ulteriore zona estrattiva "D4" oltre alle esistenti nella riformulazione del piano regolatore generale comunale. Variante della SS l E’ iniziata di recente nelle frazioni Vernasso, Ponte S. Quirino, Oculis e nel capoluogo S. Pietro al Natisone una raccolta di firme contro la realizzazione della variante alla Strada statale 54 proposta dall’ANAS e sostenuta dalfamministrazione comunale del sindaco Manzini. Per Fabrizio Dorbolò, capogruppo della Lista civica, “l’eliminazione della strettoia di Ponte S. Quirino è in realtà necessaria ed urgente ma la proposta a-vanzata dall’Anas non è funzionale perché non prevede una ristrutturazione generale dell’assetto stradale ma solo il superamen- TP to del paese con una bretella di un paio di chilometri da costruirsi a ovest del paese con alcune conseguenze facili da prevedere”. Per Dorbolò la soluzione prospettata per risolvere il problema della strettoia, inoltre, non varrebbe per i veicoli provenienti dalle valli di Savogna e S. Leonardo. “Tutto questo - aggiunge - considerando il costo di ben 4 milioni di euro per un’opera non risolutiva e penalizzante per i cittadini”. PisiXLO iz K Stojan SpetiC % Novoletne počitnice je poleg petard vznemirjal tudi hrup bančnega škandala, zaradi katerega so v milanskem zaporu nekdaj ugledni finančni poslovneži z desnice. Guverner centralne banke Fazio, ki jim je pomagal v neuspešnem naskoku na Antonveneto, je moral odstopiti. Pod sodnim drobnogledom pa so hkrati tudi voditelji zavarovalnice, ki je last rdečih zadrug. Prepričan sem bil, da se bo politična razprava sukala okoli vprašanj, povezanih z globalizacijo finančnega trga in manevri več ali manj prebrisanih italijanskih poslovnežev, o njihovih političnih botrih in pokroviteljih, v resnici pa so se časopisi obesili na manj pomembne, a zato kričeče podrobnosti, kot je plačevanje obrokov za D ’Alemovo jadrnico in Fassinove skrivaj posnete telefonske pogovore s finančnim mogotcem Consortejem. Naj takoj povem, da odločno podpiram pobudo UNIPOL za prevzem velike banke BNL, ki je bila svoj čas povezana s sindikati, dokler je fašizem ni podržavil. Moti pa me spoznanje, da so “rožnati” poslovneži pod mizo sklepali kupčije z desničarskimi prebrisanci, kot sta Fioroni in Gnutti, oba Berlusconijeva znanca, če že ne prijatelja. Prišlo je celo do zamenjave delniških paketov in nečistih kupčij, ki so navrgle 50 milijonov evrov. Sto milijard v Montecarlu, od koder so se prečiščene vrnile v Italijo po zaslugi Berlusconijevega odloka o vračanju kapita-lov. To je pač znana in nikoli v zadostni meri ne ožigosana politika, ki se ji lepo pravi “bipartisan”, grobo pa “inciucio”, sad pragmatizma, zadnje preživele ideologije po padcu berlinskega zidu, ko protagonisti mislijo, da igrajo na istem polju z istimi žogami v isti cilj, le majčke nosijo drugačne... Vodstvo Levih demokratov se je znašlo v precepu. Sredinski partnerji jih pozivajo, naj se otresejo odnosa z rdečimi zadrugami, čeprav so se le-te že otresle nepoštenih manažerjev. Zadruge so, kot sindikati in kulturna združenja del velikega mozaika levice, ki ni samo v senci hrasta ali oljke, pač pa tvori zametek drugačnega pojmovanja in doživljanja demokracije. Posamezniki naj kar plačajo svoj davek pravici, če jim bo krivda priznana. Zadrugam le priznanje, da so se jih takoj rešile. Na desnici ni tako, svoje zapornike skrivajo za dimno zaveso, ki so jo dvignili z vestmi o D’Alemovi jadrnici in Fassinovih telefonskih pogovorih. Berlusconi si je celo upal obtožiti levico, da ne ločuje med politiko in posli. Pomislite, s kakšne prižnice prihaja nauk. Kljub vsemu pa bi zaključil z jadrnico. Kako to, da zviti D’Alema ni zaslutil pasti, ko so mu ponudili plačevanje obrokov iz Unipola v Fioranijevo banko? Edino, kar mu lahko očitamo, je neprevidno zaverovanost v lastno nezmotljivost. Ni edini. Rajnemu Enricu Berlinguerju so nekoč očitali, da je podedoval otoček Piana ob sardinski obali. Z bratom in družino gaje takoj prodal, izkupiček pa podaril partiji. Odtlej mu nihče ni mogel več očitati, če je govoril o moralni drugačnosti levice. Drugačni časi, drugačni ljudje. O aktualnih vprašanjih zunanje politike Predsednik republike Janez Drnovšek je na tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju poudaril, da je bilo preteklo leto za slovensko diplomacijo pomembno in uspešno. V tem letu pa si želi, da bi uspeli razrešiti odprta vprašanja s sosednjimi državami, tako da se bodo lahko nato bolj posvetili predsedovanju Evropski uniji v letu 2008 in tudi številnim svetovnim vprašanjem in težavam. Lansko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je Drnovšek ocenil za zelo težko nalogo. "Sicer nismo uspeli razrešiti kriznih situacij in žarišč, vendar to ni nič presenetljivega, saj se takšna žarišča vlečejo dolga leta in so podobna kroničnim boleznim. V letu slovenskega predsedovanja se je tako vloga Ovseja utrdila in organizacija je ponovno okrepila svoj položaj, na kar smo lahko ponosni" je poudaril predsednik. Glede bližajočega predsedovanja Slovenije EU je Drnovšek povedal: "To bo velika in resna naloga, na katero se je potrebno dobro pripraviti." EU je namreč kljub sprejetemu dogovoru o naslednji finančni perspektivi še vedno v določeni krizi, saj s tem dogovorom, ki je le "zakrpal situacijo" nihče ni prav zadovoljen. Težko je verjeti, da bo lahko Evropa v naslednjih sedmih letih slonela na prioritetah iz preteklosti, meni Drnovšek. "Utegne se zgoditi, da bo prav v času slovenskega predsedovanja prišel trenutek, ko bo potrebno stvari na tem področju rešiti," je opozoril in dodal, da mora zato Slovenija že začeti razmišljati o mogočih vizijah združene Evrope in jih v času predsedovanja predstaviti članicam. Se pred prevzemom predsedovanja EU pa je potrebno razrešiti odprta mejna in manjšinska vprašanja Slovenije s Hrvaško, Avstrijo in Italijo, je prepričan Drnov- Predsednik slovenske države Janez Drnovšek šek, ki meni, da ne bi bilo dobro, da bi s seboj v predsedovanje prinesli takšno obremenitev, kot je bilateralni problem s Hrvaško, saj ima EU dovolj drugih problemov. Slovenija ima odprta vprašanja tudi z drugimi sosednjimi državami. Pri čemer je Drnovšek izpostavil vprašanja varstva manjšin v Avstriji in Italiji. "Avstrijska vlada je poskušala rešiti to vprašanje, vendar bi morala tudi deželna vlada na Koroškem storiti drugačen korak in biti bolj velikodušna," je poudaril in hkrati opozoril tudi na poslabšanje položaja slovenske manjšine v Italiji. "Italija je resna demokratična država, ki bi morala rešiti to vprašanje v skladu z mednarodnimi standardi," je dodal. "Upam, da bomo ta kronična vprašanja dali z mize in se lahko posvetili drugim vprašanjem. Teh je v svetu veliko in svoj prispevek k njihovem reševanju bi lahko dala tudi Slovenija," je dejal. Zbrane diplomate sta pozdravila tudi predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel, ki sta največ pozornosti namenila pripravam na predsedovanje Slovenije EU v prvi polovici leta 2008. (r.p.) H turismo termale in crescita La figlia di Drnovšek Il presidente della Repubblica slovena Janez Drnovšek oltre che del figlio Jaša è padre anche di una ragazza, Nana Forte, nata 25 anni fa a Zagorje. La notizia è stata resa pubblica dal quotidiano Slovenske novice e confermata alla TV dallo stesso presidente che è venuto a conoscenza della propria seconda paternità appena un anno fa. Nana Forte è laureata in composizione all’Accademia musicale di Lubiana e si sta perfezionando a Dresda. Dopo l’annuncio televisivo sul sito del presidente della repubblioca è apparsa anche una fotografia del presi- dente Drnovšek con accanto i due figli Jaša e Nana. Barometro politico, si gira pagina? Il Politbarometer era ormai un’istituzione in Slovenia. Si tratta di un’indagine mensile dell’opinione pubblica, i cui esiti abbiamo spesso riportato anche su queste pagine, con cui viene misurato il consenso goduto da governo, ministri, partiti politici, ma anche l’orientamento dei cittadini su questioni di attualità. Dal gennaio del 1995 il sondaggio Politbarometer ve- niva realizzato dal Centro per lo studio dell’opinione pubblica che opera nell’ambito della Facoltà di scienze sociali. Il progetto, diretto da un e-sperto del settore, il prof. Niko Toš, non ha più il sostegno dell’attuale compagine di governo che non intende più finanziarlo. Formalmente il denaro è stato destinato ad u-na campagna a sostegno delle riforme realizzate dal governo. Di fatto il gabinetto del Presidente del Consiglio sta cercando un altro ente per la realizzazione di 28 sondaggi dell’opinione pubblica slovena all’anno. Un nuovo vescovo Anton Jamnik è stato consacrato domenica 8 gennaio nel Duomo di Lubiana a vescovo ausiliario della capitale slovena. 45 anni, ancora non compiuti, è il più giovane vescovo sloveno. Nato nel 1961 è stato ordinato sacerdote nel 1987, ha poi proseguito gli studi ed ottenuto nel 1997 il dottorato in teologia. Jamnik ha rivestito diversi incarichi pubblici ed interni alla chiesa slovena, negli ultimi 5 anni è stato direttore dell’Istituto di S. Stanislao, il ginnasio arcivescovile di Šentvid nad Ljubljano. L’arcivescovo Uran ha così un altro collaboratore oltre al vicario generale Andrej Glavan. Ufficio europeo Lunedì 9 gennaio è stato i-naugurato a Capodistria l’Ufficio Europa, una struttura costituita dall’Unione italiana per ideare, progettare, gestire ed attuare progetti nel settore della cooperazione europea. Così la comunità italiana potrà inserirsi in maniera organica ed attiva nei programmi di collaborazione culturale e-conomica e transfrontaliera tra Slovenia, Italia e Croazia, come ha dichiarato il presidente dell’Unione Maurizio Tremul. Turismo termale Nei 15 centri termali sloveni, secondo i primi dati disponibili, l’anno scorso si è registrato un andamento positivo della stagione turistica. Il numero degli ospiti è aumentato del 3% per quanto riguarda gli ospiti sloveni e del 7,5% invece per quanto riguarda gli ospiti stranieri. Tra questi ultimi un posto di riguarda ce l’hanno i turisti i-taliani, le cui presenze sono aumentate del 29% rispetto all’anno 2004. Kultura ^ | Sob odprtih vrat, le scuole le proprie Dvojezično didaktično ravnateljstvo v Spetru sporoča, da je do 25. januarja odprto vpisovanje za šolsko leto 2006-07, ter vabi učence in njihove starše, bivše učence, morebitne bodoče učence in njihove starše ter vse prijatelje na SOLO ODPRTIH VRAT v petek, 13. januarja, od 19. ure dalje. Pokazali vam bomo nekaj izsekov iz našega šolskega Življenja in se sproščeno pogovorili o tem in onem. Istega dne bo ob 18. uri informativni sestanek za starše, ki so zainteresirani za vpis v vrtec in osnovno šolo. Na razpolago bodo tudi publikacije, ki jih je Zavod za slovensko izobraževanje izdal ob 20-letnici šole. La Direzione didattica bilingue di San Pietro al Natisone comunica che fino al 25 gennaio sono aperte le iscrizioni per l'anno scolastico 2006-07 ed invita alunni e loro genitori, ex alunni, potenziali futuri alunni e loro famiglie nonché tutti gli amici alla SCUOLA A PORTE APERTE venerdì 13 gennaio dalle ore 19.00. Vi mostreremo alcuni a-spetti della nostra vita scolastica e ci intratteremo a conversare liberamente. Lo stesso giorno, alle ore 18.00, avrà luogo la riunione informativa per i genitori interessati all'iscrizione. Saranno i-noltre a disposizione le pubblicazioni edite dall'Istituto per l'istruzione slovena in occasione dei 20 anni della scuola. * * * La Direzione dell'Istituto Comprensivo comunica che gli incontri con le famiglie per le iscrizioni si svolgeranno secondo il seguente calendario: Scuola Media di San Leonardo e San Pietro al Natisone'. il giorno 16/01/2006 presso la scuola secondaria di 1° grado di San Pietro al Natisone dalle ore 17.30 alle ore 18.30 Scuole Primarie di Pulfero, San Leonardo, San Pietro al Natisone e Savogna: il giorno 16/01/2006 presso ogni plesso scolastico dellTstituto dalle ore 17.00 alle ore 18.00. Scuole dell'Infanzia di Pulfero, San Leonardo, San Pietro/Azzida e Savogna: il giorno 16/01/2006 presso ogni plesso scolastico dell’ Istituto dalle ore 17.00 alle ore 18.00. Il Dirigente Scolastico e i docenti forniranno utili indicazioni sull’organizzazione delle attività della scuola e presenteranno ^^offert^OTmativ^^ Aleksander Ipavec a Topolò "Aleksander Ipavec, musicista magnifico", così lo ha definito Cristina Piccino, giornalista romana del quotidiano Il Manifesto, inviata nel mese di luglio alla Stazione di Topolò. Per chi avesse dei dubbi sull'aggettivo, consigliamo di toglierseli e di procurarsi il cd "Muzika za...kuliso" appena edito dalla RAI -Slovenski Program in occasione dei 60 anni di Radio Trst A e dei dieci anni di programmazione televisiva in lingua slovena. Nel cd sono raccolte musiche eseguite e composte da Ipavec, soprattutto quelle riguardanti le colonne sonore dei documentari “Moja Meja”, “Et(h)nos”, “Mesto na travniku” e “San sanju, de pride an dan...”. Alcune di queste musiche attingono al patrimonio musicale della Benečija, perchè forte è il legame con questa terra del carsolino Ipavec, un legame contraddistinto da anni di insegnamento presso la Glasbena Matica di San Pietro, con successi prestigiosi ottenuti dai suoi allievi e con uno sguardo aperto alla tradizione locale come alle tradizioni del mondo e alla contemporaneità. D'altra parte, il repertorio di Ipavec spazia dalla musica slovena al tango, dal klezmer della tradizione ebraica alla sperimentazione, al jazz e alle varie forme di nuova musica, quella di intrattenimento e quella cosiddetta "colta". A- “Art Nouveau in Progress” v Narodnem muzeju v Ljubljani Potujoča mednarodna razstava bo na ogled od 18. januarja do 18. marca Potujoča mednarodna razstava evropske mreZe Art Nouveau, poimenovana “Art Nouveau in Progress/ Art nouveau en projets” se bo tokrat ustavila v Ljubljani. Pod naslovom “Nova umetnost - vizije in resničnost” bo v Narodnem muzeju na ogled od 18. januarja do 18. marca. Razstava Umetnostno gibanje Art Nouveau se predstavlja kot kompleksen pojav, ki je kot rezultat skupne želje po prelo-nu s preteklostjo zajel Evropo ob koncu 19. stoletja, je sporočila Anja Zorko iz Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Razstavo sestavlja več razdelkov: Panorama dediščine Art Nouveauja v posameznih partnerskih mestih predstavlja v zgodovinskem, družbenem, gospodarskem, kulturnem in geografskem kontekstu; Vizije predstavljajo dediščino Art Nouveauja partnerskih mest, ki ni bila nikoli realizirana; Izgubljena dediščina prikazuje dediščino, ki je bila uničena; Prenovljena dediščina pa spomenike Art Nouveauja v partnerskih mestih, ki so se do danes ohranili v izvirni ali spremenjeni obliki in funkciji. Potujoča razstava je s finančno pomočjo EU nastala med letoma 2001 in 2004. MreZa Art Nouveau povezuje 13 evropskih mest z bogato tovrstno dediščino. Poleg Ljubljane so v mreZo vključena mesta Alesund, Barcelona, Reus, Terassa, Bruselj, Budimpešta, Dunaj, Glasgow, Helsinki, Nancy, Varese in Riga. MreZa povezuje strokovnjake, ki se ukvarjajo z dediščino Art Nouveauja, ter spodbuja raziskovanje, uveljavitev, popularizacijo in zaščito dediščine tega umetnostnega gibanja. V Ljubljani je nosilec projekta Urbanistični inštitut Narodni muzej v Ljubljani RS, ki je z območno enoto Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in drugimi udeleženci pripravil slovenski del projekta. Svoj deleZ k projektu so s svojim gradivom prispevali Arhitekturni muzej Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, ljubljanska Narodna galerija, ministrstvo za kulturo - INDOK center, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhiv RS, RTV Slovenija, Fundacija Maks Fabiani in drugi. jan-feb 1954 PEllIOMQUl. IURE :m n Edi lem-. E.vpód i t o*»f■. Abbó Z. Rovini ruc Ch. Rupr'? i. 17 CHARJLEKUi. ® C.,. J . -I .......-...............' v: t ; Iz miesca v miesac an iz lieta v lieto je v Slo-vienskem glasu le napri odmievala skarb beneških ljudi imiet slovienskega dušnega pastirja. Za tuole se jim ni stragalo hoditi dol h škofu ga prosit, naj jim pošlje domačega gaspuoda, takega, ki guari po slovensko. Vemo pa tudi, de po nekaterih vaseh so jih pa neusmiljeno preganjal... SREDNJE Gorenj Tarbi: nečejo gaspuoda Laha Odkar je umrù renik gospuod pre Sandrin, so v Gor. Tarbjù brez gaspuoda in hodi tja mašavat in previdevat pre Mario iz Stuoblanka. Za Veliko-nuoč jim je teu nadškof poslati novega famoštra, njekega mladega Laha ki ne zna še adné same be-siede po slovensko. Možje iz Tarbjà so šli trikrat dol’h nadškofij mu pravit, de ga nečejo, če ne zna vsaj spovedat po sloveasko: de če niema kajšnega Slovenca za jim poslat, ljudje so parpravjeni počakat tudi vič liet, če jim bo hodu še za naprej štuoblanski mašovat in previdevat. Takuo zaenkrat jim ne pošlje tistega gaspuoda in potlè bomo vidli, kaj bo nadškof odločiu. - maj / junij 1957 - STRIC JAKOB PISE Pesja vročina... V telim buletinu vam muorem poviedat, da v miescu junju je vse naenkrat paršla iz Afrike huda kanikula z nje pasjo vročino. Nebuo je postalo takuo čisto in gladko, kakor če bi bluo ofrigano in sonce je takuo Žgalo in peklo, de nobedan nie mogii na soncu dielat. Termometro je šu takuo gor, de je kazu vsak dan od 35 do 40 gradu in tudi vič v sienci. Tudi po hramih je bilo takuo gorkuo, de se nie moglo spat! Puno telih šibkih, starih, bunih ljudi je občutilo vročino in posebno tisti, ki so bli buni na sarcu. Cedajski špitau je biu hitro napunjen. Take kuhalce se ne puobne v ne-diški dolini. SOVODNJE Tarčmun Pravijo, da nekdanji fašisti in naš šindik iz Ce-plešišča so tarkaj nagajali famoštru Francu Cici-goju, de je zapastiu Tarčmun in se povamù v Zvi-cero. 80 hišnih gospodaiju je podpisalo protest, ki je biu poslan škofu, pa nie nič pomagalo. Na Tarčmun bojo poslal tardega Laha da bo varvu grobišče našega velikega Trinka. DREKA Stuoblank, striela v cierkvi Žalostna je novica za naše emigrante, ki naše cierkve se radi spuomnejo. Striela je udarila v zvonik (turam) in je šla tudi skuoze cierku. Razbila je in zažgala vse, kar je bilo lesenega. Rajtajo 1.500.000 lir škode! . GRMEK Bojo zidal Suole Pravijo, de kmalu bodo začel zidat šuolo v To-poluovem in v Platcu. V Platcu so postavili majha-no kapelico. Blizu mlina par Rukinu odprejo nov blok za hodit na ono stran v Jugoslavijo. Bo hnucu tistim, ki imajo svet na oni strani iz Skale. - julij / a\’gust 1957 - H meglio di Ipavec in compact aisc vere un maestro come "Ipo", è chiaro, vuol dire viaggiare su una Ferrari ! L'altro grande legame spaziale con le Valli è senz'altro “Postaja Topolove”, che lo vede protagonista dalle prime edizioni con progetti e concerti. E’ da uno di questi progetti che nacque, alcuni anni fa, l’idea di creare un’ orchestra di Topolò, un ensemble aperto a diverse collaborazioni e a diversi stili. Così, segreto fino all'ultimo, il cd reca la dicitura "A-leksander Ipavec & Topolov-ska Izbna Orkestra" e com- prende musicisti diversissimi tra loro: le voci di Vlado Kreslin, Martina Feri e Andrea Rot; i fiati di Davide Casali, Piero Purini, Matej Špacapan, Fabio Devetak; le percussioni di Sergej Randjelovic, Dario Savron e Gabriel Franco; il basso di Luca Demicheli e l'immancabile klavir di Paola Chiabudini. Un bel testo del critico musicale Giuliano Al-merigogna completa il tutto. Il "musicista magnifico" non è tipo che si accontenta e certamente avremo altre sorprese nel corso del nuovo anno. (a.z.) Allo SPAC di Buttilo tredici artisti in mostra Lo SPAC, Spazio Per l’Arte Contemporanea, nuovo centro culturale del Comune di Buttrio dedicato alle arti visive contemporanee, aprirà ufficialmente i battenti il 14 gennaio alle 17 con la mostra inaugurale sui pittori europei contemporanei intitolata "Stile libero". La rassegna sarà ospitata a Villa di Toppo Florio fino al 2 aprile, dal martedì alla domenica dalle 16 alle 19, la domenica mattina anche dalle 10 alle 12.30. La mostra propone una tendenza decisamente emergente nel vasto panorama della pittura europea contemporanea con 13 artisti accomunati dalla medesima appartenenza generazionale. Si tratta di Norbert Bisky, Francesco De Grandi, Stefan Hirsig, Paul Hom, Chantal Joffe, Simon Keenleyside, Dietmar Lutz, Bas Meerman, Pierluigi Pusole, Sophia Schama, SEO, Sophie von Hellerman, Maja Vukoje. Predavanje v Kobariškem muzeju V Kobariškem muzeju prirejajo v petek, 27. januaija ob 18. uri predavanje in projekcijo z naslovom “Zakladne najdbe orodja v dolinah Soče in Vipave” (Poljedelci, živinorejci in obdelovalci lesa)'. Predaval bo dr. Dragan Božič z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Aktualno Prvo srečanje predsednikov SKGZ in SSO s Pelikanom Pogovor o aktualnih vprašanjih manjšine I" Tradicionalno novoletno srečanje v Kobaridu V soboto 21. januarja ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Kobaridu že tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videnške pokrajine in Posočja. Srečanje, ki bo letos že 36. po vrsti, prirejajo občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter Upravna enota Tolmin. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora republike Slovenije France Cukjati. Srečanje bodo tudi ! letos popestrili s prijetnim kulturnim programom. Convegno della Pro loco a Grimacco sull’ambiente Pro loco Nediške doline - Valli del Natisone con il patrocinio del Comune di Grimacco e la collaborazione della Comunità montana Torre-Natisone-Collio e della Click! Idea organizza per sabato 21 gennaio, con inizio alle 10, nella sede municipale di Grimacco il convegno “Ambiente montano: una risorsa da preservare”. Sono previsti interventi di Francesco Marangon, Lino Not, Adriano Corsi, Raffaella Zorza, Luisella Goria, Renzo Rudi, Dionisio Mateucig, del rettore Furio Honsell, considerazioni finali di Alessandro Te-sini, conclude l’assessore regionale Enzo Marsilio. L'ANPI informa ZELENI LISTI Ace Mermolja Zadružno gibanje in afere I SESSANTANNI DELLA REPUBBLICA Il 2006 sarà un altro anno importante per l’ANPI: ricorre infatti il 60° anniversario della proclamazione della Repubblica Italiana. Ed è subito tempo di avvenimenti di rilievo: domenica 15 gennaio, presso l’Audi-torium “Zanon” in Via L. da Vinci 2 a Udine, si svolgerà il 17° Congresso Provinciale delTANPI friulana e car-nica. Vi parteciperanno i 280 delegati eletti nel corso delle 56 assemblee comunali precongressuali. Il Congresso, che ha per tema la difesa della Costituzione nata dalla Resistenza e il progresso democratico e civile dell’Italia in Europa e nel mondo, si aprirà alle 9.00 con la relazione del Presidente uscente Federico Vincenti, cui seguiranno gli interventi dei Delegati. Alle 14.00 è previsto l’intervento del Generale C.A. Ilio Muraca, del Comitato Nazionale dell’ANPI, partigiano e combattente all’estero. Dopo gli altri interventi dei Delegati avrà luogo l’elezione del nuovo Comitato Provinciale e degli 11 Delegati al Congresso Nazionale. Tra i vari argomenti della sua relazione, il Presidente uscente tratterà il tema del “riconoscimento della qualifica di militari belligeranti ai repubblichini di Salò”. Alla ripresa dei lavori parlamentari, in Senato si discuterà infatti del relativo disegno di legge, proposto da alcuni esponenti di AN. L’ANPI è nettamente contraria: "Mettere sullo stesso piano le bande di miliziani che a diverso segno operarono nella Repubblica sociale italiana quale supporto logistico e militare all’esercito tedesco e alle SS in Italia con chi si opponeva, nel nome degli ideali di giustizia e libertà, alla barbarie nazifascista significa riscrivere in modo distorto e antistorico tutto l’arco dei 60 anni che ci dividono da quei tempi... Non possiamo accettare che siano messi sullo stesso piano gli stragisti e coloro che ne furono le vittime. Tra la vittima e il carnefice vi è una differenza abissale. Insuperabile". V torek 10. januarja je bilo v Ljubljani prvo srečanje državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana s predsednikoma krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij Dragom Štoko in Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze Rudijem Pavšičem. V središču pozornosti je seveda bil aktualni položaj slovenske manjšine v Italiji. V ospredju je bilo tudi vprašanje zastopanosti slovenskih manjšin v programskem svetu slovenske javne radiotelevizije. 2e Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) je že v času nastajanja novega zakona opozorila na to vprašanje, v torek sta tako Pavšič kot Stoka izrazila prepričanje, da bi v programskem svetu RTVS moral biti predstavnik manjšin. V pogovoru je Pavšič izrazil upanje, da bo letos prišlo do premikov glede izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki je že nekaj let na mrtvi točki, povedal pa je, da so za to potrebne politične spremembe v Rimu in v Trstu. Stoka je navedel tri cilje za leto 2006, najprej upanje, da zmaga leva sredina na prihajajočih volitvah, sprejetje slovenskega zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunanj njenih meja ter oblikovanje skupnega predstavništva. Državni sekretar Pelikan je dejal, da se zavzema za tesno in stalno sodelovanje z organizacijami manjšin. Izrazil je tudi mnenje, da se je potrebno zavzeti za vidnost slovenske javne televizije v Italiji, za kar pravna podlaga obstaja, a se ne izvaja. Vrtinec, ki je vsrkal Leve demokrate v afero Unipol-BNL, je deloma posledica predvolilne propagande in deloma današnjega statusa zadrug. Očitno je, da zadeva nudi desnici veliko propagandnega materiala. S tem v zvezi lahko zasledimo kako “površnost” voditeljev LD. Ko je Sef Unipola Consorte pričel z zapletenim nakupom banke BNL, bi morala tajnik LD Fassino in predsednik stranke D’Alema enostavno molčati. Zgrešil je Fassino, ko je telefoniral Consorteju sredi viharja sodnih obtožb in zgrešil je D’Alema, ko je večkrat izjavil, da navija za nakup banke BNL s strani Unipola. Omenjena stališča so dolila goriva polemiki, ki jo bo desnica izkoristila z vsemi svojimi sredstvi in močmi. Očitkov na račun Levih demokratov ni potrebno razlagati. Iz predalov bo desnica povlekla zgodbo o tem, kako zadruge podpirajo Leve demokrate in kako se milanska afera “čistih rok” ni dotaknila tega skut nega poglavja levice. Učinkoviti so napadi na D’Alemo in njegovo barko, na telefonski pogovor Fassi-no-Consorte, ki naj bi dokazoval politično režijo nakupa banke itd. D’Alema si sicer kot poslanec, ervoposlanec in pisec uspešnic lahko privošči barko. Hišico v hribih si lahko privošči Fassino in nekaj več od povprečja si lahko privoščijo vsi italijanski poslanci in senatorji. Napadi so propaganda. Razumeti je treba, da desnice ne motijo Berlusconijevi konflikti interesov in njegov nejasen način hipnega obogatenja. Levičarje boli srce za levico. Problem, ki si ga morata levica in LD zastaviti je torej današnja narava zadrug, ki enostavno ne dovoljuje več “posebnih odnosov” z njimi, čeprav ohranjajo zadruge neko posebno vlogo v italijanskem gospodarstvu. Če ne drugega blažijo cene, a vseeno... V Italiji je zadružno gibanje nastalo kot solidarnostna pomoč med delavci, težaki, kmeti, nizkimi uradniki in vsemi, ki niso imeli možnosti, da uživajo blago“bogatih“, ali pa se v svoji revščini sami podajo na tržišče gospode. Zaradi socialne vloge je zakon dajal zadrugam določene ugodnosti. Med ostalim jim ni bilo treba plačevati davkov na dobiček. Povsem naravno je bilo, da je večinoma zadrug nastalo na ideološki njivi levice, kjer je bila solidarnost med revnimi osnovna vrednota. Stvari pa so se v marsičem spremenile. Berlusconijeva vlada je že z dvema zakonoma posegla v zadružni sistem in odpravila marsikatero ugodnost, tudi davčno (to je bilo tudi opozorilo!). Osnovna sprememba pa je v tem, da so mnoge zadruge postale pravi gospodarski kolosi na različnih področjih, med katerimi je trgovinsko, jestvinsko zavarovalniško in še kakšno. Pod Consortejevim vodstvom je zavarovalnica Uni-pol postala tretja v Italiji. Obširno in bogato gibanje, kot je zadružniško, ima nedvomno sredstva in potrebo, da pride do lastne banke in jo naredi veliko. Skratka, zadruge so v Italiji gospodarska sila, ki uspešno tekmuje na tržišču in pomenijo eno izmed oblik gospodarske organizacije, ki je dragoceno za celoten sistem. Vseeno pa je danes napačno gledati na zdruge z ideološkimi očmi. Novi kolosi niso več preprost način samopomoči med revnimi. Nekatere zadruge, ki se ukvarjajo s socialnimi uslugami (pomoč prizadetim, menze itd.), so mnogokrat le krinka za zaslužke in izkoriščanje delovne sile. Močne zadruge so v svojem temelju posel in ujete v poslovne logike. Njihova šibkost je, kot pri ostalih podjetjih z razpršenim lastništvom, kontrola. Na tisoče članov kake COOP preprosto ne more vplivati na na strateške izbire vodstva in menedžerjev. Uni-pol je zavarovalna družba, ki je zrastla iz debla zadrug. Dejanja njenega vodstva pa se v bistvu ne razlikujejo od delovanja katerekoli druge zavarovalne družbe. Če ima Uni-pol sredstva, da kupi banko, je koristno in normalno, da jo. Pri teh poslih pa politika in stranke nimajo več besede. Njihova naloga je, da ustvarijo sistem, ki bo v popolni avtonomiji kontroliral tako posebno gospodarsko organizacijo, kot so zadruge. Nespametno bi jih bilo ukiniti, nespametno pa misliti, da je vodstvo zadrug “imuno” pred zablodami kapitala. Stranka, kot so Levi demokrati, upravičeno brani načelo, da imajo zadruge na tržišču iste pravice, kot podjetja stare buržoazije. Kot za ostala podjetja v Italiji pa se tudi zadrugam zastavlja vprašanje o korektnem poslovanju in potreba po kontroli. Nadalje, če ne bodo vloge med strankami in zadružnim gibanjem jasne, bo to ogrožalo levico in celotno levosredinsko zavezništvo. Berlusconi je namreč vstopil v politiko zato, da brani svoje interese in interese sebi podobnim ter zmagal takšen, kot je. Levica je v politiki zato, da brani pravice državljanov, tudi in predvsem šibkejših. Pri tem ne sme prezreti sprememb v družbi. Med temi spremembami je mutacija zadrug iz solidarnostnih združenj posameznikov v holdinge z uspešnim poslovanjem in visokimi kapitali, ki imajo do skrajnosti atomiziranega lastnika v množici članov, ki se lahko ravnajo le po načelu: “en človek, en glaš”. Prav zato je moč menedžmenta v zadrugah odločujoča in v bistvu ne potrebuje ne strank in ne ideologije. Masa klientov zadrug pa si pričakuje, da jih tam ne bodo osleparili. Zato zadruge uspevajo, ni- Iso pa več emanacija partijskih celic. | 1 Deželni zakon za Slovence s prve strani Zakon nadalje predvideva zajamčene slovenske izvoljene predstavnike v deželni svet ter občinske in druge svete. Glede finansiranja slovenske manjšine pa zakon ustanavlja poseben Sklad, ki naj črpa sredstva iz deželne blagajne in ne le iz zaščitnega zakona. Antonazev predlog je takoj po obrazložitvi doživel številne kritike deželne desnice in to še preden ga je odbor sprejel. To (sprejetje) naj bi se zgodilo 27. januarja 2006. Antonaz se je v soboto, 7. januarja srečal s slovenskimi deželnimi svetovalci Ta-J^maro^kžino^gorjem Cancianijem, Igo- rjem Dolencem in Bruno Zorzini Spetič. Marjetico je predstavljal njen vodja v deželnem svetu Cristiano Degano ter Bojan Brezigar, ki je napisal osnutek po naročilu deželnega odbomištva. Z omenjenimi svetovalci je stekla prva diskusija.Več popravkov je Antonazu izročila Bruna Zorzini Spetič, ki je osnutek ocenila kot dobro podlago za nadaljnjo razpravo. Bistveno je, da bo zakon nadaljeval svojo pot in to brez strahu glede tega, kaj o Slovencih meni deželna nacionalistična desnica (tudi na desni niso vsi nacionalisti: glej videmsko pokrajino, Trbiž in še kaj), (ma) NOVI MATAJUR NAROČNINA 2006 Abbonamento ITALIJA 32 evro EVROPA ......................38 evro AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (po avionu)............62 evro AVSTRALIJA (po avionu) .......65 evro A sinistra il coro Rečan, che ha introdotto la manifestazione, sotto un’immagine della nuova "performance” del Beneško gledališče intitolata "Orkester" dalla prima pagina Già nel saluto del sindaco di Cividale, Comune che ha come ogni anno patrocinato l’iniziativa, è emerso il problema dell’elettrodotto. Crisetig, parlando a nome delle organizzazioni slovene della provincia di Udine, ha tra l’altro affermato che “gli anni e i decenni trascorsi mostrano tanti passi avanti, sebbene non possiamo ritenerci soddisfatti dal mancato sviluppo e dall'abbandono del nostro territorio”. Il presidente del NediZa ha anche ricordato la figura di Paolo Petricig, “padre” della scuola bilingue di S. Pietro, scomparso lo scorso agosto. Il senatore Budin ha dal canto suo definito il Dajmo mladim možnost da doma pokažejo, kaj znajo s prve strani Prav društvo Ivan Trinko je spodbudilo rojstvo drugih naSih druStev, ki so zrasla po raznih krajih naših dolin, in jim pomagalo razviti njih delovanje. Trideset let po ustanovim društva Ivan Trinko je začela s svojim delom dvojezična Sola v Špetru, ki je zbrala okrog sebe veliko število otrok in družin. Kar se veselimo za uspehe naše Sole, pa nas srce boli, ker nas je zapustil nje oča. Posebno meni je žal, ker sva bila s Pavlom Petričičem velika prijatelja in lahko rečem, da mi je bil tudi velik učitelj. Učil nas je, da se ne smemo strašiti pred teža\'ami, da se z dobro in trdno voljo zmore veliko, da pride skupno pred osebnim in posebnim. Leta in desetletja prehojene poti kažejo, da smo naredili velike korake naprej, čepra\' ne mo- remo biti zadovoljni z razvojem naših dolin in z vse težjimi znaki zapuščanja našega teritorija. Prav zato ne smemo zaspati, ampak moramo še bolj zavihati rokave in delati za skupnost, da izboljšamo našo situacijo in da še bolj utrdimo, kar smo zgradili. Za to je potrebno, da delamo skupaj, da si pomagamo drug drugemu, tudi če nismo vsi enakih misli. Prav je, da so med itami razlike, zakaj vsak človek misli s svojo glavo in misel vsakega od nas je bogatija za nas vsf. Toda v skupnem delu je in bo moč našega naroda. To je še bolj potrebno v tistih krajih, kjer smo bolj šibki, kjer nas je manj in je zato težje delati. In potrebno je zaradi naših mladih, če jih hočemo obdržati v naših vaseh in jim dati možnost, da v svojih krajih pokažejo, kaj znajo in kaj zmorejo, in ustvarijo osnovo za pametne oblike razvoja, take, ki bodo spoštovale naš teritorij in njegove karakteristike. V zadnjem letu naša država ni naredila velikih korakov na poti k uresničenju zaščitnega zakona, vendar se veselimo, ko vidimo v naših vaseh in na naših cestah dvojezične table, ki kažejo na bolj pozitivno gledanje naših občinskih uprav, videnske province in dežele Furlanije Julijske krajine. Gotovo se je okrepilo tudi sodelovanje z bližnjimi kraji v Sloveniji, tako med občinskimi in drugimi javnimi upravami kot tudi med društvi in šolami, kar pomeni, da smo si ljudje na obeh straneh meje vedno bližji. Tudi glede obmejnega sodelovanja si želimo, da bi se stiki še bolj utrdili, razširili in poglobili, saj z njimi bogatimo in širimo našo kulturo, krepimo in razvijamo naš jezik in utrjuje- mo našo zavest. Želimo si pozitivnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo na vseh področjih, republiki Sloveniji pa smo hvaležni za skrb in podporo, ki jo daje tako nam kot drugim slovenskim manjšinam. Naj\'eč pa je v rokah nas samih. Treba je potrditi našo slovensko identiteto, obdržati naša narečja, ki so veliko bogastvo, in hkrati poskrbeti, da se bodo naši mladi dobro naučili tudi slovenskega knjižnega jezika, da bodo lahko po slovensko govorili tudi o tistih stvareh, o katerih mi žal ne znamo, ker nam manjkajo besede in strukture. Narečje in jezik se morata raz\’ijati skupaj: to je naša misel in ne zdi se nam pametno, če kdo še danes postavlja eno proti drugemu. Danes, ko smo vsi državljani Evrope, ko odpravljamo meje in se nudimo za enotnost v različnostih, nam ni več treba strahu, če hočemo pokazati, da smo, kar smo - Slovenci. S tem ne delamo škode nobenemu in zato ne potrebujemo nobenih fantastičnih teorij o našem izvoru in jeziku. Ostanimo torej ponosni na naše korenine in obrnimo naš pogled naprej, v možnosti, ki se odpirajo. To je naše voščilo. Naj živi naša lepa, preljuba in srčna Benečija. Beppino Crisetig Daljnovod in nesprejemljivo načrtovanje s prve strani Iz dežele s problematičnim Zi-vljenskim standardom se je FJK tekom let dvignila na evropsko raven. Vse to se dogaja danes, ni pa nekaj dokončnega, vsekakor pa je rezultat vztrajnega dela in naporov. NiC ne pride samo od sebe. Vaš, naš Dan emigranta, -saj je to praznik vseh Slovencev v deželi in celotne dežele, ki jo zaznamujejo tudi italijanska, furlanska in druge identietete, je simboličen, saj vemo, da je tak le po naslovu, ki se navezuje na preteklost in ker dokazuje, da danes drug drugega v tej deželi, vsaj večina, sprejemamo in spoštujemo, Čeprav je treba še veliko narediti za sožitje. Dan emigranta pa je simboličen tudi za preporod in razvoj identitete v Benečiji. Ta preporod in razvoj sta se napotila in še hodita po poCasni poti, vendar napredujeta postopoma in vztrajno, verjetno neustavljivo in zato so danes rezultati vidni (šola, kulturne prireditve, tudi ta tradicionalni praznik). Ko pomisliš na današnje stanje in na tisto izpred 40/50 let vidiš ogromno razliko - napredek in skoraj ne pomisliš na vse delo, ki je bilo v vsem tem Casu opra- vljeno z velikim potrplenjem in vztrajnostjo, a tudi z veliko iznajdljivostjo in kulturno odprtostjo. Vse to bi lahko primerjali z rastlino ali cvetom, ki raste v naravi in potrebuje za dosego zrelosti doloCen Cas, različna obdobja rasti pa niso vidna prostemu oCesu. Rast vidimo le po televiziji, ker so jih s posebno tehniko posneli na naCin, da lahko v eni minuti vidimo, kako je roža rastla dva dni. To vaše delo se torej nadaljuje in škoda je, da nam prezgodaj zmanjkajo ljudje, kot je bil Paolo Petricig, ki so toliko prispevali k omenjenemu razvoju. Prinesli so nam tudi optimizem. Delo se torej nadaljuje brez okostenelih ali zastarelih pristopov. Vi na moderen naCin plemenitite tudi tradicijo - veijetno zato, ker je tu pri vas vse, kar imate danes na področju slovenske identitete, nova pridobitev. Ne gre vam le za obrambo obstoječega, kar je včasih razlog za kulturno in politično zastarelost Tudi zaradi tega se morajo za vse nas razmere še izboljšati. Dovolite mi, da po-diCrtam, kako potrebujemo v prihodnjih letih s strani vsedržavne politike in oblasti veC posluha za slovensko manjšino, za sožitje, za evropsko združevanje in za mednarodno sodelovanje in še posebno tu, na tej meji med Italijo in Slovenijo. Naj dodam še eno misel v zvezi z razvojem vaših dolin. Benečija, kot veCina hribovitih in goratih predelov je bila, ne le v Italiji, kraj, ki ga je industrijski razvoj pušCal ob strani. To danes ni veC mogoCe, ni veC sprejemljivo! Danes smo dosegli v tej naši Evropi takšno družbeno-gospo-darsko stopnjo s tako vsebino, da mora biti vsak razvoj sposoben aktivno vključiti vase tudi kraje, ki so bili pušCeni ob strani. Nedvomno mora znati ovrednotiti njihovo naravno okolje. Brez oklevanj jih je treba znati vključiti v razvoj. Danes je nesprejemljivo, da se načrtujejo kake infrastrukture, ki gredo po področjih, kot je Benečija (napri-mer daljnovod), a ljudje in kraji prehoda od njih nimajo niC - razen škode. Vsaka infrastruktura bi morala biti v današnjem svetu, ob sposobnosti sodobne tehnologije, načrtovana tako, da bi uravnovešala razvoj in da bi imela pozitivne posledice za vse. Miloš Budin Helios Progettazione Produzione Installazione di Sistemi Fotovoltaici CON IL FOTOVOLTAICO ENERGIA 70% DI CONTRIBUTO Usa ENERGIA PULITA per la tua casa e per la tua azienda. producendo da solo l'energia che ti serve e vendere quella in eccesso con un notevole incentivo. Via del Prati, 7 - 33097 Spìlimbergo (PN) Tel. e Fax +39 0427 3597 - mobile: 338 2858551 e-mail: infohelios@virgilio.it Dan emigranta “uno degli avvenimenti della vita culturale e politica del Friuli-Venezia Giulia più importanti, che simbolizzano lo sviluppo compiuto dalla nostra regione negli ultimi decenni”. E a proposito dei problemi ambientali, ha rimarcato come oggi sia inconcepibile la progettazione di infrastrutture che dovrebbero attraversare la Benecia, come un elettrodotto, senza che la gente ed i luoghi ottengano nulla se non danni e svantaggi. Tra gli ospiti presenti al Dan emigranta c’erano anche l’assessore regionale alla cultura Antonaz, i consiglieri regionali Blažina e Špacapan e l’assessore provinciale Cigolot. Da parte slovena, tra gli altri, hanno assistito all’incontro il vicepresidente del parlamento sloveno Klavora e il segretario di Stato Pelikan. Iniziato con l’esibizione del coro Rečan, il Dan emigranta si è concluso con la commedia “Orkester” portata sul palco dal Beneško gledališče. Hanno recitato Mario Bergnach, Marina Cemetig, Manuela Cicigoi, Graziella Tomasetig, Anna lussa, Bruna Chiudi e Anna Bemich. 6 novi mataj u r Četrtek, 12. juanuarja 2006 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 3-2 JUNIORES Gemonese - Gaglianese 1-1 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Castionese JUNIORES Gaglianese - Riviera Allievi Savorgnanese - Valnatisone Classifiche 1. Categoria Lumignacco 38; Gemonese 33; Valnatisone 31 ; Riviera 26; Venzone 24; Flumignano 23; Castionese, Tarcentina 22; Lavarian/Mortean 21; Chiavris, Ancona 20; Com. Faedis, Ta-gliamento, Bujese 12; Cividalese 9; Bearzi 1. 3. Categoria Azzurra Gorizia, Serenissima 31; Paviese 30; Moimacco 27; Aiello 24; Audax Sanroc-chese 22; Cormons 21; Cussignacco 13; Audace 12; S. Gottardo 11; Pro Fiumicello 10; Villanova; Strassoldo 9; Donatello 0. JUNIORES Reanese 31; Gemonese 28; Bearzi 27; Tor-reanese 25; Gaglianese 23; Riviera 21 ; Lib. Atl. Rizzi 19; Arteniese 17; S. Gottardo 16; Chiavris 14; Nuova Sandanielese 10; Rago-gna 8; Majanese 4; Fortissimi 1. Allievi Serenissima, Moimacco 27; Manzanese 24; Gaglianese 20; Azzurra 18; Pasian di Prato/Al?; Valnatisone 11; Fortissimi 9; Savorgnanese 7; Union’91 6; Chiavris 5; S. Gottardo 1. Giovanissimi Valnatisone 30; Moimacco 25; Serenissima 23; Savorgnanese 18; Gaglianese 16; Buttrio 14; Union ’91 11; Fortissimi 10; Chiavris 5; S. Gottardo 3; Azzurra Premariacco 2. Amatori (eccellenza) Filpa 21; Mereto di Capitolo 17; Warriors, Ba.Col.16; Ziracco 13; Valli del Natisone, Sport Turkey pub 12; P.G. Codroipo11; Carrozzeria Tarando 10; RD Group, Bar S. Giacomo 9; Birreria da Marco 8; Bagnaria Arsa 7; Romans 6. Amatori (3. categoria) S. Domenico 16; Sos Putiferio, Trattoria da Raffaele 12; Lovaria 10; V.r. Man. Tee. 9; O-steria al Colovrat 8; Poi. Valnatisone 7; Bar da Savio, Virtus Udine, Friul Clean 4. Calcetto (1. cat. a) S.t.u. Fagagna 16; Merenderos, New Wel-ding 14; Paradiso dei golosi, Fagagna 13; Prontoauto* 12; Royal pub Gemona 11; Twi-ster* 7; Bar Moreale 6; Larla 5; Nolvideo. edm 4; Mai@letto 3. Calcetto (2. cat. a) V-Power San Leonardo 15; Zomeais, Nuova Udinese Sport, Ristorante alla frasca ver- de 14; Credi Friuli Reana, Newelle’s 7; Sago, Polisportivavalnatisone, Bar da Caty 5; Sporting 2001 4. Calcetto (2. cat. b) Bronx Team San Pietro al Natisone 18; Gaffa.it 14; Manzignel 11; Polisportiva San Marco 9; Parajso Amsterdam Arena Cle- nia*, Stralo, Taverna Longobarda 8; Mister-cell.it*6; Klupa 3; Reai Madracs 2. Calcetto (3. cat. b) Bar da Erica 18; Danieli 15; Studio 84 13; Del Lep 12 Dlf Abramo M. impianti, Traslochi N. Vinci 8; Ahjax 7; Pizzeria Campana d’oro 6; Arcadia 2; Carrozzeria Guion San Pietro al Natisone 0. ■ Una partila in meno. Esibizione positiva della squadra di S. Pietro che sconfigge la Tarcentina nell’ultima gara di andata Valnatisone, la Gemonese è più vicina Primo tempo equilibrato ma la difesa locale si fa superare da un attaccante ospite - Nella ripresa il pareggio grazie ad un rigore calciato da Giugliano -1 gol di Petrussi e Miano permettono rallungo decisivo sulla rivale VALNATISONE 3 TARCENTINA 2 Valnatisone: Camielletto, Chiabai, Giugliano, Quercioli, Clavora (1’ st. Pozzetto), Petrussi, Dindo, Crast (25’ st. Miano), Suber (25’ st. Grassi), Gazzino, Lorenzini. San Pietro al Natisone, 8 gennaio - Una positiva esibizione per la Valnatisone che nell’ultima giornata del girone di andata del campionato di prima categoria ha ospitato la Tarcentina. La formazione guidata da Marco Billia ha incamerato l’intera posta rafforzando così la sua posizione in classifica ed avvicinandosi al secondo posto occupato dalla Gemonese, che ha due lunghezze di vantaggio. La Tarcentina all’inizio della stagione aveva eliminato i locali dalla coppa Regione e si è presentata al comunale Angelo Specogna con una serie di risultati positivi alle spalle, mentre la Valnatisone era reduce dal pareggio ottenuto nel recupero giocato a Magnano in Riviera. Nel primo tempo, giocato soprattutto a centrocampo, le due squadre si sono equivalse. Pochi i tiri in porta effettuati da entrambe. Un episodio sfavorevole ai difensori locali, all’ultimo minuto del primo tempo, ha permesso all’attaccante ospite Bianchin di trovarsi solitario a due passi dalla porta sguarnita e di appoggiare indisturbato il pallone in fondo al sacco. La musica cambiava all’inizio del secondo tempo con la formazione del presi- dente Daniele Specogna che si gettava in avanti alla ricerca della rimonta. Ci provava Giugliano al 4’ con una punizione che sfiorava il palo. Grande rischio all’8’ per un presunto fallo in area locale non sanzionato dal direttore di gara. Al 9’, su azione di calcio d’angolo, un fallo di mano in area o-spite veniva punito con la massima punizione. Alla battuta si presentava Giugliano che spiazzava il portiere ospite De-gani, ristabilendo la parità. Dieci minuti più tardi arrivava la rete del vantaggio dei locali. Dalla trequarti Dindo serviva il pallone al centro per Petrussi che calciava di prima intenzione verso la porta, la sfera terminava in rete leggermente deviata dal disperato intervento di un difensore. Al 25’ due sostituzioni nelle file locali portavano ulteriore freschezza e quattro minuti più tardi Miano, conquistato un pallone nel cerchio di centrocampo, s’involava verso la porta avversaria e infilava il portiere con un preciso pallonetto. Al 36’ Miano protagonista, stavolta un intervento d’istinto di Degani gli negava la gioia della doppietta. Dopo Daniele Specogna questo pericolo la Tarcentina si gettava in avanti e riusciva ad accorciare le distanze con Bianchin su azione conseguente a calcio d’angolo. All’ultimo istante Lorenzini aveva l’occasione di siglare la quarta segnatura, ma la sua conclusione a colpo sicuro veniva respinta dall’intervento di un difensore ospite che rinviava il pallone. Domenica 15 alle 14.30 la Valnatisone per la prima gara del girone di ritorno ospiterà la quadrata formazione della Castionese che, dopo un inizio di campionato in tono minore, risulta essere una delle squadre più in forma. Paolo Caffi II Velo Club - KK. Benečija punta in alto Presso la sede sociale di Carraria si è svolta di recente l’annuale assemblea del Velo Club Cividale Valnatisone - K.K. Benečija per l’approvazione delle relazioni tecnica, morale e finanziaria dell’anno 2005, la discussione e la definizione dei programmi per la nuova annata e per l’elezione del nuovo Consiglio direttivo. Il presidente uscente Nino Ciccone ha messo in evidenza i successi sportivi raggiunti nel corso dell’anno, in particolare la vittoria finalmente ottenuta tra gli Esordienti da Edoardo Mattana a Nave di Fontanafredda e con i numerosi piazzamenti degli altri Esordienti. Sono stati inoltre evidenziati gli ottimi traguardi raggiunti con i Giovanissimi nella partecipazione continua a tutte le manifestazioni regionali, con numerose vittorie di categoria ottenute dalle sorelle volanti di Sorzento, Natalia e Dora Ciccone. Successi anche sul piano organizzativo con ben sette gare organizzate nel corso del 2005 delle quali due nuove nel cuore di Cividale: la prima il 19 giugno per Giovanissimi e la seconda il 28 agosto per gli Esordienti. Ottimo anche il successo del Giro delle Valli per gli Allievi, arrivato per la prima volta a Clastra, e delle due prove del Trofeo regionale Junior Bike di S. Pietro (3° Coppa Circoli Sportivi Sloveni in Italia). I programmi futuri partono da questi positivi riscontri mirando alto col potenziamento dell’attività dei Giovanissimi e degli Esordienti e con l’avvio della nuova compagine della categoria Allievi dopo molti anni di assenza da Cividale. Le elezioni del nuovo direttivo hanno confermato gli 11 uscenti ad esclusione di Giuliana Sirugo che ha lasciato il posto a Manlio Nadalutti. Nei prossimi giorni si procederà all’elezione del nuovo presidente. Tutti i ragazzi e le ragazze delle Valli e del Cividalese che vogliono provare a correre in bicicletta possono contare sul supporto tecnico e materiale del Club che mette a disposizione le biciclette e l’abbigliamento tecnico, nonché il personale qualificato per seguire tutte le fasi della preparazione della stagione agonistica. Per informazioni si invita a rivolgersi al negozio Bicisport di Giovanni Mattana in località al Gallo a Cividale. Domenica riprende il campionato della formazione giovanile guidata da Armellini Allievi, a Marsure per rilanciarsi Buon pareggio degli Juniores della Gaglianese a Gemona, i Giovanissimi ancora fermi Nel recupero giocato a Gemona gli Juniores della Ga-' glianese hanno ottenuto un buon pareggio. Sabato 14 alle 16 a Cividale gli amaranto disputeranno l’ultima gara del girone di andata con la formazione del Riviera. Riprende domenica 15 gennaio alle 10.30 a Marsure di sotto l’avventura degli Allievi della Valnatisone che giocheranno l’ultima gara del girone di andata. I ragazzi valligiani guidati dal tecnico Giancarlo Armellini hanno la possibilità di ottenere un risultato positivo per migliorare la propria posizione in classifica. La Valnatisone fino ad oggi ha alternato alcune Gli Allievi della Valnatisone con i dirigenti Passariello e Rucchin e mister Armellini buone prestazioni ad altre meno, anche se bisogna riconoscere che al collettivo sono venuti a mancare due centrocampisti quali Luca Passariello e Matteo Specogna. A compensare parzialmente tale handicap è tornato dall’esperienza maturata a Moimacco Fabrizio Coszach. Ancora una domenica d’attesa invece per i Giova- nissimi della Valnatisone che riprenderanno il loro cammino per difendere il primato in classifica ospitando gli immediati inseguitori di Moimacco. Riprendono i campionati di pallavolo Prima divisione, la fame di punti di S. Leonardo Durante il riposo natalizio si è giocato a San Giorgio di Nogaro il recupero del campionato di Prima divisione tra il Caffè Sport e la Polisportiva San Leonardo. Il risultato ha visto il successo per 3-0 dei padroni di casa. La formazione di San Leonardo ritornerà in campo domani, venerdì 13 gennaio 2006, alle 20.30, ospitando la formazione de II Pozzo. Dopo il riposo natalizio le ragazze della Under 16 sono ritornate in campo ad Udine con le udinesi dei Fortissimi. Hanno rimediato una sconfitta per 3-0. Il prossimo impegno delle ragazze è fissato per domani, venerdì 13 gennaio alle 16.30, nella palestra di Merso di Sopra dove ospiteranno la fanalino di coda Azzurra-Da-nieli di Buttrio. Le ragazzine della Under 14, capoliste del loro girone, hanno già ripreso il loro cammino ospitando ieri sera a Merso di Sopra la Pav Re-manzacco. LE CLASSIFICHE Prima divisione maschile: L.G. Computers 12; M.E.G.I.C. Volley 11; Caffè Sport 10; Il Pozzo, Vb Udine 7; Poli-sportiva San Leonardo, Bluenergy Codroipo 4; Vo-dafone Gemona 3; Polisportiva Mortegliano 2; Stella Volley 0. Under 16 femminile: Man-zano 27; A.S.F.J.R. Cividale* 18; Polisportiva San Leonardo 12; Fortissimi, Pav U-dine/A 9; Azzurra-Danieli* 3. Under 14 femminile: Poli-sportiva San Leonardo 14; A.S.F.J.R. Cividalel2; Kennedy 10; Credifriuli, Fortissimi 7; Pav Natisonia 4; Pav Remanzacco 0. četrtek, 12. januarja 2006 Že od nimar se vie, de za senjam svetega Sintoniha v Klenji skuhajo an spečejo v vasi pru dobre štrukje. Začel so kako lieto od tegà napra-vjat tudi poseban konkorš za videt, duo jih zna runat buj dobre. Lietos se tel konkorš ponovi an lahko sodelujejo (partecipano) vsi tisti, ki željo dar-žat žive naše navade an kuhat le napri naše stare an domače jedila. Tisti, ki željo pokazat ka-kuo znajo runat štrukje ocvar-te jih muorejo parnest v bar "Montenero" al pa na duom Paola Osgnach v Klenji do pandiejka 16. ženarja, do 17. ure, an žakjac. Notar naj bo nih 20-25 štrukjacu, na žakja-cu muore bit napisano ime, primak an naslov (indirizzo). Parnesita vaše štrukje v Klenje! Klenje - SVET SINTONIH Pandiejak, 16. ženarja ob 19.30 XVIII edicjon “gara strucchi” Nediških dolin - Pokušanje an votacjon Torak, 17. ženarja ob 19.00 ob 20.00 ob 20.30 ob 21.00 Sveta Maša: bo pieu mešani zbor “ Gruppo Cividin” iz Gorenjega Barnasa. Po maši požegnajo triptih ikon, ki predstavljajo Kristusovo življenje Pevska manifestacjon: “Nediški Puobi” iz Sčigli in “zbor Matajur” iz Klenja Nagrada (premiacjon) “gara strucchi” Spreguorili bojo: Tiziano Manzini - špietarski župan, Carla Marcato -Videnška Univerza, Carlo Monai - podpredsednik Deželnega sveta FVG Pokušanje domačih dobruot Svetega Sintona. Domači in Nediški tonkači vas bojo veselili V pandiejak na posebna'"giu-rija” veberè te narbuj dobre. V torak 17. ženarja ob 20.30 nagradijo, premjajo te narbu-ojše. Vsiem tistim, ki parne-sejo njih štrukje na konkorš šenkajo kiek liepega. Te par-vim trem pa dajo posebne nagrade (premi speciali). Za vse druge novice pokličita Paola Osgnach na 335 1079153. SREDNJE Manzan/ Klinac Zapustila nas je Elena Štefanova V videmskem Spitale nas je zapustila Elsa Lauretig, uduova Clinaz. Elena Stefanova, takuo so jo vsi poznal, se je rodila go par Klince lieta 1924. Tudi nje mož je biu iz Klinca, je biu Giovanin Kanaučanu. Iz tele vasi sta bla šla živet gor h Cemečjam, on za zaslužit kiek vič je biu šu v Venezuelo, Elena je pa šivala. Bla je zlo barka an je učila tudi druge žene an čeče šivat. Kar mož se je vamu da-mu, sta šla živet v Manzan. Imiela sta tri otroke: Marcello, Remo an Mariangela. Tele zadnje lieta jih je Elena preživiela par hčeri Ma-riangeli. V žalost je zapustila njo, sinuove, nevieste, zeta, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Man-zane v torak 20. dičemberja popudan. PODBONESEC MHMMHnwnHHHMnH Under Žalostna novica V čedajskem Spitale je' umaru Gilberto Crucil. Imeu je 74 liet. Gilberto je živeu sam, imeu pa je puno parjatelju, an pru oni kupe z žlahto so sporočil žalostno novico. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v četartak 22. dičemberja v Briščah. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbona mento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato airUSPI Zejac (Ruonac) Umaru je Antonio Manzini Za venčno je zaspau Antonio Manzini. Bepo, takuo so ga vsi poznal, je učaku 86 liet. Biu je med tistimi, ki so preži-viel mučenje v Niemčiji, v Dachau. Kar lieta 1945 se je vamu damu je biu sam koža an kuost. Nimar je skarbeu za vas an za kamun, biu je tudi šindak v Podboniescu od lieta 1975 do lieta 1985, do lieta 1990 pa za asesorja. Počastil so ga za kavalierja od republike. Kako lieto od tegà mu je biu umaru sin, 'no lieto od tega pa zet. Zadnje lieta jih je preživeu par hčeri Vandi, ki je lepuo skarbi-ela za anj, ta draga hči Bruna, ki živi na Liesah, ga je pa po-gostu hodila gledat. Za njim jočejo one, zet Paolo, navuodi Michela an Angelo, Andrea, Rudy an Erik, pra-navuoda Andrea an Lara, an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v saboto 24. dičemberja popudan v Briščah. Gorenj Marsin 8.1.2000-8.1.2006 ljudje, je dielu po sviete: od Zvicere do Olande, od Libie do Arabie. Kar se je varnu damu se je ustavu v rojstni vasi, kjer pa, je le napri dielu an skarbeu za hišo an za grunt. Na telim svietu je za-pustu brate, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Topoluovem, kjer je biu njega pogreb v saboto 24. dičemberja popudan. DREKA Ocnebardo / Čedad Zbuogam Mafalda Sest liet od tegà je v Belgiji, kjer je živeu z njega družino, umaru Fabio Zorza - Jakove hiše iz Marsina. Venčni mier počiva v Marsine. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo sin Gianni, neviesta Silvia, navuoda Chiara an Enrico, hči Sabine an vsa žlahta. GRMEK Topoluove Zapustu nas je Mario Vančinu V sriedo 21. dičemberja se je zgodila v naši vasi huda nasreča. Mario Filipig - Vančinu po domače je ku nimar dielu kiek okuole hiše, takuo tisti dan se je spliezu na luoj-tra, na liesinca. Padu je. Pari-elo je, de na bo nič hudega, pejal pa so ga v špitau, kjer je umaru. Imeu je 68 liet. Tudi Mario, ku malomanj vsi naši rju iz naše vasi, ki je živeu v Komu. Z ljubeznijo se ga spominjajo njega otroc Sonia, Gianfranco, Katja an Erik, sestra Bruna an nje mož Bruno iz Avstralije, zlahta, prijatelji an vsi tisti, ki so ga imiel radi. Debenije 9.1.1991 - 9.1.2006 Pri Devici Mariji je zazvonila avemarija an oznanla novico, de je umarla Mafalda Trusgnach, uduova Tomase-tig - Pitažova. Učakala je lepo starost, saj je imiela 87 liet. Bila je zadnja od velike Pitažove družine an ni imiela lahkega življenja. Oženila se je v Čedad, kjer je preživiela 62 liet. Mož Giovanni je imeu dva otroka an ona je lepuo skarbiela za vse. Se ni ustrašla diela. Zadnje lieta je pa v mieru uživala nje pe-zjon. Počutila se je slavo no vičer, potle ko se je bla vantila iz Petamiela, kamar je bla šla molit Devetico. An par dni potle je zapustila tele svi-et. Mafalda se je nimar rada vračala damu v dreški kamun an gore je tudi želiela bit pod-kopana. Naj v mieru počiva. Kraj Lucianu v spomin 21. dičemberja je šlo mimo 4 liet, odkar je zapustu tel svi-et Luciano Prapotnich - Pike- Quindici anni fa ci ha lasciati per sempre Eugenio Ruttar - della famiglia Pierco-va di Obenetto. Con tristezza e amore lo ricordano la moglie Teresina, le figlie Silvana e Antonietta, i generi Giorgio e Lorenzo, la nipote Sabrina e quanti gli hanno voluto bene. Remanzag / Praponca Luigi Lieni 14.1.2000 -14.1.2006 stro an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Seraingu, kjer je tudi podkopana njega žena. Naj v mieru počiva. SVET LENART A sei anni dalla sua scomparsa lo ricordano con infinito amore la moglie Elia, della famiglia Zefova di Prapotniz-za e la figlia Gabriella. Una santa messa in sua memoria verrà celebrata sabato 14, alle ore 19.30 presso la chiesa di San Giovanni Battista a Re-manzacco. Trušnje / Belgija Žalostna novica Iz Belgije je glih za Božič paršla žalostna novica, de na 18. dičemberja je v kraju Se-raing umaru an naš človek, Lino Trusgnach iz Trušnjega. Lino je biu klaša 1924. Mlad pu-ob je zapustu njega vas za iti dielat v Belgijo, gorè se je tudi oženu. Z njega smartjo je v žalost pustu sina Claudia, nevie-sto Jeannine, tri navuode, se- Škrutove Zapustila nas je mlada žena Žalostna novica se je hitro arzglasila po vsieh vaseh naših dolin. Novo lieto je bluo kumi začelo, kar Miriam Zanini nas je za nimar zapustila. Imiela je samuo 44 liet. Miriam je živie-la puno liet tle od duoma, potlè se je spet vantila tle, kjer ima mamo Ersilio an bratra, ki se kliče Giuseppe, pa vsi ga poznamo ku "Zanna". Oboliela je kak dan pred Božičam, pejal so jo v špitau, troštal so se, de ozdrave, pa takuo nie šlo. Za njo jočejo mama, brat, strici an tetà, kužini an vsa druga Zlahta, pru takuo vsi nje parjatelji an parjatelji od "Zanna". Za nimar bo počivala v Podutani, kjer smo ji dal naš zadnji pozdrav v saboto 7. ženarja popudan. Še adan pogreb Na naglim je tan doma umarla Teresa Borghese, uduova Tomasetig. Teresa je v mieru zaspala an takuo so jo ušafa-li nje te dragi parvi dan lieta. Imiela je 89 liet. Na telim svietu je zapustila sina Pia, hčere Marino an Anno, neviesto, zete, navuode an vso žlahto. Nje pogreb je biu v torak 3. ženarja v Podutani. SPETER Klenje 11.1.02 -11.1.06 Stier lieta od tegà nas je zapustila naša draga žena an mama Lidia Chiuch, poročena Vogrig. Imiela je samuo 55 liet an v hiši an družini je pustila veliko praznino an žalost. Z ljubeznijo se na njo spominjajo mož Renzo, sinuova Stefano an Simone, žlahta an parjatelji. Muroz an muroza sta se poguarjala na zadnji dan lieta 2005. - Dragi Franko, je že trideset liet, odkar sma se šenkala parstan, mi se zdi, de v liete 2006 bo cajt se oženit! - Imaš ražon, moja draga Ana, pa na naše lieta, kduo nas uzame! Adna statistika od 2005 prave, de velik part neporočenih možkih so madli, na drugi strani pa velik part te oženjenih so debeli. Tuole zaki neporočeni mož, kadar pride damu pogleda kaj je tu hladilniku (frigo) an gre spat. Te oženjen pogleda kaj je tu pastiej an gre do hladilnika! *** Za božične praznike Miljo je biu šu ribe lovit v Egypt tu Nilo. Ure an ure nie ujeu še adne ribe, kadar mu se j' parbližu an mož, ki mu je jau: - Gledite gospuod, ki dokier na puojde sonce za brieg, ribe na morejo jest nič! - Zaki? - je radovied-no poprašu Miljo. - Je Ramadan! Giulietta je čakala na pajuole, de pride nje Romeo, kadar je zagledala ’no sienco tu tami: - Oh Romeo, a si ti ljubi muoj Romeo? - Ne, ist nisem Romeo, sem Giordan! Giulietta je ostala nomalo slavo, pa potlè je odguorila: - Beh, Giordan, puj žihar gor, Shakespeare se na ujeze, saj nas ne bo videu: o teli uri spie! Dva parjatelja: - Snuojka sam paršu damu priet ku po navadi an sem ušafu mojo ženo tu pastiej z gaspodaijam od hiše. - An kuo je šlo finja-vat? - Sem paršparu an miesac fita! Giovanin je biu šu na koncert v Ristori v Čedad. Kadar je paršu damu njega žena Milica ga je poprašala: - A ti je biu ušeč koncert? - Oh ja, zadost, samuo nie bluo korlo tuč takuo na muoč na ruoke! -Zaki? - Zatuo, ki so me zbudil! An pas je zagledu božični driev (albero di Natale) vas pun paržga-nih lampadin. - Oh čast Bogu, de so ložli luč na moje stranišče! Kronaka Arbeška fara pravi: bohloni Mario! Tisti, ki sta šli manjku kajšan krat iz Loga pruot Carnemuvarhu sta za Sigurno prebral na velikim zidu, ki stoji pod vasjo Kal "Principato di Calla". Takuo kličejo njih vas tisti, ki gor živijo. An na 15. vošta, vsake lieto, je senjam v vasi, je "Fe-sta del principato di Calla". Za telo parložnost je biu v liete 2005 njih senjam Se buj velik: praznoval so njih me-žnarja, ki je Su v penzjon. Mario Qualla - Petarsinove družine iz Gorenje vasi je že od nimar skarbeu za cierku svetega Standreža: cierku je bla nimar na mest, nimar oCejena, nimar lepuo ofloka-na z rožami, zvonuovi so nimar zvonil pru zak je tel nu-nac takuo lepuo skarbeu. Na pomuoC mu je vickrat parskoCila tudi njega družina, žena Emma an hCere Daniela an Lucia. Seda Mario Zeli počivat, v mieru živiet, na bo vic za mežnarja. Za ga zahvalit za vse dobre, ki je vse tele lieta nare-du za njih cierku an za vse farane so mu šenkal plakete, "targhe". Par sveti maši, ki jo je zmolu padre Mario Vit (ki je seda v Tarste) se je zbralo puno, zaries puno ljudi. Lepuo je bluo an zak so po stari navadi, pamesli Ze-gnavat pušjace vsieh sort želji kupe: pelin, salvija, rožmarin, rože... Se nieso pozabil an na tiste, ki tarpe zavojo kake hude boliezni, takuo so zbral sude an jih dal za tiste, ki skarbijo za ušafat te prave medežine za "morbo di Parkinson". Senjam potlè je šu napri z veselico. Vsi so bli kontenti: farani, vasnjani an Mario, ki je vidu, kakuo so mu bli vsi hvaležni za veliko dielo, ki gaje opravlju za njih cierku. Claudia an Natale štierdeset liet mož an žena! Planinska družina Benečije TEČAJ SMUČANJA CORSO Dl SCI Trbiž - Tarvisio 22. an 29. januarja / 5. an 12. februarja euro 40,00 - avtobus za 4 nedelje / autobus 4 domeniche euro 48,00 -12 ur tečaja z učiteljem, vsako nedeljo od 9.30 do 12.30 / corso di 12 ore con maestro, ogni domenica dalle 9.30 alle 12.30 n.b.: denar za ski - pass se bo pobralo vsako nedeljo v avtobusu / la quota dello ski-pass giornaliero verrà raccolta ogni domenica in pullman ob 7.30 uri odhod iz Spetra (Belvedere) / partenza da San Pietro (Belvedere) - ob 7.40 iz Čedada (železniška postaja) / Cividale (stazione treni) ob 16.30 zbirališče pri avtobusu / incontro presso pullman - ob 17. odhod iz Trbiža / partenza da Tarvisio ob 19.00 povratek v Speter / rientro a San Pietro info in vpisovanje : Flavia 04321727631 - Daniela 04321731190 -714303 do / entro 15.01.2006 V liete, ki nas je kumi zapustilo, se je zgodilo tudi puno liepih an veselih stvari. Tudi v Flipovi družini so se vickrat veselili. Veselili so se tudi na 16. otuberja, kar Claudia Puller an Natale Spagnut sta praznovala 40 liet njih poroke. Z njim so se veselili hči Patrizia an zet Stefano, sin Stefano an neviesta Franca, majhani navuodi Serena an Luca, ki odkar sta se rodila sta pravo veseje za njih none, an vsi tisti, ki jih imajo radi. Njih otroc z njih družinam jim želijo vse dobre, de se bojo nimar takuo imiela rada, de bojo nimar v zdravju an mieru an jim obljubjajo, de Cez pet, kar bota Claudia an Natale praznovala 45 liet poroke, bo fešta za nje Se buj liepa an velika! VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER - Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.it siovensko@osmer.fvg.it ČETRTEK, 12. JANUARJA Pretežno jasno bo. Na obali in v vzhodnih predelih bo pihala zmerna burja. Na Trbiškem bo občutno hladneje kot v preostalih gorskih predelih. PETEK, 13. JANUARJA Pretežno jasno bo. Na obali in v vzhodnih predelih bo pihala zmerna burja. Na Trbiškem bo občutno hladneje kot v preostalih gorskih predelih. SPLOSNA SLIKA Obsežno anticiclonsko območje od azorskih otokov do Rusije bo tudi v prihodnjih dneh zagotovilo stanovitno vreme. OBETI V soboto in v nedeljo se bo nadaljevalo lepo vreme, na obali bo pihala zmerna burja. NajnlZja temperatura (°C) NajviSja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: NiZina -4/0 8/11 0°C -4°C Obala 2/5 8/11 NajniZja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: NiZina Obala -4/0 2/5 7/10 7/10 -1°C -5°C Ure sonca Sonci _________________________________________ magia jamo z mimo obl, ipriminlj, oblačno pr nično obt nizka obl. Megla Zmanjtana vidljivost Srednji veter Padavine, od poinod do 24h) ^ ^ ,2 ali vič lokalni močan ra Ni imMM močni O a/ 1-6 mi a/ *6 nvt 4 0-5 mm 4 4 5-10 mm i 4 4 4 10-10 mm 4 4 4 4 44 »10 mm