SEJA PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV 'JUGOSLAVJE
NE POSPLOŠENE,
AMPAK KONKRETNE NALOGE
Stališča V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije močno vplivajo na vsa dogajanja v našem gospodarstvu, pa tudi na aktivnost družbeno političnih organizacij pred osmim kongresom Zveze komunistov.
Taka je bila poglavitna vsebina razgovorov na zadnji seji predsedstva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo je vodil Svetozar Vukmano-vič-Tempo. Ob tej priliki so člani predsedstva podprli ukrepe, ki jih podvzemamo na področju cen, pri metodah planiranja, razširjeni reprodukciji, delitvi družbenega proizvoda, financiranju družbeno političnih skupnosti in izenačevanju pogojev gospodarjenja v kmetijstvu.
Med drugim so na seji navedli podatek, da bi morali cene številnih izdelkov (70 % vseh cen je pod kontrolo) postaviti na ekonomske osnove, da bi tako omogočili normalno delovanje ekonomskih zakonitosti. Takšno politiko cen tudi načrtujemo. Toda predsedstvo je menilo, da tako politiko cen, kakor tudi načine planiranja obravnavamo vse preveč posplošeno.
Zaradi neelastičnosti v poslovanju Zavoda za socialno zavarovanje so v tovarni Emajlirane posde v Celju opustili rehabilitacijo oziroma zaposlovanje lažje obolelih in poškodovanih delavcev na primernih delovnih mestih. Upravni odbor podjetja je ukinil tako rehabilitacijo, ne da bi poprej analiziral uspešnost akcije ali se posvetoval z obratnim zdravnikom in HTV oddelkom, ki sta to dejavnost začela in vodila.
Z rezultatom rehabilitacije v Tovarni emajlirane posode — lani so pridobili enajst tisoč delovnih dni, ki bi sicer bremenili kolektiv in sklade zdravstvenega zavarovanja .— je treba vzporejati tudi težave, da bi lahko približno ocenili trud, ki bi vsekakor moral žeti več razumevanja.
Začetek sega že v leto 1960. Takrat so na pobudo obratnega zdravnika in HTV oddelka v podjetju začeli zaposlovati lažje obolele in poškodovane delavce na zanje primernih delovnih mestih. Rehabilitacijo je določil obratni zdravnik, ki je na poseben karton napisal, kaj in koliko časa sme oboleli ali poškodovani delavec delati. Varnostni odelek je potlej poiskal delavcu delovno mesto, primerno njegovi poškodbi ali obolenju.
V tem ni bilo težav, kajti vedno so našli razna tako imenovana režijska dela, ki bi jih sicer morali opravljati zdravi delavci iz proizvodnje. S takim načinom so namišljeni bolniki, ki bi hoteli ostati brez vzroka doma, nehali pritiskati na kljuko ambulante, kajti vedeli so, da je zanje pripravljeno drugo delo. Za tiste delavce pa. ki so bili lažje poškodovani, je bila zaposlitev na primernem delovnem mestu medicinska rehabilitacija, saj so se s pomočjo delovne terapije lahko hitreje vrnili na svoja delovna mesta.
Delavci so v času rehabilitacije dobivali 100 %• osebni dohodek povprečja zadnjih treh mesecev, kar je bila zanje tudi materialna stimulacija, saj bi, če bi bili v staležu, dobili le 80 ali 90 r'c osebnega dohodka.
Do tod je šlo brez posebnih težav. Te pa so se začele pri
Očitno je, da se vsi strinjamo, da je treba »osvoboditi« ekonomske zakone, da bi objektivno delovali na tržišču. Od te ugotovitve naprej pa ne gremo. Prav tako podrobno ne analiziramo ukrepov, ki bi jih morali podvzeti, da bi ekonomske zakonitosti tudi učinkovale čimbolj svobodno. Razen tega niti ne dajemo popolnega in jasnega odgovora na vprašanje, kaj sploh so ekonomske zakonitosti. Znano pa je, da ostanki administrativnih ukrepov, na primer dirigirane cene, na razne načine omejujejo kolektive pri njihovi samostojni poslovni politiki. Vemo, da te ukrepe še zdaj obravnavamo kot administrativne klešče, toda — kako naj jih odstranimo, da se ne bi podrla razmerja v gospodarstvu? To vprašanje zdaj zahteva konkreten odgovor, kajti doslej so Se in tudi sedaj se še oblikujejo taki pogoji gospodarjenja, ki omogočajo, da končno odpravimo preživele administrativne klešče.
Samo po sebi pa je razumljivo, da bi se prenaglili, če bi čez noč ukinili vse dirigirane cene. Vseeno pa to posplošeno
plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje. Podjetje je moralo za delavca, razen osebnega dohodka, ki ga je imel na, prejšnjem delovnem mestu, plačati še obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje, kot da bi delal na prejšnjem delovnem mestu. Nikakor se niso mogli sporazumeti z zavodom za socialno zavarovanje. Kljub tehtnim argumentom, da je sta-lež bolnikov ob takem načinu rehabilitacije oziroma zaposlovanja nižji in da ima socialno zavarovanje manj izdatkov za boleznine nad 30 dni, pa da podjetje plačuje prispevek tudi za tiste, ki delajo kot »rehabilitirane!« nad 30 dni, če pa bi delavci bili v staležu, bi sredstva za hranarino plačalo socialno zavarovanje, podjetje pa bilo prispevkov oproščeno itd., za-
resnico lahko korigiramo s tem, če bi tistim cenam, ki bi tudi poslej ostale »pod nadzorstvom;-, dali realno ekonomsko vrednost, hkrati pa uveljavili družbeno kontrolo cen. Vse tisto, kar bi ostalo izven vpliva ekonomskih zaostajanj, pa bi pomenilo samo prehodno obdobje do polnega učinka ekonomskih zakonitosti. Zato bi bilo potrebno, da že zdaj damo konkreten odgovor: kako naj bi funkcionirala družbena kontrola cen in kako naj bi tudi odmirala.
Pri tem pa sta medsebojno odvisna domače in tuje tržišče. Naše je ozko in ograjeno pred svetovnimi integracijskimi procesi. To je, razen ostalega, eden izmed vzrokov, zakaj v naše gospodarstvo tako počasi prodirajo čiste ekonomske zakonitosti, ki bi — če bi bile bolj pristopne — tudi bolj vplivale na povečevanje produktivnosti dela.
O vsem tem pri nas nimamo ekonomskih analiz, kakor tudi nimamo solidne analize o tem, kako naj bi vskladili kmetijsko in industrijsko proizvodnjo. Te analize pa so še kako potrebne, ker ozko in zaprto domače trži-
vod za socialno zavarovanje niti ni pristal na znižanje odstotka prispevkov niti na kakršnikoli drug ukrep, ki bi stimuliral podjetje za rehabilitacijo svojih delavcev.
Togost zavoda za socialno zavarovanje, ki ni izračunal, kaj je ceneje, in pa ozko gledanje samoupravnih organov v podjetju na te probleme, morda tudi premajhna upornost, je bilo povod da je UO na osnovi poročila vodje kadrovsko-social-ne službe podjetja, ki je prikazal, da je tak način podjetju le v škodo, sklenil, da se z zaposlovanjem obolelih in lažje poškodovanih delavcev preneha. Akcija, ki je že rodila sadove, je zaradi nerazumevanja zastala. Namesto, da bi jo kot koristno preštudirali in skušali uvesti tudi drugod.	N. L.
šče favorizira zaostalost v proizvodnji, medtem ko večja menjava na mednarodnem trgu aktivira moči in rezerve glede na svetovni nivo produktivnosti. Razen tega praksa vse bolj jasno opozarja, da bodo motnje v našem gospodarstvu vse dotlej, dokler ne bomo izenačili ekonomskega položaja industrije in kmetijstva.
Res je, da zdaj uveljavljamo precej ukrepov, ki naj bi izboljšali položaj kmetijskih organizacij. Na osnovi teh ukrepov tudi načrtujemo sedemletne naloge. Vendar pa se odpira vprašanje, ali in kako so med seboj v skladju predvidena ekonomska izboljšanja in velike naloge kmetijstva.
Med ukrepe, ki bi jih morali uveljaviti, pa nedvomno štejemo: oprostitev kmetijskih organizacij glede sanacijskih kreditov in dolgov (vendar — na kakšen način!?), razširitev obdelovalnih površin v družbeni lastnini, hitro povečanje osebnih dohodkov itd. Glede vseh teh in še drugih problemov predsedstvo meni, da bi anuitete na osnovna sredstva ■ morale ostati kmetijskim organizacijam, da ni treba sprejemati ukrepov, ki bi omejevali delavcem z vasi, da bi posedovali več kot pol hektarja zemlje in da, z eno besedo, naše kmetijstvo vse dotlej ne bo sodobno, dokler bo značilno po nizkih osebnih dohodkih.
Ko je predsedstvo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije razpravljalo o planiranju, je opozorilo, da bi moralo biti poslovanje delovnih kolektivov povsem svobodno. To pomeni, da delovne organizacije brez vsakih administrativnih vmešavanj sprejemajo svoje poslovne načrte in da šele na osnovi teh načrtov izdelujemo projekcije na višji ravni; da se usmerjajo in vsklajajo gospodarska gibanja v celoti. Z drugimi besedami povedano: načrti federacije se morajo oblikovati od spodaj navzgor in ne obratno. Samo to pomeni dosledno pot uveljavljanja neposrednega delavskega samoupravljanja in poglabljanje vsebine tega načela, da neposredni proizvajalci postanejo tudi nosilci razširjene reprodukcije.	N. C.
MBBBBaBBBBI	1
H
H
■
■
B
a
a
a
a
a
a
a
a
a
m
a

B
a
a
B
■
B
m
a
a
Kadrovske težave
— O, mi že šolamo mlade kadre — samo nesreča je v tem, da sc ti potem preveč bistri, da bi še naprej delali v gostinstvu ..,
Karikatura: MILAN MAVCU
saBBaaBaaBaaaBBaBaaaaaBBaBBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaBBBBaBaaaaBf
B
B
B
B
B
B
fl
B
B
B
B
B
B
B
a
n
■
B
n
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
K
B
ADMINISTRATIVNI UKREP
PREKINIL ŠTIRILETNA PRIZADEVANJA
V OKVIRU
Kaže, da bomo potegnili črto čez eno izmed davšobn. I Za podjetja bi to pomenilo 75 milijard dinarjev več skla- j dav. Za komune — manj vmešavanja v gospodarske investicije. Po tej poti so se namreč tja prelivala sredstva j
podjetij.
Gre za prispevek družbenim investicijskim skladom, ki ! naj bi ga ukinili in s čimer se strinja tudi Zvezni izvršni svet. Na ta način se v bistvu neposredno omejuje investiranje komun $ gospodarstvo, delovnim organizacijam pa j vrača pravica, da same odločajo o razširjeni reprodukciji. j Hkrati se nanje prenaša tudi odgovornost za trošenje teh sredstev.	(
Nihče ne dvomi, da delovne organizacije ne bi znale bolje in bolj smotrno uporabiti teh milijard — u prvi vrsti za modernizacijo in rekonstrukcijo. Prevzemanje odgovornosti za uporabo teh sredstev pa jih, med drugim, usmerja na medsebojno povezovanje in na združevanje teh sredstev, da bi jih čim bolj učinkovito naložili tja, kjer bi se najbolj obrestovala.
Eden izmed členov v veliki »drttaroi* davščin bo torej poslej manjkal.
DAVŠČINA
MANJ
»Ena lastovka še ne pomeni pomladi,« pravi ljudski rek, »vendar pa jo napoveduje.« Tako je tudi s to davščino, ki je med prvimi prišla na vrsto. Ni pa edina, ki je »zrela« za ukinitev ali za ponovno proučitev. Tudi razne druge manjše davščine in prispevki, če jih seštejemo, predstavljajo visok znesek in veliko obremenitev gospodarstva. Preko teh prispevkov družbeno politične skupnosti v bistvu ogrožajo dohodek gospodarskih organizacij.	1
Dolg je seznam teh prispevkov, težko jih je našteti, še i posebej pa plačati. Med njimi so: dopolnilni in dodatni prispevki socialnemu zavarovanju, zavarovalne premije, I prispevki, iz katerih se financirajo službe za zaposlovanje, članarine zbornicam in združenjem, prometni in vodni prispevek itd. Vsi ti prispevki obremenjujejo dohodek gospodarskih organizacij z več kot 200 milijardami dinarjev.
To je trikrat več kot prispevek družbenim investicijskim skladom, ki naj bi bil ukinjen, kakor predlagajo.
So pa tudi razne drugačne davščine!
Bolj ali manj vsi člani te »družine« hitro rastejo, nekateri med njimi hitreje kot dohodek gospodarskih organizacij. Po podatkih zaključnih računov so se zavarovalne premije samo lani povečale od 34 na 44 milijard, vodni prispevki od 4,5 na S milijard, članarine zbornicam in združenjem od 20,1 na 23,8 milijarde. Razen tega je bilo treba plačati lani, v primerjavi z letom 1962, po dva dinarja. več na vsakih sto dinarjev dopolnilnega in dodatnega prispevka za socialno zavarovanje, v enaki primerjavi 183 dinarjev več za prometni prispevek in podobno.
Ni torej naključje, da je eden članov zvezne gospodarske zbornice na zadnji seji patetično vprašal: »Mar sploh kdo lahko prepreči te napade, na sklade podjetij?« Direktor »Jadro — slobodne« iz Splita nam je povedal, kako so se »stopili« skladi tega podjetja. »Jadro-slobodna« je namreč naložila iz Čistega dohodka v sklade znatna sredstva. Ko pa je vsakdo prišel po svoje, je podjetju ostalo le še nekaj »božjakov«.
Samo z visokimi prispevki in ostalimi davščinami lahko pojasnimo paradoks, da neto dohodek gospodarskih organizacij relativno pada, čeprav nacionalno bogastvo, ti celoti vzeto, raste. Toda s tem se zmanjšujejo ekonomske osnove za njegov razvoj.
Vendar negativne posledice teh davščin niso samo ekonomske. Na lal^k način pridobljena sredsti>a, odvzeta gospodarstvu, se na enak način največkrat tudi uporabljajo. Ta denar pogosto služi kot osnova za razraščanje aparata i' raznih ustanovah, za nesorazmerno povečevanje osebnih dohodkov, ki so v teh ustanovah pogosto inšji kot v podjetjih; trošijo jih za gradnjo razkošnih upravnih stavb. Stanovanja, zgrajena s temi sredstvi, razdeljujejo brez pravih kriterijev, medtem. ko gospodarske organizacije nimajo sredstev, da bi preskrbele stanovanja vsaj za najbolj potrebne strokovne kadre.
Proces prerazpodelitve sredstev med podjetji in družbo, gledano v celoti, že teče. Zdi pa se, da bi ostali na pol poti. če ne bi dali pod družbeni mikroskop tudi tistih prispevkov in davščin, ki jih določajo republike in komune. Ne gre za to in samo za to, da bi te prispevke povsem ukinili — čeprav so nekateri že »dozoreli« tudi za to — temveč jih je treba omejiti na pravo mero.
DANILO VUKOVIČ (Po »Borbi«)
iiniiininiiRiiiRnnniffliiiitiiiRiinnininiiiniiiniiiiniiiiniiiiiiiinniiniiH^^ RnnnDiiRDninnniinniiiiinnininnnininnnninninninHnnnininniiinninniiiiiii
Zdravilo zoper nesmotrne investicije
Pod naslovom »Zdravilo zoper investicije...« ste v 23. številki objavili zapis o investicijski politiki v gostinstvu v kranjski občini. Informacija je v bistvu netočna. Zato bi radi pojasnili posamezna dejstva, da ne bi bila javnost napačno obveščena o zadevi.
Občinska skupščina Kranj je na zadnji seji res sklenila, da bo svoja investicijska sredstva prenesla v banko. To je v skladu s cilji naše ekonomske politike, ker krepi poslovnost bank in prispeva k poenotenju kreditnih pogojev, zlasti kar zadeva dokumentacijo. S tem se seveda ne strinjajo tisti, ki so v preteklosti imeli koristi od razdrobljenega kreditiranja, ali pa so te koristi pričakovali. Kako se je doslej odobravalo kredite iz posameznih skladov, je znano. Predvsem ni bilo potrebnih nobenih analiz, ekonomskih izračunov in drugih »formalnosti«, za katerimi sedaj »sitnari« banka. Zato so bili tudi rezultati takšnega kreditiranja precej piškavi.
Zaradi strožjih kriterijev pri najemanju kreditov v banki je razumljivo, da sedaj nekateri negodujejo. Zlasti tisti, ki nimajo pripravljenih razvojnih programov. Teh pa je večina. Toda strožji kriteriji se ne izražajo v višini obresti ln odplačilni dobi, marveč v zahtevi po solldnejši dokumentaciji. Resnici na ljubo moramo zapisati, da gostinstvo v kranjski občini še nobeno leto doslej ni dobilo toliko sredstev za investicije iz lokalnih virov kot letos (skupno preko 90 milijonov dinarjev), in sicer za dobo od 10 do 15 let in po obrestni meri od 2 do 3 Vi.
Toliko o novi, ostri kreditni politiki v gostinstvu in o pravih vzrokih za očitke na račun občinske skupščine.
Kar pa zadeva Dom na Smarjetni gori, samo pojasnilo, da občinska skupščina doslej niti iz lastnih sredstev niti iz najetih sredstev ni dala zanj dinarja. Dom so gradili planinci, ki so sami skrbeli za sredstva in tudi sami precej delali. V začetku letošnjega leta pa so prišli v gmotne težave. Kot vsak v takem primeru, so se tudi oni šele tedaj obrnili na občinsko skupščino za pomoč. Trenutno si prizadevamo, da bi našli nekoga, ki bi dom prevzel in postopno dogradil. Predvidevamo, da bo to gostinsko podjetje Jelen iz Kranja, ki bo še letos usposobilo del restavracijskih prostorov. Za dokončno izgradnjo doma pa bo po strokovnih ocenah v nekaj letih potrebno vložiti še preko 150 milijonov dinarjev, in to brez žičnice.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
Ob jezeru v Preddvoru
Muhasto vreme nam v zadnjem času le redko dovoljuje podobne užitke
Foto: Milan Šparovec
PRVI VTISI OB DRUGI IZMENI V TOVARNI OBUTVE V MIRNU PRI GORICI
»JADRAN-CICIBAN«
Sedmica in devetica
ll!l!llllllllllllllllllllllllllillllllllllllEII!lllllllllllllllllllllllllllllllllllli
illl,l!llllllllllll!llllli;illiliillllllllllllllllllllllllllllliliil!li8llliilllllll!ll!lllllllllll!m!lllllllll!lll!lllilli
Morda je še prezgodaj za pisanje 0 drugi izmeni v Tovarni obutve JADRAN-CICIBAN v Mirnu pri Gorici. Ko sem jih obiskal, so začenjali šele osmi delovni dan, odkar kolektiv izmenoma dela dopoldne in popoldne. Toda čeprav je teh sedem dni kratek čas, je vendar* navrgel lepe rezultate in še več vtisov, kako naj bi ravnali v. prihodnje, da bi bilo še bolje. Ze zdaj pa so rezultati ugodnejši, kot pa so jih sami pričakovali: v prvih sedmih dnevih so z istimi delavci, brez slehernih investicij samo na osnovi izboljšav v tehnologiji in organizaciji dela dosegli tolikšno proizvodnjo kot prej v desetih dnevih. Gre torej za tridesetodstotno povečanje produktivnosti že v samem začetku, ki je vselej in za vsakogar najtežji.
Pobude, ki so vplivale na uvedbo druge izmene, so bile precej podobne kot v znanem
V KRANJSKEM »KOVINARJU« BODO ZAPOSLILI PRECEJ ŽENSK
USPEHI NISO PRAZNA SLAMA
Pred desetimi leti so v tovarni tekstilnih strojev in naprav v kranjskem Kovinarju, zgradili prvi domači tekstilni stroj. To je bil uspeh, ki je tovarno brez izkušenj in brez posebnega znanja popolnoma preusmeril. Opustili so popravila tekstilnih strojev in začeli izdelovati stroje, ki smo jih do takrat uvažali. V prostorih stare tekstilne tovarne so namestili potrebne stroje, ki so jih s poslovnimi uspehi na tržišču dopolnjevali in postopoma razširjali proizvodnjo.
Vendar pa vseh težav, ki vplivajo na proizvodni postopek, do sedaj z lastnimi vlaganji niso uspeli premostiti. Njihova lakirnica je še vedno v neustrezni lopi, kjer lahko delajo samo ob najbolj ugodnih vremenskih razmerah, ko vremenoslovci napovedo lepo in sončno vreme. Razen tega v tovarni do sedaj niso uspeli urediti notranjega transporta in jim pri tem gre v izgubo dragoceni čas, saj morajo delavci često prenašati težke dele za obdelavo. Ta problem so nameravali letos rešiti s preureditvijo prostorov in z novimi stroji, ki bi znatno zboljšali organizacijo dela. Prosili so za kredit, ki pa ga na občini zaradi investicijskih omejitev niso odobrili. Tako bi ostali praznih rok, če ne bi našli izrednih virov. Zavod za zaposlovanje delavcev v Kranju jim je dal na razpolago najnujnejša sredstva, da so lahko plačali rezkalni stroj, ki so ga že namestili v tovarni, s tem denarjem pa bodo dokončali tudi svojo transformatorsko postajo in upravno poslopje. Zavod jim je sredstva posodil z namenom, da bodo zapo-
slili 25 deklet iz oddaljenejših krajev Gorenjske, ki so ostale trenutno po končani osemletki brez zaposlitve. Tako so nova vlaganja koristno izrabili, saj bodo prišli do potrebnih strojev, hkrati pa zaposlili tudi ženske, ki se sicer v strojno industrijo le bolj počasi vključujejo. Dekleta bodo priučili na delo v montaži.
Čeprav sodi tovarna »Kovinar« med manjša podjetja v kranjskem industrijskem okolišu, pa so njeni poslovni uspehi že prerasli lokalni okvir. Proizvodnjo namreč iz leta v leto povečajo povprečno za 25—30%. Leta 1960 je znašala vrednost njihove proizvodnje 230 milijonov dinarjev, letos pa se bo povečala na 630 milijonov. Pomembno dejstvo dobrega gospodarjenja v Kovinarju je tudi to, da od leta 1956 niso spreminjali cen svojih izdelkov. Tako so višji osebni dohodki posledica izključno povečane storilnosti, boljše organizacije dela in izkoriščenih notranjih rezerv. Proizvodnost po količini proizvoda na zaposlenega delavca je lani narasla za 13 %. Osebne dohodke pa so v istem obdobju dvignili samo za 10 %. Zato so letos sklenili, da bodo osebne dohodke zvišali ustrezno s proizvodnostjo dela, ker računajo, da bodo delavci tako še bolj marljivi in zavzeti pri odpravljanju ozkih grl. Povprečni osebni dohodek je bil leta 1962 40.500 dinarjev, lani pa se je zvišal že na 45.000. Ker pa so realni osebni dohodki prepočasi naraščali, so letos odprli ventile pri delitvi na sklade in osebne dohodke v prid osebnim dohodkom. V marcu so že povečali povprečje oseb-
nih dohodkov na 51.890, v aprilu so imeli še boljšo proizvodnjo, pa so lahko izplačali povprečne osebne dohodke v višini 62.145 dinarjev, vendar z naglim vzponom niso vzdržali, ker se je povprečje v mesecu maju zaradi težav v proizvodnji zopet znižalo na 45.471. Menijo, da bodo sedanje težave, ki so posledica neurejenosti na tržišču odstranili in v drugi polovici leta še bolj povečali proizvodnjo.	Z. T.
»primeru PEKO«, ki so ga v Mirnu samo še prilagodili njihovim pogojem in potrebam. Tudi ta tovarna je bila pred vprašanjem, kako naj — kar je najvažnejše — vpliva na boljše osebne dohodke, ki so bili lani katastrofalno nizki: povprečno 20.325 dinarjev. To je bila delno posledica težkega položaja obutvene industrije v letih 1961 in 1962, ki so jo manjši proizvajalci še posebej čutili, ker so težko vzdrževali konkurenco. Delno pa gre tudi za neurejene notranje odnose pri delitvi, saj so leta 1962 na primer razdelili za osebne dohodke (čeprav nizke) več, kot so ustvarili. Zato so lani »odplačevali« osebne dohodke za leto 1962 in prav zato so. pol leta dobivali osemdesetodstotne prejemke. Zaradi vsega tega pa so v letnem povprečju tudi imeli tako nizke zaslužke.
£e bi podjetje zdaj lahko investiralo v opremo, če bi torej imelo sredstva (ki pa jih glede na prejšnje podatke ni moglo ustvariti ob tedanji organizaciji), bi morda odpravilo ozka grla in na tej osnovi povečalo produktivnost. Resnici na ljubo velja pripomniti, da so še pred dvema letoma kupili nekaj »ključnih« strojev. Čeprav so jih tudi plačpli, pa jih dobavitelj iz DDR doslej še ni poslal. Ti stroji potemtakem pomenijo »perspektivno« rezervo.
V sedanjem položaju pa je druga izmena, ko bi polovica zaposlenih delala dopoldne, druga polovica pa popoldne, pomenila edino rešitev. Vsaka izmena na ta način razpolaga s tekočim trakom, z razliko, da ob njem dela polovica manj delavcev, kar pomeni, da je tudi ozkih grl manj. Res pa je, da se zavoljo neusklajenega tehnološkega postopka in različne opremljenosti posameznih oddelkov pojavljajo nove vrzeli na povsem drugih delovnih mestih, oziroma operacijah. Tako že razmišljajo o tretji izmeni v prešlvalnicl. pri obrezovanju in prebijanju usnja itd. V tem je možnost nadaljnjega povečanja
proizvodnje — spet brez novih investicij.
Sedem dni je kratek čas. Primer tovarne JADRAN-CICIBAN v Mirnu pa je zgovoren dokaz, da se slutnje, kaj bi bilo treba storiti, da bi bolje gospodarili, lahko potrdijo v Izredno kratkem času, če se seveda potrudijo, da tudi uresničujejo tisto, o čemer razpravljajo.
Ob teh razpravah pa je kolektiv jasno izvedel: prehod na drugo in kasneje na tretjo izmeno pomeni »žrtev« v tem smislu, da se bo treba odreči mnogim ukoreninjenim navadam in si drugače razporediti čas. Je pa to edina pot do boljših zaslužkov in do sredstev za modernizacijo podjetja, pri čemer pa bo povečana produktivnost dosledno nagrajevana!
Zdaj se tudi teh napovedi držijo. Zaradi velikega povpraševanja jim prodaja v letoš-. njem letu ne povzroča težav. Še pred uvedbo druge izmene so na primer v aprilu izdelali za tretjino več parov kot lani v istem času, medtem ko so v maju dosegli še ugodnejši rezultat. To povečanje proizvodnje jim je že omogočilo, da so se povprečni osebni dohodki v prvih petih mesecih letošnjega leta dvignili na 30.000 dinarjev. Vendar pa je približno 50 delavcev (ena šestina zaposlenih) še vedno dobivala manj kot
25.000	dinarjev. Kot pravijo, daje druga izmena tiste rezultate, da bodo lahko še v tem mesecu sploh odpravili dohodke pod 25.000 dinarji, pri čemer naj bi se ustrezno povečali tudi povprečni osebni dohodki.
Star pregovor pravi:	dva-
krat da, kdor hitro da! V našem primeru sicer ne gre za nikakršno dajanje, ampal\ za delitev deleža po vloženem delu. Navzlic temu pa je utemeljena trditev, da čimprejšnja stimulacija za konkretno opravljeno delo pomeni najboljšo spodbudo za prihodnje uspehe.
Ne pozabimo pa, da o tem v Mirnu razpravljajo po sedmih dnevih, odkar imajo drugo izmeno, In da napovedi že uresničujejo!	—mg
Pravilna usmerjenost konkurence:
KVALITETA IN CENA
Kot porabniki smo tudi pri nas priče vse širšemu razmahu prodaje z nagradami, saj nas skoraj v vsakem časopisu proizvajalci seznanjajo z imeni izžrebanih in s seznamom nagrad, ki jih lahko prejmemo, če kupujemo njihove proizvode. Logično ozadje tega pojava, ki se pri nas čedalje bolj širi, bi videli v dejstvu, da so proizvajalci izčrpali prav vse možnosti v medsebojni konkurenci na področju kvalitete proizvoda, njegove cene, izgleda in zunanje opreme, praktične embalaže in so, iščoč novih poti v medsebojni konkurenci, prešli še na zadnjo možno obliko — prodajo z nagradami. Kaže, kot da so proizvajalci že do skrajnosti razvili kvaliteto proizvodov, zni-
žali cene do mej, ki še omogočajo rentabilno poslovanje in kar se da izpopolnili zunanje karakteristike proizvoda, njegovo estetsko plat, praktičnost embalaže, možnost njene uporabe še v druge namene itd. Tako naj bi prišli do točke, ko konkurenčnost v tej smeri ni več mogoča, ter so nujna nova pota v pospeševanju prodaje. Ker bi torej bile možnosti za tekmovanje v kvaliteti in ceni že izčrpane, proizvajalcem za navezovanje stalnih kupcev k znamki blaga in pritegovanje novih ne x bi preostalo nič drugega kot. prodaja z nagradami.
Toda, ali je res, da smo že izčrpali vse možnosti za konkurenco na prvem področju in je bilo nujno, da podjetja ube-
rejo to novo pot pridobivanja kupcev? Ali nismo s prodajo z nagradami uveljavili le način prodaje, ki ni zrastel iz naših dejanskih potreb, ampak je zgolj posnetek enega izmed sredstev pospeševanja prodaje, ki ga uporabljajo v kapitalističnih deželah? Kaže, da so podjetja ocenila ta način prodaje kot lažjo pot v širjenju trga svojih izdelkov v primerjavi s trudom in sredstvi, ki bi jih morala vložiti v tehnološke raziskave in raziskave prodaje, da bi razvila proizvod, njegovo kvaliteto, poiskala skrite rezerve za znižanje lastne in prodajne cene, da bi intenzivirala potrošnjo pri obstoječih porabnikih, da bi poiskala še vse potencialne porabnike itd. Zdi se nam, da komer-
»POLIGALANT« VOI/CJA DRAGA:
S TRETJO IZMENO SO POVEČALI PROIZVODNJO ZA 75 % ^
Stroji tečejo 24 ur dnevno
Industrija predelave plastičnih mas »Poligalant« v Volčji dragi pri Novi Gorici je že lani vpeljala drugo izmeno, da bi na račun boljše izkoriščenosti zmogljivosti zadovoljila povpraševanje na tržišču. S tem so brez slehernih investicij dosegli za šestdeset odstotkov večjo prodajo. Povpraševanje po njihovih izdelkih pa se Se kar naprej stopnjuje. Podjetje POLIGALANT dela v tesnih in majhnih delovnih prostorih, sredstev za rekonstrukcijo ali večjo modernizacijo pa tudi niso imeli. Zato so stroje pognali še v tretjo izmeno, razen tega pa obratujejo tudi ob nedeljah dopoldne. Na ta način izkoriščajo zastarelo strojno opremo, da bi jo čimprej amortizirali in ustvarjajo sredstva za modernizacijo podjetja.
Podatki za prvih pet mesecev letošnjega leta opozarjajo, da se približujejo svojemu cilju. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta so na račun tretje izmene in nedeljskega obratovanja dosegli za 75,7 odstotka večji obseg proizvodnje, V tem času so ustvarili 50 % več skladov kot lani in za 51,7 % povečali produktivnost. »Na novo smo zaposlili le 18 delavcev« pravijo, »ostale pa smo .postrgali' po podjetju.« Glede na take poslovne uspehe so se povečali tudi osebni dohodki:	od lanskoletnega pov-
prečja 31.000 dinarjev na 36 tisoč dinarjev v petih mesecih letošnjega leta.
Osebni dohodki šicer ne rastejo skladno s produktivnostjo, kajti 132 članski kolektiv, ki vključuje 90 odstotkov priučenih "delavcev, se je odločil za varčevanje tudi pri osebnih dohodkih, da bi še s tem pospešil modernizacijo podjetja, ki se uspešno usmerja v specializirano proizvodnjo. V zadnjih dveh, treh letih so namreč skoraj povsem opustili izdelovanje blaga za -široko potrošnjo, ker — glede na opremo — zanje ni dovolj rentabilna. Zato pa so se odločili za specializacijo na tistih področjih, kjer jim oprema dopušča velike serije, nižje stroške, boljše izkoriščanje zmogljivosti in seveda večji dohodek. Tako so sklenili pogodbe o kooperaciji s številnimi podjetji, ki jim dobavljajo brizgane artikle v velikih serijah. Drugo področje specializacije je polietilenska embalaža, tretje in zadnje pa proizvodnja akri-latnih zob.
Taka je pot »POLIGALAN-TA« v prihodnost:	naprej
iskati rezerve tam, kjer ni treba investirati, da bi potem na osnovi povečane in pocenjene proizvodnje ustvarjali tudi sredstva za modernizacijo in razvoj. »Recept« ni zamotan in preskusili so ga z uspehom. Je mogoče zahtevati še kaj več?
—go
cj-alistl v podjetjih, ki uporabljajo ta način prodaje, ne poznajo dovolj vseh načinov in metod pospeševanja in so se zaradi tega oprijeli samo te oblike. Upamo si trditi, da z redkimi izjemami vsa ta podjetja, ki trošijo znatna sredstva za nagrade, ne poznajo dovolj ali pa sploh ne trga svojih izdelkov in ne vedo, kakšna je socialna in demografska struktura ter prostorska porazdelitev njihove ga trga. Prav tako ne poznajo količine absolutnih nepotrošni-kov za svoje izdelke, niti niso ugotovili, koliko je relativnih potrošnikov, kaj šele, da bi spoznali, zakaj le-ti ne kupujejo izdelka oziroma ob kakšnih pogojih bi ga kupovali.
Ustavimo se na primeru proizvajalcev detergentov, ki verjetno prednjačijo z nagradami. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je kateri izmed teh proizvajalcev, ki tako vneto tekmujejo med seboj s podeljevanjem nagrad, žrtvoval kaj sredstev, da bi ugotovil. kdo so, kje so in koliko je takih prebivalcev v Jugo-
t
T TV17 A T NT A
LUL, AL/JN A
0 FČTTrii/
REŠITEV
Izkoriščanje obstoječih kapacitet je osnovni vir nadaljnjega gospodarjenja, so ugotovili tudi v komuni Pritok in se posvetili proučevanju izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. To delo so zaupali referentu za plan in proračun, ki je edina za to kvalificirana oseba v občini. Ta tovariš je na osnovi statistike in drugih virov, predvsem pa na osnovi lastnih izkušenj in poznavanja situacije v komuni, izdelal načrt nadaljnjega razvoja komune.
V podjetju BLAGO imajo veliko delavcev in majhen dohodek, je dejal, zato je treba poiskati takšno podjetje, ki ima malo delavcev in velik dohodek in ju združiti. Tako bodo pogoji gospodarjenja v obeh podjetjih na mah izenačeni in tudi političnih problemov ne bo več, ker ne bo razlik v osebnih dohodkih. Podobno kot tu, je tudi v podjetju »Patron«, kjer imajo veliko strojev, medtem ko imajo v podjetju »Ermont« velilco praznih prostorov, ker nimajo dovolj strojev. Ce združimo ti dve podjetji, bomo imeli eno podjetje, v katerem bo dovolj prostora, za vse stroje. Tudi za podjetje »Skala«, ki proizvaja veliko blaga majhne vrednosti in podjetje »Grm«, ki z majhnimi količinami proizvodov ustvarja velik dohodek, je isto: združiti ju je treba in bosta ob enakih pogojih dosegali enak dohodek.
Na prvo stran te analize, ki jo je nameraval predložiti občinski skupščini, je napisal: IDEALNA REŠITEV. Toda ta analiza je obtičala pri predsedniku občinske skupščine, ki je zaradi mnogih problemov izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti sploh ni utegnil prebrati. V pičlem času, ko je poslušal svojega referenta za družbeni plan in proračun pripovedovati o tem, kako je rešil osnovni problem izkoriščanja kapacitet, pa se je že tudi sam navdušil za to idealno rešitev.
Ko so se kmalu potem oglasili pri njem predstavniki višjih forumov, je še njih navdušil za tak način racionalnega gospodarjenja. Predvsem tedaj, ko je svečano izjavil, da zaradi te rešitve ne bodo potrebovali nobenih investicijskih, sanacijskih in podobnih sredstev, s katerimi so doslej najuspešneje gospodarili. To svojo misel je podkrepil tudi s številkami o proračunskih in drugih sredstvih, ki bi jim jih primanjkovalo v primeru, če ne bi našli tako idealne rešitve gospodarjenja.
»Lepo,« se je oglasil eden od tovarišev iz višjih forumov. »Preden priporočamo tak način reševanja problemov gospodarjenja, pa nas zanima, kaj mislijo o tem delavci«
»Delavci?« se je začudil tovariš predsednik. »Saj še niti tega ne vemo, kaj mislijo o tem direktorji!«
VIKTOR SIREC
slaviji, ki perejo še z lugom ali milom. Vsi ti prebivalci predstavljajo relativne nepotrošnike in potencialno tržišče za detergente. Do sedaj ni bilo čutiti na tržišču niti kolektivne niti posamezne akcije proizvajalcev, s katero bi skušali pritegniti tudi ta del prebivalstva k uporabi detergentov. Ce bi hoteli pridobiti tudi te prebivalce, ki imajo verjetno nižjo kupno moč, bi bržkone morali kreirati take proizvode, ki bi jih pritegnili k uporabi sodobnih pralnih sredstev predvsem s »sprejemljivo« ceno, kvaliteta proizvodov pa bi se morata tej ceni podrediti.
Za nas je lahko poučno, da celo v kapitalističnem svetu obsojajo prodajo z nagradami. V nasprotju z zagovorniki, ki pravijo, da predstavlja prodaja z nagradami normalni fiziološki aspekt distribucije, trdijo, da prehaja distribucija s takim načinom prodaje že v patološko stanje. V Italiji se v zadnjem času vodi ostra polemika med ekonomisti, ki smatrajo prodajo z nagradami za bolezenski izraz
distribucije, in njenimi zagovorniki, katerih najresnejši argument je načelo absolutne svobode za privatno iniciativo in privatnega podjetnika. Povod tej diskusiji so velika sredstva, ki jih porabijo v te namene. V Italiji porabijo podjetja samo za nagrade že 540 milijard lir letno, zato se sprašujejo, kam jih vodi ta pot v distribuciji. Mednarodna trgovinska zbornica (italijanska sekcija) je posvetila temu problemu posebno publikacijo, v kateri razločuje in obravnava naslednje zvrsti prodaje z nagradami:
—	podelitev nagrad na srečo z žrebanjem (metoda žreba);
—	podelitev nagrad na osnovi zbranih točk, kuponov ali predmetov (metoda kolekcije);
—	podelitev datfila ob nakupu (metoda neposrednega darila);
—	začasno znižanje običajnih cen;
—	podeljevanje bonov, ki dajo pravico do skonta;
—	prodaja dveh enakih proizvodov za ceno enega (metoda specialne ponudbe).
IZ LADJEDELNICE »SPLIT*
MiiiniEiiiii*
iii*
Dvakrat manj ur
za eno ladjo in vendar...
Podjetju vse manj, drugim vse več - Večja produktivnost, toda za koga?
Pred sedmimi leti so graditelji ladij v »Splitu- porabili za gradnjo 12 tisoč tonske ladje več kot milijon delovnih ur. Danes jo zgradijo v približno
600.000	delovnih urah.
Leta 1958 je veljala vrednost njihove proizvodnje okoli 13,4 milijarde dinarjev, v minulem letu — 33 milijard. Število zaposlenih je poraslo od 3900 na 4600. Letos bodo zgradili dvakrat več kot na primer 1958 leta.
Produktivnost dela v splitski ladjedelnici — in naj jo vrednotimo po delovni uri, toni jekla ali dinarju — očividno raste. (Res, porast brutto produkta ne kaže verne podobe, ker so mu botrovale tudi cene).
VSAK DRUGI DINAR — KOMUNI IN DRUŽBI
Ko se, s posredovanjem instrumentov, razpletejo računi, se izkaže, da ostaja v kolektivu vse manjši del — četudi je produktivnost vedno večja, komuni, republiki, federaciji se pa daje vedno več.
Leta 1961 na primer, je ostalo podjetju 61,3 % dohodka, družbi pa 38,7 %. V minulem letu:	kolektivu 52 %, družbi,
širši in ožji okoli 48 %.
Carine, davki in obresti so glavni »sovražniki« podjetja.
Takšna razdelitev ne bi bila tako nepravična, če ne bi vse ladjedelnice, tako tudi splitska, zašle v težave na tržišču, zato jim je potrebna tudi družbena pomoč. Ta pomoč pa se jim z eno roko daje, z drugo jemlje.
NEKAJ SUHIH LET
Ladjedelništvo v svetu — tako pravijo strokovnjaki — preživlja trenutno krizo. Ponudbe so velike, tržišče pa zasičeno. Ladjedelnice težko najdejo delo: okoli 50 % njihovih kapacitet je neizkoriščenih. Po vsem svetu iščejo kupce. Cene so nizke, včasih celo nižje od proizvodnih stroškov.
Kljub temu ladjedelnice upajo, da bodo »lačna- leta minila in da bodo prišli zanje boljši časi, ker se bo transport po morju povečal sporedno z večanjem števila prebivalstva. S tem upravičujejo gradnjo novih kapacitet, čeprav jih je že preveč. (Letos bodo znašale kapacitete ladjedelnic v svetu okoli 12 milijonov brutto registrskih ton letno, kar je za okoli štiri krat več kot leta 1952).
S kako močnimi konkurenti se torej srečujejo naše ladjedelnice, tako tudi splitska! In vendar uspevajo. Splitska ladjedelnica je prodala za prihodnje leto, razen ene ladje, vso svojo proizvodnjo, ki jo je dopuščala polna izkoriščenost kapacitet. Za leto 1966 pa že okoli 50 %, Na vsakih pet ladij gradi štiri za tuje lastnike.
VELIKANKE NA POMOLU
V svetu je napredovala tudi ladijska tehnika; ladja, ki je bila še Ido včeraj velika, je danes majhna. Pred nedavnim je še bil največji tanker z nosilnostjo okoli 30 tisoč ton. Danes pluje-
jo že 100 tisoč tonski tankerji, gradijo pa že 150 tisoč tonske. Perspektiva pa je, tako pravijo, gradnja velikank s 500 tisoč tonami nosilnosti.
V	splitski ladjedelnici, kjer so doslej gradili največ tankerjev z nosilnostjo 24 tisoč ton, se bodo zato preusmerili na gradnjo večjih ladij. Dogovarjajo se za ladjo s 70 tisoč tonami. Z manjšo razširitvijo navoza bodo lahko gradili 100 tisoč . tonske ladje (doslej le 80 tisoč tonske).
KAM SE OBRNITI
V	inozemstvu, tako kaže, čakata močna konkurenca in nizke cene. Doma: skromna naročila, ker domače ladjevje narašča počasi.
Kaj potlej?
— Očitajo nam, zakaj se ne preusmerimo bolj na domače ladjevje, vendar se to vpraša-
IZGUBLJENI
TOVOR
Nekje sem slišal, da je železnica letno oškodovana 8 za 600 milijonov dinarjev zaradi malomarnosti in slabega odnosa do dela. Skoda, ki jo povzroča nevestno delo, je res velika v primerjavi s prometom, ki g’a opravi železnica.
V	knjigi poslovne malomarnosti je vpisanih več škod. Zelo značilen primer se je zgodil na progi Ljubljana—Pula.
V	ljubljanski gramoznici so nakopali vagon peska za naročnika v Puli. Odposlali so ga po železnici. Toda na cilj v Puli je prišlo samo nekaj samokolnic peska na dnu vagona. Ostali tovor so razsuli med potjo po železniškem nasipu.
Kako. da so tovor naložili ravno v vagon, ki je
škafu?
Z. T.

nje rešuje zelo počasi — nam je povedal pomočnik direktorja. Prihodnje leto ne moremo zgraditi niti ene domače ladje, ker je nobeno podjetje ne more plačati.
Na te težave se navezujejo še druge. Cene surovinam rastejo, sporedno z njimi pa prispevki. Industrija zamuja dobavne roke 50 do 150 dni, zato zamujajo tudi nove ladje. Ladja, ki bi morala biti zgrajena koncem aprila, bo zgrajena šele koncem junija. Druge imajo še večjo zamudo. Penali nam visijo stalno nad glavo.
No, za vse slabosti niso vzroki le zunaj, tudi v podjetju, priznavajo graditelji, so znatne rezerve.
Produktivnost v gradnji ladijskega trupa je, kakor tu trdijo, na evropskem nivoju. Na tem glavnem delu porabijo le okoli 50 ur na tono vgrajenega jekla. Toda mnogo časa izgubijo na primer pri transportu in prevozu materiala in podobnih delih in to okoli 17 ur. na tono jekla. Mimo tega, ne gospodarijo z materialom vedno najbolje.
Pomanjkljivost vidijo tudi v tem, da imajo na 46000 zaposlenih le 58 inženirjev. To je malo za tako veliko ladjedelnico, ker terja gradnja ladij strokovnih, veščih rok.
Ladjedelnice si prizadevajo delo tudi razdeliti, s tem, da zmanjšajo število tipov in odstopajo proizvodnjo posameznih delov druga drugi: v »Splitu« bodo proizvajali samo kompresorje, medtem ko bosta »Ulja-nik« in »3. maj- proizvajali ladijske motorje.
To so le začetki širše integracije v ladjedelništvu, ki se še bistveno ni premaknila. Delitev dela bi nedvomno vplivala na večjo konkurenco naših ladjedelnic na svetovnem tržišču, znižala bi proizvodne stroške in vplivala na povečano produktivnost. Res je, da v času ko so apetiti po delu večji, lastniki ladij pa veliki izbirčneži, ni lahko deliti dela in preiti na večje serije. To pa še ne pomeni, da ne bi mogli uveljaviti delitve proizvodnje.
DANKO VUKOVIČ (Po »Borbi«)
.SIAVOVANJSKA
POLITIKA«
Pri dodeljevanju sta- jj
novanj so v osrednji g
ljubljanski občini ugoto- S
g
vili vrsto nepravilnosti, gj Nedoslednost in izigra- H vanje predpl >v pri de- H litvi stanovanj sta dosti- 1 krat povzročila upravi- J čeno nezadovoljstvo. Naj §j naštejemo nekaj nega- jj tivnih pojavov.
•	Direktor nekega S podjetja je zaprosil za jj s—ovanje z lastno ude- H ležbo. Čez nekaj časa g si je premislil z izgovo- 1 rom, da ne zmore lastne § udeležbe. Podjetje mu je fj širokogrudno dodelilo H celotno vsoto za stano- U vanje. Direktor pa si je 1 za lastna sredstva kupil S rajši avtomobil.
•	Od nekegžt prosilca 8 so v podjetju zahtevali, B da mora njegova žena g podpisati izjavo, da bo j v primeru razveze zako- 1
j m zapustila stanovanje. J
•	Nekemu hišniku so j I odpovedali delovno raz- jj j mcrje, da bi na ta na- jj I čin pridobili »stanbvanj- 1
sko enoto«.
Z. T. |
himiiniiinniMiiiiiiiiiiiiiiniiiiliiiMiiiiimiiiraiiniiiiiiiuiiiiuiiiiiiiniiiiniiuii
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo RepuDIlSkega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja CZ P Ljudska pravica v Ljubljani. Lisi le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik
VINKO TRINKAUS
Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2 poštni predal SIS-VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-672, uprave 33-722 ln 37-501. Račun pri Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 - Posamezna številka stane *0 din - Naročnina je: četrtletna 250. polletna 500 ln letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln kil-?e1l CZP »Ljudska pravica« Ljubljana
VERIŽNA REAKCIJA
RETROAKTIVNIH PREDPISOV
Vzroki težav planiranja proizvodnje niso neznani. Iščemo jih in odpravljamo, ponekod bolj, drugje manj uspešno. Razumljivo je, da je realnost vsakega plana odvisna od poznanih in vnaprej vkalkuliranih elementov. Med pomembne faktorje pri ekonomskih izračunih sleherne delovne organizacije sodijo tudi dajatve družbi v taki ali drugačni obliki. Te obveznosti delovnih organizacij tudi vplivajo na cene proizvo-
Kljub temu, da so predložili že konkretne zakonske predloge,
, stvari niso dokončno rešili, ker menijo, da je pred samo teri-pijo potrebna diagnoza stanja.
Mnoge dežele z zakonom prepovedujejo ali omejujejo prodajo z nagradami. V Belgiji dovoljujejo za nagrade predmete, ki se uporabljajo samo za reklamo in so brez večje vrednosti. Podobno je v Franciji, kjer so kot nagrade dovoljeni samo malovredni reklamni predmeti. Na Nizozemskem pa zakon na splošno prepoveduje ponujanje in prodajo blaga z darili.
Tudi našemu potrošniku naj bi proizvajalci nudili za njegov denar blago, ki bi p0 kvaliteti in ceni ustrezalo nakupnemu znesku, ne pa da ga oškodujejo s slabšo kvaliteto in mu ga prodajo po višjih cenah zato, da krijejo stroške nagrajevanja. Posebno vprašanje, na katerega bi morali odgovoriti sociologi in pravniki, je, ali je prav, da naša podjetja navajajo in vključujejo potrošnike v igro na srečo, pri kateri nedvomno stopi po-
rabnikova presoja kvalitete in cene v ozadje. Čeprav to morda ni namen proizvajalca, pa tak način prodaje to posledico implicira.
Pričakovali bi lahko, da bi vsaj en proizvajalec, ki se zaveda kvalitete svojih proizvodov, prekinil s tako prakso, znižal stroške in drobnoprodajno ceno svojim proizvodom ter tako zares konkurenčno nastopil na tržišču. Ali ne bi razmišljali o tem že sedaj, preden se ta način razraste v tolikšni meri, v kakršni ga srečujemo v sosednih deželah?
Tak način prodaje prav gotovo ne vodi h gospodarskemu uspehu. Prej je celo škodljiv, ker usmerja konkurenco med podjetji na področje, ki je za razvoj proizvodov in znižanje cen »slepa ulica« in brezplodno, saj postavlja konkurenco v kvaliteti in ceni na drugo mesto ter navsezadnje lahko povzroči, da začno podjetja tekmovati le z vrednostjo in številom nagrad.
B. ZORAN in M. LESKOVIC, dipl. ekonomista
dov in nestabilni instrumenti imajo v končni fazi, razumljivo, represalije na prodajnih cenah. Zato je povsem logično, da si tako proizvajalci kot kupci želijo vnaprej vedeti, kolikšen del sredstev bo treba dati družbi, kajti kalkulacije z neznanko na tem področju, lahko ekonomske plane močno zamajejo.
Posredujemo primer podjetja IMV Novo mesto, ki se je zaradi nepredvidene višine prometnega davka za kombi-vozila znašlo pred veliko neznanko v svoji ekonomski enačbi: kako pokriti 7 milijard obveznosti za proizvodnjo petih let nazaj?
Po JUS standardu so avtomobili kombi razporejeni v dve grupi: kombi-osebno vozilo in kombi-dostavno vozilo.
Že leta 1959 je zvezni sekretariat za finance poslal obrazložitev, ki jo je v avgustu 1963 leta ponovno potrdil, da obstajata dve vrsti kombi-avtomobi-lov; osebna in dostavna vozila. Po ponovnem tolmačenju, komaj mesec dni pozneje (septembra 1963), pa so razvrstili kombi avtomobile v kategorijo osebnih vozil. Tej razvrstitvi je marca letos 'sledilo navodilo zveznega sekretariata za finance službi družbenega knjigovodstva, da se mora kombi, izdelek IMV Novo mesto, obdavčiti s 35 % prometnega davka, kot je to predpisano za osebna vozila v notranjem prometu in pri uvozu. Tako bi moralo podjetje IMV plačati prometni davek za vso proizvodnjo kombijev v letu 1962 in 1963, in sicer naj bi 30 % prometnega davka naknadno zaračunalo kupcem, 5% pa bi ga moral plačati proizvajalec sam. Obračun prometnega davka za dve leti nazaj bi po-
menil za IMV skupaj s penali izdatek treh milijard dinarjev.
Nepredvideni izdatek, ki za podjetje ni majhen, se je še povečal zaradi odločitve službe družbenega knjigovodstva SRS, ki je terjala, da IMV Novo mesto obračuna prometni davek za vso proizvodnjo kombijev v zadnjih petih letih. Okroglo 7 milijard dinarjev, kolikor bi moralo plačati podjetje prometnega davka za pet let nazaj, je vsota, ki je kolektiv ne bi zmogel.
V spletu vseh mogočih faktorjev, ki vplivajo na proizvodnjo, na njene stroške in končno tudi na prodajne cene, višina prometnega davka nima tako nebistvene vloge. Še posebej pa ne, če imajo odloki o višini prometnega davka retroaktivno moč.
Ne glede na ta primer, je vprašanje aktualno: ali je prav, da venomer visi nad podjetji negotovost, kakšni bodo instrumenti jutri, če v praksi obstajajo vse možnosti, da se predpisi spremene »čez noč« in jih zadenejo za leta nazaj? Spreminjanje obveznosti z retroaktivno močjo gotovo ni temelj dobrega gospodarjenja, še manj pa stabilnost ekonomskega poslovanja. Jasni in trdni predpisi, ob katerih bosta proizvajalec in kupec vnaprej poznala svoje obveznosti do družbe in nanje lahko računala, bodo tudi eden bistvenih elementov realnega programiranja — vse pa pot k večji stabilnosti cen.
Kajti nekaj milijard dinarjev naknadnih terjatev niso le ekonomski »nihaj«, ki bi ga katerokoli podjetje z lahkoto preneslo..
N. L.
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN [1
]|lllllllll)l!lllllllllllllll!l!lllllll!lllllll!llllll!lll|l!IIIIIIHI!lllllllli!!!l|ll|lll||ll!l||||![||||||||||l!l!!|||||||i||l||!!!|||!l!||||||!!!||l!l||||||llllllll!!ll!l!ll!ll!!lll!llll9!!!!lll!ll!l!ll!lllll|l!llllllll|l!l!i[ll • ZASAVJE:
RUDARSKO SLAVJE V VELENJU

Zvoki fanfar so zadoneli v petkovo sončno jutro in naznanili začetek velikega rudarskega praznovanja. Namesto v jamo, so ta dan uniformirani rudarji krenili proti kulturnemu domu, kjer je bila osrednja prireditev. Slavja se je udeležilo tudi več tisoč domačinov in številni gostje, med njimi član IK CK ZKJ Franc Leskošek-Luka.
Na ploščadi pred kulturnim domom so po tradicionalnem obredu »skok čez kožo«, sprejeli v rudarski stan 64 novincev. Nasproti njim so posedli rudarji — upokojenci, tisti, ki so v najtežjih letih delali v rudniku.
Na svečanosti so izrekli priznanje in obdarili rudarje, ki delajo v velenjskem premogovniku že 20 let.
V okviru rudarskega praznika, so odprli v Velenju nove prostore Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje«. Objekt pomeni zasluženo delovno zmago mladega prizadevnega kolektiva in novo gospodarsko pridobitev Velenja. Tu so dobile zaposlitev ženske, ki v tem kraju sicer težko najdejo zaposlitev. Tovarna zaposluje 54 žensk ali 64 % vseh zaposlenih.
Ob skrbnem zbiranju sredstev, često na račun osebnih dohodkov, in ob pomoči rudnika so v dobrem letu zgradili moderno tovarno. Veljala je 590 milijonov dinarjev. V novih pogojih bo kolektiv že letos ustvaril 4,5 milijona dinarjev bruto produkta, leta 1970 pa predvidoma 21 milijard.
a £jan IK CK ZKJ Franc Leskošek-Luka z varjenjem žice = odpira nove tovarniške prostore »Gorenja« ji	3
pMiimiMiiiiiiiiiiuiimiiiHiiiMiimHiiHiiiiiiiiiiiiiiBiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniHUiinniHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiHiiiiiiHnHKiKilniiiiniiiiiiiit
V ospredju samoupravljanje in delitev
Zadnje občinske konference organizacij Zveze komunistov v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji so obravnavale vrsto problemov, ki se porajajo v sedanjem odbobju razvoja naše družbe, in sicer precej konkretno. Na konferencah so bila v ospredju vprašanja o samoupravljanju in njegovi decentralizaciji, o delitvi osebnih dohodkov, kadrih, problemih v šolstvu in zdravstvu, o investicijah v gospodarstvo in družbeni standard in drugo.
V TRBOVLJAH so npr. ugotovili, da so samoupravni organi že začeli dosledneje reševati probleme, ki se porajajo, čeprav ponekod ugotavljajo nedelavnost samoupravnih organov, predvsem v ekonomskih enotah, kjer so pravice teh organov majhne in kjer ustanovitev ekonomskih enot še niso v zadostni meri obravnavali tudi kot ekonomsko in ne samo politično nujnost. Na Rudniku rjavega premoga Trbovlje— Hrastnik, v Strojni tovarni in Cementarni je npr. v zadnjem času vse bolj čutili potrebo po decentralizaciji samoupravljanja na osnovi otipljive materialne baze, kar lahko mnogo pripomore k intenzivnejšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, sodobnejšim tehnološkim postopkom ter k dvigu produktivnosti in proizvodnje. Na konferenci y Trbovljah so mimo drugega obravnavali tudi gospodarjenje v komuni, pri čemer so ugotovili, da so strojne zmogljivosti premalo izkoriščene. V zadnjih letih je bilo precej sredstev namenjenih za investicije za nakup strojev in druge opreme, ob tem pa je bilo pozabljeno investiranje v kadre, niti niso bile angažirane vse umske zmogljivosti, sicer bi bili proizvodni dosežki in izkoriščenost strojev občutno večji.
Konferenca v HRASTNIKU je med drugim ugotovila, da je v zadnjem času že čutiti mnoge kvalitetne spremembe, ki se Odražajo predvsem v politiki osebnih dohodkov oz. v delitvi dohodka, v politiki komune, v prizadevanjih za smotrnejšo investicijsko politiko, v uspehih, doseženih na področju kadrovske in štipendijske politike, v nadaljnji decentralizaciji samoupravljanja, prav tako pa tudi na drugih področjih. V Hrastniku so obširno obravnavali tudii vprašanje v zvezi z družbenim standardom. Ugotovljene je, da je bila doslej večina investicijskih sredstev namenjenih za rekonstrukcije in za razvoj obstoječih zmogljivosti; vendar doslej moderniziranih objektov niso znali izkoristiti v celoti, kar se odraža v nizkem odstotku izkoriščenosti strojnih naprav, v samo eno ali dvoizmenskem delu in podobno. Hrastnik je danes brez prepotrebnih objektov družbenega standarda. To izhaja med drugim tudi iz dejstva, da obstoječa industrija — Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov, Rudnik rjavega premoga — ne more ustvariti družbenih skladov za standard, saj je skoraj 70 % proizvodnje v okviru pla-foniranih cen.
Na konferenci ZK v ZAGORJU OB SAVI so obravnavali utrjevanje samoupravnega sistema, krepitev materialne baze samoupravljanja, smotrno naložbo investicijskih sredstev, dosledno delitev dohodka pri delu, načrtno usmerjanje kadrovske politike, razvoj družbenih služb in nekatera druga vprašanja. Po ugotovitvah konference izhaja vrsta slabosti, ki jih ugotavljajo v Zagorju ob Savi, iz dosedanje nenačrtne kadrovske politike; kadro\* je premalo, pogoje za kadre in kadrovanje pa bo treba v večji meri razvijati v samoupravnih organih. Zraven drugega je konferenca opozorila na nekatere pojave »ozkosti« vodilnih kadrov in gospodarskih organizacij, ki se ne zavedajo, da je mogoče dosegati boljše uspehe le Z Izboljševanjem organizacije dela in vključevanjem v mednarodno menjavo; te pomanjkljivosti pa bo treba čimprej odpraviti.
V LITIJI so na konferenci razpravljali o dveh važnih vpra-- šah jih — e krepitvi samoupravljanja ter poglabljanju njegove materialne osnove in o nagrajevanju po delu. Konferenca je opozorila na različno delovanje samoupravnih organov. V de lovnih organizacijah ti organ' npr. večkrat le potrjujejo sklepe strokovnih kolegijev oz. dajejo soglasja. Organom samoupravljanja predložijo že dokončno izdelana stališča, zaradi
Prvega julija je minilo deset let, odkar je bilo ustanovljeno specializirano trgovsko podjetje za promet t gradbenim materialom CEMENT-OPEKA Ljubljana. Šestdesetčlanski kolektiv te delovne organizacije, ki zadovoljuje potrebe gradbenih podjetij, hišnih svetov in posameznikov, bo letos ustvaril okoli dve milijardi celotnega dohodka. S tem je obseg poslovanja že zavzel tolikšen značaj, da so se na slavnostni seji delavskega sveta ob tem jubileju odločili za gradnjo skladiščnih in poslovnih prostorov, hkrati pa tudi za načrtno šolanje kadrov. V zvezi s tem so že razpisali tudi štipendije. Ob jubileju je kolektiv, ki poslej deluje pod nazivom GRAMEX. nagradil tiste člane kolektiva, ki so s svojim delom in prizadevanjem pripomogli k uspešnemu razvoju m poslovnim uspehom te delovne organizacije. (Koto SLOVENIJA V lado Rapoti)
česar se delavski sveti premalo poglabljajo v problematiko. Člani samoupravnih organov, pa tudi kolektivi, so premalo seznanjeni s stanjem in problematiko. Zaradi navedenih slabosti še niso zaživeli organi samoupravljanja v ekonomskih enotah, ponekod spreminjajo delitvene sisteme; pa' tudi seje samoupravnih organov niso najbolje obiskane, delno tudi zaradi tega, ker se člani samoupravnih organov še premalo zavedajo dolžnosti.
V Trbovljah, Hrastniku in v Zagorju eb Savi so podrobno obravnavali tudi položaj premogovnikov, pri čemer so poudarili, da naj kolektivi še naprej težijo za tem. da sami
Tovarna športnega orodja ELAN v Begunjah na Gorenjskem izvaža skoraj celotno proizvodnjo smuči, pri katerih se je — glede na obseg proizvodnje — uv ila na drugo mesto na svetu. Računajo, da bo letošnji izvoz presegel milijon dolarjev. Naš reporter le »ujel« v svoj objektiv Rezko Trlej. ki skrbi za eno izmed najbolj zahtevnih del v lakirnici — za »-dekoracijo« smuči. (Foto: Milan Šparovec)
znotraj delovnih organizacij iščejo slabosti in odkrivajo tudi notranje rezerve; naglašeno pa je bilo tudi, da je rešitev za nastalo situacijo v premogovništvu — modernizaciji in povečanje proizvodnje ob vzpo-
rednem razvijanju in krepitvi samoupravljanja. Ugotovili so, , da so komunisti v obeh zasavskih premogovnikih pravilno ocenili stanje in se zavedali, da z načrtnim in strokovnim delom, ob znatni pomoči samoupravnih organov, rešijo vrsto težav in problemov, ki se porajajo znotraj samih delovnih organizacij.
Najvažnejša naloga pa bo: ugotovljene slabosti začeti tudi odpravljati.
-k-
» TRBOVLJE:
Bo konca aprila 1216 nesreč
16.157 zavarovancem in zavarovankam na področju Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje, ki deluje za področje zasavskih občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik, se je v prvih štirih mesecih letos pripetilo 1.216 nesreč, od tega v Trbovljah 671, v Zagorju ob Savi 310, v Hrastniku pa 280. V tem obdobju je bilo zaradi bolezni izgubljenih na področju zavoda 75.713 delovnih dni, zaradi nesreč pri delu pa 18.557* delovnih dni. V prvih štirih mesecih je bilo registrirano v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi skupaj 135.858 ambulantnih pregledov in storitev. V skladu zdravstvenega zavarovanja pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje pa je bilo v razdobju od 1. januarja do 30. aprila skupaj nad 501 milijon din dohodkov in nekaj nad 472 milijonov din izdatkov. —k—
6 PTUJ:
Nova vzgojno varstvena ustanova
Pred kratkim so odprli na Bregu pri Ptuju otroško varstveno ustanovo stanovanjske skupnosti.
Posebna zanimivost novo zgrajene varstvene ustanove je montažna gradnja in je to prva tipska zgradba za vzgojno varstvene ustanove v državi. Projekt za montažno zgradbo je iz-
delal dipl. inž. Jože Cebaršek. Otroška ustanova lahko sprejme 60 otrok in ima poleg kuhinje, garderobe in dveh zelo lepo urejenih sanitarnih prostorov še tri prostorne učilnice. Zgradba s celotno opremo je veljala le okrog 20 milijonov dinarjev, od tega je prispevala občinska skupščina 14 milijonov, preostalih 6 milijonov pa je prispevala republika.	~ce
SLOV. KONJICE — Slušatelji obeh oddelkov konji-ske sindikalne politične sole, to je iz Slov. Konjic in \ itanja. so ob zaključku predavanj priredili eno-uhevno ekskurzijo v Maribor. Najbolj j ib je zanimala tamkajšnja tovarna avtomobilov Odmerjeni čas za ogled, to je tioun dve uri, je on prekratek, da bi se seznanili z celotnim procesom proizvodnje, saj je velika večina udeležencev bila prvič v ten obratni. Ker je oilo meti njimi precejanje število kovinarjev, jih je vse to se loliKo oolj zanimalo. V popoldanskem času so se po o^etiu tovarne podali se na ronerje, Kjer je za večino bilo zopet novo doživetje, ku so se prvikrat vozili z zicnico. iaKe cks-ktuzije so vsekakor zelo dobra oblina za medsebojno spoznavanje delavcev.
L. V.
ŽELEZARNA STOKE —
V	letošnjem letu je 'delavski svet železarne Store odobril sinoinaim podružnici dva milijona dotacij, čeprav je pun-iU^nica napravila preuiav^tn za 2, 5 milijona. Podjetje je namreč letos v vCz-ki iinancni situaciji in zaradi tega svojim organizacijam m aon-ralo v taksni višini, kot bi te želele.
Oa do tlel j enih sredstev bo sindikalna podružnica porabila i,b milijona za izlete članov kolektiva, preostala sredstva pa za izredno socialno pomoč članom kolektiva in za letovanja. \ šoto, namenjeno za izlete, je Izvršni odbor sklenil razdeliti podružnicam enot. Ker ima sindikalna podruž-. niča Železarne Store povprečno 2.000 redno piacujo-čih članov, bo prišlo na vsakega po 800 din. Po sklepu izvršnega odbora bodo porabile sindikalne podružnice enot 60 •/# od dodeljenih sredstev za prevoze, z ostalim denarjem, to je s 40"/» pa bodo lahko samostojno razpolagale.
Iv
ŽELEZARNA STORE —
V	teh dneh je organizirala
sindikalna podružnica Železarne Store več posvetovanj z blagajniki in poverjeniki sindikalnih grup. Vsi ti se bodo morali namreč odslej še bolj zanimati za svoje člane. Sestavili bodo poimenske sezname in sindikalne kartoteke za vsako enoto posebej. Na njih bodo blagajniki in poverjeniki evidentirali vse kadrovske in druge važne spremembe v sindikalni organizaciji. Pri izdelovanju seznamov bodo zbrali vse sindikalne izkaznice, jiii pregledali in jih uskladili z obstoječimi predpisi oziroma navodili. Nove kartoteke bodo morali pregledovati najmanj dvakrat letno, to je v juniju in decembru. Razen gornjega pa bodo do	letn \-sč»n
zaciie zamenjali stare sindikalne izkaznice z novimi.
Iv
POLETNO KRAMLJANJE ■ POLETNO KRAMLJANJE ■ POLETNO KRAMLJANJE
aill!inilllMliniaMIIIIBIimil[lllllllllllllllllllBIUIllllllilirilUlllllMlllll«IIIBIIlŽftl>lininilliailBIIBIIIIIlllHlltlUllllllHlHlimimHlltmillllllltllllHlBniiaiiliiiiuiMuiBinniiHn;MniiiiuMiMiiriiiiniiir.m
I
Skoraj bi si upal trditi, da tehnični napredek pomeni tudi | i zlo civilizacije, če v njej ni sil, ki bi se temu znale upreti.
Pri nas je tako, da tega očitno ne znamo, čeprav bi tudi to — glede na potrebna ali razpoložljiva sredstva — morda |	zmogli.
So potrebni dokazi? Menda bo dovolj ugotovitev, da nakup česarkoli pri nas (na srečo) ni več problematičen (če imaš denar), saj je izbira vseh vrst blaga in izdelkov trajne ali dolgoletne uporabnosti sorazmerno dovolj pestra. Ob tem pa ni poskrbljeno za vzdrževanje, za servis vseh tistih blagodati ci-|	vilizacije, s katerimi razpolagamo. Tukaj se začenjajo tegobe
našega sodobnega občana.
Illllll!llll!llllllllll!llllllllllllllllll|[||||||||||||||li|llllill||l|||||!lllllll.||l!l||||||!lli!||
Naš državljan z edino napako, da vsakdo ne more biti tehnično nadarjen, da bj sam opravljal domača popravila; da vsakdo nima sorodnikov ali znancev ali dobrih »zvez«, ki bi zanj hodili od obrtnika do obrtnika ali iskali rezervne dele, ima — bržkone se s tem vsi strinjamo — dovolj vzrokov, da se jezi, razburja, zmerja, preklinja in — čudi, da je njegov, sosedov ali kogarkoli problem dandanes sploh še mogoč.
Pri tem je vseeno, za kakšno »področje« tegob gre: ali za sitnosti, ki si jih nakoplješ, ko tedne in mesece čakaš, da servis pride do nadomestnih delov, da bi ti potem prišel do svojega hladilnika, televizorja, pralnega stroja, električnega štedilnika ali avtomobila, ki si ga težko plačal, da bi ga potem — za daljši ali krajši čas — ogledoval in »obiskoval« v servisu. Drugo »področje« so namreč tiste sitnosti, ki se pripetijo v stanovanju, ko odpove vodovodna pipa, električni zvonec, ko je treba očistiti bojler. kolibi bil potreben mizar, da bi popravil zveriženi okenski okvir, ko... kaj bi še našteval, kajti doživljamo zares nemogoče ali vsaj težko verjetne tegobe.
Iz pisem bralcev
•	Kupil sem radijski sprejemnik »Vesna«. Še med garancijo je pregorela elektronka^USL 82. Ker sem ravno pred tem bral, da Elektronska industrija v Nišu izdeluje tudi te elektronke, sem upal, /da v servisu ne bom predolgo čakal. Zvedel pa sem, da jih Niš ne dobavlja, ker jih potrebuje za lastno proizvodnjo radijskih aparatov, mojega pa je izdelalo konkurenčno podjetje. Pokazali so mi tudi velik kup, najmanj 200 ali še več zavojev z aparati »Vesna«, ki so vsi imeli enako napako. No, čez pet tednov sem le dočakal: servis je dobil nekaj elektronk iz uvoza. Če vi razumete tako politiko naših proizvajalcev, mi, prosim, odgovorite!
•	Več kot štiri leta Smo bili zadovoljni z električnim štedilnikom TOBI. Potem pa je pregorel spodnji grelec pri pečici. Prišel je tehnik iz servisa, nekaj pregledoval in povedal: »rezervnih delov za ta štedilnik ni. Spodnji del z grelcem bi moral izsekati in vgraditi grelec novejšega tipa. Popravilo bi veljalo okoli 20.000 dinarjev ...« Rad bi vedel samo to, kdo mi zagotavlja, da se čez nekaj let ne bo zgodilo isto. Še dve taki popravili, pa bi prišel do novega štedilnika ...
S Moje motorno kolo je izgubilo kompresijo. Sam sem ugotovil, da je počil bat. Bil sem v servisu, kjer so mi ga bili celo pripravljeni (!) prodati. Kot strokovnjaki pa so nasvetovali, naj prinesem s seboj tudi cilinder, da ne ,bi bilo kake pomote. Tako sem tudi storil, prvič in upam — zadnjič. Takoj sem izvedel, da je tudi cilinder počen. Tega jim nisem verjel, da bi na oko ugotovili nekaj, česar sam nisem videl. »Zveza« mi je omogočila, da so tisti cilinder pregledali pod rentgenom. Ugotovili so, da je nepoškodovan ...
Vsakdo med nami bi nemara lahko dodal svojo inačico težav, s katerimi se je srečal v servisu. Po svoje značilno je tisto, kar se dogaja s tako imenovanimi »malimi tislugami«. Glede na zakonita določila servisi ne smejo prodajati rezervnih delov. Lahko pa jih prodajo, če ti hkrati zaračunajo »malo uslugo«, izraženo v ceni polovične ali cele delovne ure, torej z doplačilom od 300 do 1000 dinarjev na prodajno ceno.
Ta primer navajam zato, ker kaže posledico poglavitnega vzroka: govorimo, naj bo skrb za servise stvar proizvajalcev, ki verjetno najbolje, vsekakor pa edini vedo, kako je s kvaliteto njihovih izdelkov; kateri njihovi elementi ali sklopi so najbolj podvrženi okvaram in v kolikšnem razmerju glede na dokončane proizvode morajo izdelovati tudi rezervne dele. Ce je zdaj še tako, da proizvajalci ne premorejo tistih sredstev, da bi uredili in opremili dovolj lastnih, tovarniških servi-
li!l!!ll!!!lll!HIIIIIIII!llll!llll
llllllll!lllllllllllll|]||lll|[illlllllllllli:
IIMIIi
sov in jih dobro založili z rezervnimi deli, to še ni opravičilo, da tega nimajo niti v centralnih tovarniških skladiščih, ki bi zalagala redke obstoječe tovarniške in ostale pogodbene servise, še posebej pa trgovino.
Veliko grmenja malo dežja
Ko tako govorimo, ugotavljamo nasprotno: kaže, da je na trgu odlična konjunktura. Tako proizvajalci odrivajo skrb za rezervne dele v ozadje. Izgovori so najbolj različni: ali gre za serijsko proizvodnjo, vezano na kooperante, s katerimi je težko doseči take pogodbe, da bi izdelovali še rezervne dele, če jih komaj naredijo toliko, da kompletirajo proizvodnjo po programu. Naslednji izgovor je, da bi rezervne dele za potrošno blago izdelovali, če bi jih trgovina naročala. Njej se to menda ne »izplača«.
Tudi to pa odgovornost žvrača nazaj na proizvajalca. Normalno je, da morajo biti zagotovljeni rezervni deli za ves čas trajanja, oziroma normalno dobo uporabnosti nekega izdelka. Znanec mi je pripovedoval, da so mu v nekem servisu tovarne FIAT v Bologni pokazali zalogo za vsa vozila te tovarne, ki so še v prometu. To pa velja za »letnike« od 1930 dalje... Samo to, da ne omenjamo ostalih podobnih primerov, je zgovoren dokaz, na podlagi česa se oblikuje sloves nekega proizvajalca. Hkrati pa omenjeno z druge in neobičajne strani osvetljuje še nekaj drugega: v pogojih konjunkture vzniknejo tudi manjša proizvodna podjetja,
bi ga ščitil pred nesolidnimi proizvajalci, ki niso poskrbeli za nadomestne dele in sploh za vzdrževanje izdelkov njihove proizvodnje. Točneje rečeno gre za uredbo o posebnih pogojih, pod katerimi je mogoče prodajati nekatere vrste industrijskih izdelkov, objavljeno v zveznem Uradnem listu št. 17/1962. Če že imamo tak predpis, razmišlja občan, bi ga morali tudi izvajati...
Po podatkih Višjega gospodarskega sodišča, ki v pritožbeni instanci obravnava tudi vse zadeve s področja zaščite potrošnikov (prekrške zoper JUS, predpise o kakovosti blaga, predpise o prometu z živili, predpise o označevanju in zaznamovanju blaga ter prestopke zoper omenjeno uredbo) je bilo lani na območju SR Slovenije 209 takih zadev. Med 133 delovnimi organizacijami, ki jih je zaradi vseh naštetih prestopkov na prvi stopnji obsodilo Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, je bilo lani dokončno obsojeno samo eno proizvodno podjetje, ker ni poskrbelo za redno vzdrževanje in popravila svojih izdelkov. To je bila kranjska ISKRA, ki so jo tožili trije potrošniki, ker v roku dveh mesecev, kakor zahteva predpis, ni poskrbela za popravilo njihovih radijskih sprejemnikov. V takem primeru mora tovarna kupcu zamenjati aparat z novim. ISKRA pa tega ni storila. Vzrok je bil »objektiven«: ni bilo že prej omenjenih elektronk...
Ti podatki res pričajo, da smo »gluhi«, kadar gre za izvajanje predpisov, ki naj bi ščitili potrošnika. V našem pravosodju velja tako imenovani aku-zatorni princip, ali po domače rečeno: če ni tožnika, tudi ni sodnika. Sodišče nima pravice, da bi samo sprožilo postopek, kajti za to je pooblaščeno javno tožilstvo. To pa ukrepa na podlagi prijav inšpekcijskih služb in tudi potrošnikov samih.
Rešitev številnih tegob naših občanov se torej skriva v tem, da tudi državljani postanemo malo odločnejši, kadar gre za kratenje pravic, ki nam jih dajejo zakoniti predpisi. Po eni strani torej gre za to, da se v lastnem interesu še pred nakupom vnaprej prepričamo, kateri proizvajalec je poskrbel za servisno službo in nadomestne dele in na ta način vplivamo na red in ostrejšo konkurenco med proizvajalci. Drugič pa imamo vso pravico, da zahtevamo, naj sodni organi obravnavajo kršitve omenjene uredbe.
Blizu/absolutne ničle
Zapisati pa moram še nekaj nevšečnosti z »drugega področja«, skratka nekaj o vzdrževanju naših stanovanj in njihovih sestavnih elementov, ki jih ni mogoče odnesti v servis, kjer bi jih —
Naj bom določnejši: ali je res treba, da vsi servisi in uslužnostne obrtne delavnice delajo samo v dopoldanski izmeni, ko smo občani zvečine zaposleni in doma ni nikogar, ki bi čakal na obrtnika, ki je »za gotovo« obljubil, da pride? Ali ne bi bilo bolje, če bi ušluž-nostna obrtna podjetja in servisi delovni čas uredili drugače: tudi v popoldanski izmeni ali v deljenem delovnem času, takrat, ko je občan doma.
Zal zdaj ni tako, ker servisi in obrtne delavnice, pa tudi inkasanti menda niso pripravljeni delati tudi popoldne (v obliki redne zaposlitve, ne honorarno, da se razumemo!) ali celo v deljenem delovnem času. Površno pogleda-no so te trditve točne. Toda vseeno še lahko vprašamo nekaj drugega: kako to, da večina delavcev, ki so zaposleni v obrtnih podjetjih, servisih, pa tudi v gradbeništvu in drugih, uslužnoštnih dejavnostih, dela popoldne »privatno«, ali — kakor pravimo — da takrat šuš-marijo. Vzrok je samo eden: osebni dohodki v rednem delovnem času. Vze-
ki jim skrb za rezervne dele pomeni deveto brigo. Ob razdrobljeni in maloserijski proizvodnji pa je tudi objektivno težko zagotoviti dovolj rezervnih delov, ne glede na to, da gre tudi za — v tem primeru nepotrebno — hudo finančno obremenitev. S tega zornega kota pa tudi našega sodobnega občana zanimata tipizacija v proizvodnji in specializacija proizvodnih podjetij.
Kjer ni tožnika...
Vendar še nismo povedali vsega. Naš dobri in potrpežljivi sodobni občan ve; da obstoji in velja neki predpis, ki naj
naposled — nemara vseeno popravili. Gre za tegobe, ki jih povzroča iskanje obrtnikov, ki bi bili pripravljeni priti na dom, v naše stanovanje; takrat, ko jih potrebujemo in želimo in ne tistikrat, ko oni utegnejo. V zvezi z vsem tem pa se dogajajo stvari, ki so očitna posledica komodnosti in neorganiziranih prizadevanj vseh tistih, ki za take usluge odgovarjajo. To pa so servisi raznih krajevnih in stanovanjskih skupnosti, oziroma uslužnostna obrtna podjetja vseh strok. Čisto posebej pa so prizadeta in odgovorna tudi razna komunalna podjetja in tudi delovne organizacije, ki preko inkasantov »vzdržujejo« stike z občani.
mimo samo gradbenega delavca-zidar-ja, ki je v našem stanovanju dostikrat potreben. Gradbeno podjetje se s tem ne ukvarja, ker se mu to ne »izplača«. Vsi želijo samo »velike ribe« in visok zaslužek. Gradbeni delavec-zidar pa na dan zasluži (v osmih urah) 1500 dinarjev ali največ dva tisočaka. Kakšen je njegov učinek na delovnem mestu, oziroma kakšna je intenzivnost njegovega službenega dela, vemo, saj vidimo, kako počasne so naše gradnje. Toda prav isti delavec rad popoldne »šušmari«, na primer po 400 dinarjev na uro, če ga že morda dobimo tako poceni...
O čem priča ta podatek? Predvsem o nizkem zaslužku na delovnem mestu
in zato o slabo izkoriščeni delovni sposobnosti, ki se sprosti po delovnem času Za dodatni — višji zaslužek. Ce
bi bilo drugače, o čemer toliko govorimo in včasih tudi pridigamo: visok zaslužek za višjo produktivnost, delavcem uslužnostnih obrtnih podjetij in servisov ne bi bilo treba šušmariti popoldne zato, da bi povečali svoje dohodke. Na ta način, zaradi večje produktivnosti, pa bi se povečala tudi zmogljivost obrtnih podjetij in servisov, da bi lahko prevzemala tudi drobnejša, pa vendar vsakomur nujno potrebna dela.
Poskusimo se vživeti — samo za hip — v nov problem; v položaj hišnih svetov. Res je: na sestanku sklenejo, kakšna popravila ali vzdrževalna dela so potrebna. Potem napišejo naročilnice in zarfie je zadeva končana. Kajti hišni svet je samo družbeni organ. V hiši pa navadno ni nikogar, ki bi kot strokovnjak lahko nadzoroval kvaliteto opravljenih del. Obrtniki pa — saj še predobro vemo — pridejo v hišo šele ob osmih, čeprav zaračunajo delovni čas od šestih dalje. Potem ugotovijo, da potrebujejo tak material in spet »hodijo« ponj ure in ure, saj naročnik vse plača... Ali ne bi bilo bolje in drugače, če bi na primer hišni sveti vso skrb za izvajanje njihovih tehničnih naročil in popravil zaupali nekomu, ki bi to tudi strokovno nadzoroval in izpeljal? Seveda bi bilo prav tako — če bi imeli take organe. Kolikor pa sem uspel izvedeti, imajo zgolj v mariborski občini Center nekak zavod za vzdrževanje stanovanj, ki proti minimalni proviziji poskrbi za vse omenjeno ...
In dalje: vzemimo, da smo le dočakali obrtnika, ki tudi v redu opravi svoje delo. Račun pa pokaže, da polovica ali več odpade na »hojo« od delavnice do naročnika in nazaj. Ali bi res pomenilo tolikšen izdatek, če bi poskrbeli za večjo mobilnost servisnih delavcev. Tudi to bi povečalo zmogljivost servisov, oziroma obrtnih podjetij. Pri tem je v bistvu vseeno, ali bi ti delavci uporabljali družbena ali privatna vozila; na primer mopede.
Namesto konca
Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da vsega zamujenega v naši obrti in Servisnih službah ne bomo ujeli, ne da bi tudi investirali vanje. Vendar samo investicije ne bodo izboljšale stanja, če bi delali tudi v prihodnje tako, kot smo navajeni in razvajeni. Načelo dobrega gospodarjenja pa je, da čimbolj izkoristiš tisto, kar.že imaš. To je ekonomska zakonitost, ki velja v slehernem družbeno gospodarskem sistemu in zatorej tudi pri nas. Prav zavoljo tega niso odveč tudi misli in pobude, kako naj bi z boljšo organizacijo in prilagajanjem potrebam občanov aktivirali in optimalno izkoriščali vsaj tisto, kar že imamo. Točno je, da prej omenjene misli niso do kraja dorečene. Kot pobude pa, toliko si upam trditi, lahko pomenijo vzrok za razmišljanje. Toda tudi take težnje, želje in prizadevanja je treba organizirati. Če jih 'ne bomo, bomo kmalu zares prepričani, da tehnični napredek pomeni nujno zlo in žalostno stran civilizacije, čeprav bi bilo prav, da bi nam dajal nekaj povsem drugega: več prostega časa ter manj skrbi in sitnosti.
M. GOVEKAR
/
F'!i
■
OC£N£ )
mn kb
m
KOLIKO ŽRTEV JE SKRITIH ZA ENO SAMO DIPLOMO

INFORMACIJA m

MLADI
KON-
CERTANTI
OB ZAKLJUČKU KONCERTNE SEZONE
Zadnji simfonični koncert Ijena in tehnično popolna in- s komornih koncertov kot in-letošnje sezone (26. junija) je terpreta ter prepričala s svojo terpreta sodobnih slovenskih bil — tako kot že dva pred' izrazno močjo. Tone Grčar je samospevov in je tudi to pot njim — namenjen mladim igral Haydnov Koncert v Es- potrdila svoj ugled zanesljive, glasbenim umetnikom in je po duru s prelepim tonom, stilno glasovno kultivirane in v štu-svoji kvaliteti daleč presegel čisto in v fraziranju do kraja diju temeljite pevke, drugi je naslov, če naj razumemo, da pretehtano, Zdenka Novakova nekoliko izpadel iz vis_oko za-»mladi« šele stopajo na kon- se je ognila vsem virtuoznim stavljenega okvira »mladih certni oder pa jim je zato tre- bleščavam Škerjančevega Kon- umetnikov<, ker je težje pre-ba tu in tam oprostiti kako certa ter zavestno i oblikovala magoval zahteve koncertnega začetniško nerodnost. Bil je, njegove glasbene kvalitete, for- nastopanja ter mu je primanj-vsaj v svojem najboljšem de- mo ter izrazne odtenke. — Oba kovalo samostojnosti, lu, vse prej kot revija priza- je občinstvo zasluženo nagra- Vse štiri soliste je spremljal dermih učencev (tudi v naj- dilo s toplimi aplavzi.	orkester Slovenske filharmoni-
boljsem smislu) in je vrhu tega Isti večer sta nastopila Je je d tamrko Sama Hubada preastavil nekaj umetnikov, ki sopranistka Olaa Ježeva (Mo-	...	.	, ,	.
so že vajeni koncertnega odra, zartov motet »Exultate, iubila- zanesJlv° ln korektno, zlasti, Največji doživetji sta bila te«) ter violinist Vlado Kovač ^er ie dirigent dobro presodil, trobentač Tone Grčar in pia- (Aleksander Glazunov: Kon- Kje mora biti vodnik in kje nistka Zdenka Novakova. Na- cert za violino in orkester v lahko prepusti pobudo solistu, stopila sta kot zrela, premis- a-molu, op. 82). Prvo poznamo	B. L.
ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocetfe tonike informacije ocene kritike informacije ocene
Med imeni mladih sovjetskih divostoka se je napotila k nje- vala, z njo pa je stala, kljubo-režiserjev, kot sta Andrej Tar- mu, a vojna vihra ga je med vala in čakala Svetlana. In kovski s filmom »Ivanovo tem že zajela in potegnila s minila je vojna, ljudje so se otroštvo« in Kulidžanov s fil- seboj. Našla je samo prazno vračali na svoje domove, hiša mom »Ko so bila drevesa ve- hišo na bregu, se v njej nase- je ostala prazna, le Svetlana lika«, je tudi Jurij Rostockij s lila in čakala.■ Tako je skozi je vztrajno čakala in nekega filmom »Hiša na sedmih ve- burno vojno obdobje dočakala dne dočakala dogovorjeno zna-trovih«. Omenjena trojica, ki mimohod najrazličnejših voj- menje: zvonec je zazvonil, tri-se je v filmskem svetu šele pih formacij, bila gospodinja krat kratko in enkrat dolgo, prav pojavila in že dosegla s in sodelavka članov uredništva Vrednost filma je predvsem svojimi deli pomembne uspehe časopisa »Naprej«, medicinska v tem. kako je znal mladi re-tudi v tujini, pomeni za so- sestra v bolnišnici, ki se je žiser prenesti na filmski trak vjetski film re.sno razpotje, ki nastanila v njeni hiši, umika- preprosto vsakdanjost, a ven-se kaže v pogumnejšem izbi- jočemu in borečemu se oddel- dar polno poezije, ta. večno ranju snovi, obdelam proble- ku pa enakovreden borec in prisotni motiv človekovega živ-mov in odkritejši izpovedi, kurir. V njeno hišo so ljudje Ijenja. Kamera je s svojo čisto predvsem pa v vse večjem prihajali in odhajali, se spo- kompozicijo slike, z jasnimi in uveljavljanju mlade genera- znavali, preživeli nekaj mirnih enostavnimi posnetki in pogo-cije.	in srečnih trenutkov in spet stim velikim planom dosegla
Film Jurija Rostockega nam odšli umirali, se borili se ra- • namen in ustvaTila vzduš-odkriva povsem vsakdanjo, a dovah slehernega uspeha upa-	,	. napetosti in
izredno lepo podobo mladega li v zmago m novo življenje. .	..	.	.
Delavska univerza »Cene Stupar« v Ljubljani je pravkar razdelila diplome srednje ekonomske šole devetnajstim dijakom »posebne vrste«. Razpon njihove starosti sega od enainštiridesetega leta navzdol, vsi so v času šolanja dopoldneve preživljali na rednem delovnem mestu, zvečer posedali v šolskih klopeh, študirali pa so... no, to je težko posplošiti. Vsekakor gre za prizadevneže z občudovanja vredno energijo, ki bi jo morali ceniti in primerno nagraditi.
PRODI-
RANJE
MLADIH
SOVJETSKI FILM »HIŠA NA SEDMIH VETROVIH«
PLES PRED OGLEDALOM
dekleta, ki gre skozi vso vojno Vse se je spreminjalo, čas bo- tragičnosti,' a hkiati je znala vihro, žalost in radost, tegobe jev je rušil zidovje, veter je privzdigniti intimna človeška in preizkušnje, polna neomaj- zavijal skozi odprtine, ki so občutja, ki polnijo in resnično ne vere v svojo edino ljubezen jih razjedle sovražne granate, bogatijo delo. do ljubljenega človeka. Iz Via- toda hiša je stala in kljubo-	I. B.
I
. I	i
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije oceot kritike informacije ocene kritike informacije ocene
Z daj pa k prvim trem peče- pretrgan ter lahkotno se pre- pred dvema letoma in sta že ta-rom baletnega bienala.	livajoč studenček šegavih, z krat nakazali svojo usmerje-
»Nina« (glasba Danilo Švara, eksotiko črnskih plesov površ- nost in iskanje novega tako v koreografija Metod Jeras) je no obarvanih plesnih valov. obUki kot v vsebini in izrazu. bila formalno sicer ne do kra- ?.*sto Prazen, toda po razbur- Zagrebška skupina je bila že
IjiVCTTl 171 "VTOCCTTl STBCdTlJU S r\rpr{ fl	1 PtOTTlCL tpJlTliČTlO ITI
ja izčiščena, a vredna, prva >»Človekom pred ogledalom«, umetniško bolj zrela od Ijub-slika postavljena na ogled ob- nekoiiko premlačen »lahko ijanske. In tudi letos je njena činstvu v Križankah. Da se je noč« beograjskega večera. usmerjenost bolj skladna in od premiere pa do te zadnje Dne 3 jUuja sta se nam v homogena ter umetniško pre-uprizoritve v Križankah neko- viteški dvorani Križank na čiščena kot usmerjenost Ijub-liko ospel improvizacijski so- večeru z naslovom »Glasba, Ijanske skupine, ki sicer do-ustvarjalni žar izvajalcev, da doživetje, gib«, predstavili dve kaj izpopolnjene tehnične stav-sta bili scena ter igra luči do- skupini, ki gojita sodobni stil be, ne gradi na dovolj globokih kai osiromašeni da so bili Plesa: Komorni ansambel svo- umetniško izpovednih teme-pantomimični elementi plesov, Jdnega plesa iz Zagreba in Ijih tako da je glavna prvina r	.	, , .	. Odsek za izrazni ples, pred ne- moderne plesne smeri, o kateri
mtmammmaKmmsfBmmm	“otec Prece^ s a ® '	’	davnem priključen Zavodu za se sicer precej govori in piše
vse to je napravilo, da je bil Zetno in glasbeno izobraže- — močno plesalčevo notranje celotni učinek predstave neko- panje v Ljubljani. Obe skupi- doživetje, na tem vrtu nekoli-liko manjši kot na premieri. ni sta nastopili že na II. ba- ko preredka cvetka.
TRETJI	Baletni ansambel beograj- letnem bienalu v Ljubljani	M. L.
BALETNI S-l-.a.-iLE	ske Opere — nedvomno naj-
zrelejši in najbolj reprezentativen jugoslovanski baletni ,	ansambel, je svoj večer izpol-
nil s tremi krajšimi baletnimi Dne 30. julija je balet ljub- deli: z drugim dejanjem »La-Ijanske Opere z »Nino« Da- bodjega jezera«, z baletom, v nilu Švare otvoril III. baletni enem dejanju »Človek pred bienale v Ljubljani, ki bo iz ogledalom„ Miika Kelemena niza opernih, dramskih m -	,
folklornih večerov, ki se bo- ^ * »Kraljico otokom; - ba-do v letošnjem poletju zvr- leta v treh slikah skladatelja stili v ljubljanskih Križan- Mauricea Thineta. kah, gotovo izstopil kot Drugo dejanje Labodjega je-osrednja prireditev. Naj vam zera (glasba Peter Iljič Cajkov-nanizamo nekaj opažanj o skit koreografija Nina Kirsa-prvih dnevih letošnjega ba- nova) je bito — očiščeno preti-letnega bienala, ki paj bi bil rane čustvenosti prvih roman-v prvi vrsti prerez umetni- učnih, koreografskih postavi-
skih stvaritev	,e tev, z do najfinejše miniature
ga baleta v zadnjih dveh le- .	’ „	"	.	, ,
^.	izbruseno tehniko celotnega
Prvič. — Dejstvo, da bodo ansambla in podprto s pred-na letošnji reviji jugoslovan- nostmi odra na prostem, lep skega baleta nastopili samo uvodni del beograjskega veče-trije baletni ansambli osred- ra. Jovanka Bjegojevič je bila njih jugoslovanskih opernih sicer nekoliko hladno prisotna, hiš (beograjski, sarajevski in a tehnično izklesano popolna ljubljanski), prav gotovo ni bela labodka — Odett. »Človek razveseljivo. To, da je za- pred ogledalom« (glasba Milko grebški ansambel na gostova- Kelemen, koreografija Dimitri-nju v inozemstvu in da se je Parlič) je po obliki razum-skopski bori z velikimi ob- sko kontroliran in sugestivno jektivnimi težavami, sicer preprost, po vsebini pa narav-lahko razumemo, obžalova- nost eruptivno delujoč prikaz: nja, da ju ne vidimo nasfo- skritega sveta človekove pba,-piti skupaj z drugimi ansam- zavesti. Nedvomno »Čudežne-bli, pa se vseeno ne moremo mu mandarinu« enakovredno otresti. In drugič: Iz skoro koreografsko delo. Dimitrija nedopustljivega razloga (v Parliča, podprto z odlično sce-Ijubljanski Operi gostom ob no, kostumi in z zrelimi soli-potrebnem času niso bili pri- stičnimi stvaritvami treh glav-pravljeni nuditi prostora za nih plesalcev — Duška Trni-generalko) je 1. julija odpa- niča, Višnje Džordževič in Bodel nastop edine prijavljene rivoja Mladenoviča, komorne skupine petih balet- Tretji in zadnji del beograj-nih solistov iz Beograda, ki skega večera »Kraljica otokov« je naštudirala celovečerne (glasba Maurice Thiriet, koreo-»Baletne vizije« na poezijo grafija Dimitrije Parlič) pa je F. Garcia Lorce.	bil samo nepretenciozen in ne-
Pred tremi leti, ko je Delavska univerza »Ceneta Stuparja« za Bežigradom prvič razpisala študij večerne srednje ekonomske šole za odrasle, se je prijavilo kakih 40 ljudi. Počasi se je njihovo število manjšalo, kot se pač to vselej dogaja, in sicer jih. je največ odpadlo že ob kolokviju ob prvem polletju. Takrat je bilo še težko, gotovo teže kot danes, zakaj Univerza se je lovila okrog učnega programa in sistema dela. V petih večerih v tednu in v enem letu je morala posredovati slušateljem, ki mnogokrat niso imeli niti dobre zosnovne izobrazbe, snov, ki je sicer predpisana za ekonomske šole za eno celo šolsko leto in še za četrt. Res na univerzi je odpadel pouk tujega jezika, strojepisja in stenografije. Toda poklicni predavatelji so skrbeli, da bi nivo znanja večernih slušateljev ne zaostajal za onim na rednih šolah. Zato so morali učenci opravljati ob vsakem polletju izpite, če jih niso naredili, so imeli pravico do popravnega izpita, ali pa seveda študija niso mogli nadaljevati. Tretji letnik je končalo 32 odraslih dijakov, od katerih se jih je v junijskem roku prijavilo 23 na diplomske izpite pred profesorskim zborom na srednji, redni, ekonomski šoli v Ljubljani in le štirje diplome niso naredili. Zaključno spričevalo torej, ki ga je podelila slušateljem Delavske univerze »Cene Stupar« verificirana in merodajna ustanova, je gotovo tudi potrdilo znanja in uspeha po splošno merodajnih kriterijih.
Če se človek razgovarja tako s slušatelji delavske univerze kot z njenimi strokovnimi sodelavci in tovarišico upravnico, dobi kaj čudno podobo o tem, kako v nekaterih naših delovnih organizacijah vrednotijo in podpirajo večerni študij odraslih. Čeprav smo že davno ugotovili, da je izobraževanje in šolanje odraslih ne le nujno potrebno, temveč za družbo tudi rentabilnejše, praksa kaže, da se tega dejstva še vse premalo zavedamo. Se več! Na eni strapi sestavljajo delovne organizacije raznorazne statistike, ki kažejo, da jim primanjkuje toliko in toliko visoko in srednje kvalificiranih kadrov, tarnajo, nekatere celo upravičujejo s pomanjkanjem kadra svoje' neuspehe ali spodrsljaje, ko pa je dana možnost, da bi si kader pridobile, raje sprejemajo nove uslužbence — diplomante, kot da bi podprle izredni študij svojih dolgoletnih delavcev in uslužbencev, ki imajo že praktične izkušnje tako na delovnem mestu kot pri upravljanju v kolektivu.
Delavska univerza Staneta Stuparja smatra za svojo dolžnost, da o programih redno obvešča delovne kolektive. Izkušnje kažejo, da samo v dveh podjetjih v občini res tudi posredujejo te
Fanfare v »Križankah« so oznanile začetek Ljubljanskega festivala, letošnjega tretjega baletnega bienala
Kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene Kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije oce
programe kolektivu. Sicer pa se malodane iz dneva v dan dogaja, da se prihajajo občani pritoževal na univerzo, češ, da ne vedo za njene programe, da so jih zasledili le v dnevnem časopisju, da jim je po naključju govoril o njih kolega, tovariš ... Letos se je celo primerilo, ko nekega slutatelja srednje ekonomske šole v podjetju niso pustili na diplomski izpit. Če je torej že osnovno stališče nekaterih delovnih organizacij tako, kako naj torej še pričakujemo, da bodo študij tudi materialno podprle in da bodo voljne dati občasne študijske dopuste. Hkrati se poraja vprašanje, kaj je s 2,5 % od bruto osebnih dohodkov, ki so v podjetjih na voljo za izobraževanje. Kaj je res izobraževanje le redni študij dijakov in študentov, ki dobivajo štipendije in strokovno izpopolnjevanje v centrih za izobraževanje v podjetjih?
Seveda ima Delavska univerza »Ceneta Stuparja« opraviti še s »svetlimi« primeri, ko neko podjetje finansira celotni študij ali pa, ko slušatelju ob diplomi povrne vse stroške za nekaj let nazaj.
Stroški niso majhni, posebno še, če pomislimo, da je večina dijakov srednje, ekonomske šole za odrasle iz vrst delavcev ter uslužbencev, ki že zasedajo delovna mesta in jim manjka zanje potrebna kvalifikacija. Skoraj polovica letošnjih diplomantov je poročenih, imajo otroke ... družino. Koliko ne le materialnih, temveč drugih žrtev je torej skritih za eno samo diplomo!
Poglejmo na primer tovariša Jožeta Jakima, uslužbenca Gradbenega podjetja »Tehnika« v Ljubljani, rojenega 1929. Stanuje v tesnem stanovanju, pravzaprav le v veliki v dva prostora pregrajeni sobi. Stanuje z ženo in otroki. Za študij se je odločil, ker je bolan in nesposoben za fizično delo. Pa še slovenščine ni \*lobro obvladal, obiskoval je le madžarske šole. Tako je najprej dve leti hodil v osemletko za odrasle. Zdaj je tri leta bil že ob šestih v službi, prihajal domov in sedel h knjigi, zvečer pa nekaj ur poslušal predavanja.' Ni bilo časa ne za spanje, kaj šele' ža itn j drugega. Posebno hudo je minevalo prvo leto. Potem mu je podjetje skrajšalo delovni čas za dve uri dnevno. Šolnino si je plačeval sam. Najprej 32.000, potem 38.000 in končno 41.000 letno + 13.000 dinarjev za diplomski izpit. Kje so še knjige in vse ostalo. Toda v šolo je zahajal redno. »Drugače bi ne šlo,« je povedal. »Obiskovanje predavanj je važno. Na diplomskem izpitu so nam, iz Stuparja, povedali, da smo na primer politično ekonomijo odgovarjali boljše kot redni dijaki srednje ekonomske šole. Smo pač že v službi, vemo, praktično, kakšen je naš gospodarski in družbeni sistem, mogoče celo več beremo literaturo s to tematiko.... Prej včasih, ko so nam delavcem v podjetju razlagali gospodarjenje, finančni račun, sem komaj kaj razumel. Zdaj pa se mi zdi vse tako razumljivo in logično«
»Kaj pa boste v prihodnje?« ga vprašam.
»Še ne vem. Doslej so me vodili v podjetju kot uslužbenca v avto-parku. Bilo bi laže, če bi gospodarske organizacije pokazale več interesa za šolanje srednjega kadra. Po večini jim je bolj mar visokokvalificiran kader. Glejte, od vseh štiriintridesetih v našem razredu na Delavski univerzi so podjetja le šestim plačevala šolnino.«
Bil je vroč dan tistega popoldneva, ko sem od tovariša Jaklir^a krenila še k njegovim sovrstnikom. Pa nisem imela sreče. Ko bi se po treh letih izgubili neznano kam na zasluženi počitek. Na prve počitnice. Našla sem zaprte hiše, zaklenjena stanovanjska vrata. Toda koliko, vsaj stanovanjske stiste sem zaslutila za ključavnicami! Včasih mi je odklenila žena in povedala, da stanuje njen mož v nasprotnem koncu Ljubljane. Neki sosedi' na Rakovniku so me vprašali: »Iščete tistega invalida brez obeh rok, kaj ne?« Potem sem govorila z mladima fantoma vojne generacije. Eden je pleskar, drugi skladiščnik. Kar smejalo se jima je. »Prej, takoj po končani osnovni šoli, se nisem znašel,« je povedal Tone Stojnšek iz tovarne Kovinske galanterije. »Pa sem videl, da nimam pravega poklica, premalo prakse za vpis na srednjo tehnično šolo in sem se vpisal na ekonomsko. Nihče mi ni ničesar plačal. Pomagal sem si sam. V bodoče bi rad menjal službeno mesto ...«
Morebiti bo ostal v istem podjetju. Prav goto.vo bi velika večina vseh diplomantov, tako letošnjih iz Univerze »Cene Stupar« kot od drugod, v prihodnje raje le zamenjala delovno mesto v istem kolektivu. Toda kolektiv vendarle mora podpreti študijska prizadevanja, vsaj moralno, če že res ne gre drugače, oceniti na novo pridobljeno znanje in ga potrditi. Saj res ni pri nas preveč »učenih« ljudi,
ALA PEČE
v
Sl ti N ALI
Po Orientacijskih podatkih je ob koncu šolskega leta zapustilo šolske klopi 32.636 mladincev in mladink od katerih je 20.441 uspešno končalo osnovno šolanje, drugi pa so izstopili iz šole, ker so dopolnili petnajsto leto starosti.
Kot že nekaj let sem je tudi V letošnjem letu, zavladala med to mladino, zlasti še med njenimi starši, neke vrste panika. Štemlo otrok namreč, ki uspešno dokonča osemletko, neprestano narašča, kapacitete naših šol II. stopnje pa se le polagoma ali sploh ne večajo. Tako nastaja zadrega, kje naj »uka željna.« mladina nadaljuje svoje šolanje. Priče smo iskanju zvez in priporočil, istočasnemu vpisu dijaka na dve šoli hkrati, da bo pač vsaj na drugi sprejet, če mu že na prvi spodleti, priče smo razburjenju pedagogov ob sprejemnih izpitih itd.
Problem nadaljnjega srednješolskega šolanja bi ne bil tako pereč, če bi ne bila naša mladina enostransko usmerjena, zakaj praksa kaže, da v srednje šole še zdaleč ne gredo vsi, ki uspešno dokončajo osemletko. Iz leta v leto se dogaja, da ostaja kakih 2000 šolskih mest, takg zvanih deficitarnih strok, nezasedenihr da kažejo mladi ljudje vse premajhen interes za poklice terciar-
Ali je pravica vseli nadarjenih otrok in mladine do izobraževanja enaka?
Tovariš Miro Završnik iz kadrovskega sektorja LITOSTROJA nam je poslal tole kratko pismo:
»V Delavski enotnosti štev. 12 z dne 26. marca 1964 ste na 7. strani objavili članek Sonje Gašperšič pod naslovom ,Ali je pravica vseh nadarjenih otrok in mladine do izobraževanja enaka?1. Ker se do sedaj nihče ni odzval k javni razpravi o tem problemu, smatrajte članek, ki ga je napisal vodja našega oddelka za programiranje kadra tov. Alfred Tomažič, kot prispevek k tej razpravi in mu po potrebi dodajte tudi svoj komentar.«
Tehtnega razmišljanja in argumentiranega pisanja tov. Tomažiča smo zelo veseli. Objavljamo ga brez komentarja, saj le-ta v polemiki ne bi bil primeren. Morda bomo tokrat vzbudili za to problematiko k javnemu razmišljanju vendarle še katero drugo delovno organizacijo.
Dne 26. 3. 1964 je bil v Delavski Abotnosti objavljen obširen članek Sonje Gašperšič z gornjim vprašanjem, ki nes ne zadeva samo delovne organizacije Litostroja; a vprašanja, zastavljena v njem, terjajo odgovor našega kolektiva. Gre za kreditiranje in kritiko Pravnika o kreditiranju.
Članek smo razumeli kot spodbudo za javno organizirano razpravo o tem, kako mladi generaciji spričo njihovih sposobnosti in naših možnosti v večji nieri omogočiti šolanje za zaželeni poklic
Pravica vseh nadarjenih otrok in hiladine do izobraževanja je priznana,
hod od štipendiranja h kreditiranju ni le v pravilniku izražena volja, »neke imaginarne družbe«, temveč odraz notranje, razgibane dinamike, materialnih in medsebojnih odnosov. Torej »Zakaj zgolj kreditiranje?«
Pravilnik o kreditiranju izobraževanja je posledica stremljenja za uspešnejšo kadrovsko politiko, za stimulativen in resen študij, korist od take stimulacije imata oba partnerja, podjetje kakor tudi štipendist.
Med prosilci štipendij so namreč tudi taki, ki bi lahko sami nosili vsaj del stroškov šolanja in bi z razpoložljivi-
mi sredstvi zadovoljili več potreb. Zakon o štipendijah ne upošteva osebnega dohodka družinskega člana, ki se poteguje za štipendijo. Res, da je na mnogih posvetovanjih in v mnogih obravnavah o štipendiranju bilo priporočeno naj dobe štipendije socialno šibki. Toda ali smo prepričani, da smo ta priporočila realizirali vsaj za vse otroke žrtev fašističnega nasilja? Poznanstva so večkrat verjetno močnejša od posameznih priporočil, to omenja tudi avtorica članka.
Zakon o štipendijah tudi ne upošteva onih otrok, ki ne stanujejo v kraju šolanja in imajo zato večje stroške. Le nekateri pravilniki o štipendijah vsebujejo tudi elemente za oddaljenost, čeprav le v posebnih primerih. V pravilniku o kreditiranju smo upoštevali oboje.
Zakon o štipendijah obvezuje vse štipendiste za enako časovno obveznost. Pri odpisovanju kredita pa upoštevamo poleg učnega uspeha v šoli. tudi uspeh na delovnem mestu. Izkušnje so namreč pokazale, da ni prav, da traja enako dolga obveznost tistega koristnika ugodnosti, ki »pričaka«, da mu poteče obveznost ter tistega, ki si bolj prizadeva in zato daje tudi boljše rezultate na delovnem mestu, v organih upravljanja ali v organih družbenih organizacij.
nismo pa še ustvarili dovolj materialnih sredstev, da jo v celoti realiziramo.
Precej talentiranih otrok še ne mote realizirati svojih sposobnosti ali pa jih z večjo zakasnitvijo, ker ne najdejo štipenditorjev. Žal njih ne obravnavajo dovolj organizirano. Nimamo evidence, koliko jih je, kje želijo nada-ijevati šolanje, kdo jih je pripravljen Podpreti v njihovem prizadevanju, da bi prišli do zaželenega poklica. V arhivih mnogih podjetij in občin bi najbrž našli nekaj nerešenih prošenj sposobnih prosilcev. Nekateri od njih se celo odločajo za poklice oziroma- za področje dela, ki jih v podjetjih, ustanovah ali družbenih službah še nismo razvili. Morda jih niti še ne poznamo ali Pa vsaj še ne vemo, koliko takih kadrov bomo potrebovali v prihodnosti, Vsaj v podjetjih, ki proizvajajo investicijsko opremo. Primeri iz bližnje Preteplosti: koliko smo pred štirimi leti sploh vedeli v podjetjih za potrebe strokovnjakov s področja tehniške fizike? Koliko nadarjenih mladincev^ ki so se odločili za ta poklic, ni našlo štipenditorjev. O tem imamo malo podatkov.
® Kreditiranje—odraz notranje, razgibane dinamike, materialnih in medsebojnih odnosov
Avtorica članka pravilno ugotavlja, da je naša delovna organizacija »že Pred leti perspektivno ocenila materialno pomoč, ki jo daje mladim in odra-•lim za študij«. Lahko trdimo, da pre-
@ Bolj racionalno koriščenje sredstev za izobraževanje
Ob sprejetju pravilnika o kreditira- ga še naprej prisiljujemo, da štipendi-nju smo se zavedali, da še ni zadosti sti »odslužijo« tam, kjer so se obve-
stimulativen in da ga bo treba dopolnjevati, kolikor več sredstev bomo imeli na razpolago za te namene. Po novi dopolnitvi pravilnika, ki smo ga začeli pripravljati takoj, ko smo izvedeli, da se povečajo sredstva za izobraževanje od 1 odstotka bruto OD na 2,5 odstotka OD, bo treba odplačati v obrokih najmanj do 14 odstotkov sprejetega posojila in največ do 25 odstotkov sprejetega posojila. Vrnjeni delež poleg drugega povečuje tudi možnosti za nadaljnje kreditiranje in pomeni direktno pomoč mlajšim generacijam s strani tistih, ki so pred njimi bili deležni take pomoči. Ne gre torej za »brezdušno« ekonomizacijo pravice do študija.
Smatramo, da s kreditiranjem bolj racionalno koristimo sredstva za izobraževanje in vendarle večini odpiramo pot do šolanja, Zato smo se odločili v Litostroju zgolj za kreditiranje in ga bomo verjetno obdržali, dokler ne bo zmanjkalo tistih, ki jim neustrezne materialne prilike onemogočajo šolanje. če so študentje Litostroja v neenakopravnem položaju s študenti štipendisti, potem je res potrebno razmisliti ali ostalim še naprej podarjamo ugodnosti:' potrebnim ali manj potrebnim enako in še naprej dopuščamo, da so enake obveznosti prizadevnih in manj prizadevnih na delovnem mestu, ali pa kreditiramo vse, ki so potrebni in kolikor so potrebni ter s tem omogočamo, da vsakdo brez kasnejših nevšečnosti zaradi določil zakona o štipendijah, izbere delo tam, kjer čuti, da bo najbolje zadovoljen in uspešen ali pa
zali morda po sili njihove materialne stiske, ne pa po svobodni odločitvi.
Možna pa je vsaj teoretično še druga rešitev, da za vše šole zagotovimo toliko materialnih sredstev, da stroški šolanja ne bodo za nikogar predstavljali ovire, ker bo vsakemu po potrebi zagotovljeno stanovanje, prehrana in ostala oskrba med šolanjem. Vemo pa, da s sedanjimi sredstvi iz sklada za šolstvo nismo uspeli zagotoviti vsem občanom brezplačno vzgojo in pouk do končane osemletke.
© Zakaj dva kriterija?
Pri avtorici članka je v pravilniku vzbudilo največ pozornosti in kritike poglavje o prednostih pri preditiranju. »Zakaj imajo prednost pri kreditiranju otroci članov kolektiva? Zakaj dva kriterija?«
Preden povemo kaj več o vzrokih, za katere mislimo, da opravičujejo takšno politiko kreditiranja, ne glede na to, da jih praksa dematira, naj podrobneje pojasnimo 7. člen pravilnika. Ozko razumevanje tega člena nas pripeko razumevanje tega člena nas zapelje v njegovo nepravilno tolmačenje. Točke 7. člena, ki govore o prednostih pri kreditiranju, moramo razumeti kot skupek smernic za lažje odločanje, ni-
kakor pa ne vsako točko dobesedno. Ne smemo in ne moremo jih uporabljati ozko v okviru vrstnega reda. Točke druga drugo dopoljnjujejo, vendar ena bolj poudari uspeh, druga socialno stanje, stroko itd. Vse skupaj pa so 7. člen, ki daje enim in drugim, vsekakor vsem nadarjenim, iste možnosti. Vendar naj odgovorimo še na posamezna vprašanja, zastavljena sestavljavcem pravilnika. »Zakaj imajo prednost otrogi članov delovnega kolektiva?« Najprej naj opozorimo na temeljni zakon o štipendijah Ur. 1. št. 32 iz leta 1955, ki v tretjem poglavju (izbira štipendistov) člen 26, tretji odstavek, pravi: »Če je dajalec štipendije gospodarska organizacija, se lahko določi v razpisu, da imajo prednost otroci članov kolektiva te delovne organizacije.« S tem je podana zakonska utemeljenost oziroma pravica in možnost »privilegija otrok članov kolektiva«. Toda tudi za te veljajo vsa ostala določila 7. člena pravilnika. V zvezi z »ostro formulacijo« o uspehu otrok članov ali nečlanov kolektiva oziroma o domačih in »od koder . koli«, lahko rečemo, da naša komisija za izobraževanje pri DSP pri obravnavanju prošenj za kredit se ne ozira na vrstni red točk 7. člena pravilnika. Dejansko stanje pregleda koristnikov ugodnosti izobraževanja demantira zaporedje in neobjektivnost pri prednostih natečaja za kreditiranje izobraževanja.
Litostroj se v svojih prizadevanjih za kvalitetnejšo in večjo rast proizvodnje srečuje tudi z mnogimi težavami. Pereč je problem fluktuacije, prevozov, stanovanjsko vprašanje in druge težave, ki imajo svoj vpliv tudi na politiko izobraževanja. Komisija za izobraževanje mora pri natečaju za kreditiranje dostikrat upoštevati kriterije, ki so posledica teh problemov in obenem odstopa od njih, ko gre za absolutno prednost. Mirno lahko trdimo, da imajo »vsi nadarjeni« otroci, članov ali nečlanov kolektiva, enake možnosti in pravice. Da pa v smislu 5. točke 7. Mena in absolutne prednosti odstopamo od tega, je jasno razvidno iz dejanskega stanja. Tudi koristi podjetja niso vedno primarne, saj imamo precejšnje število zunanjih koristnikov kredita, posebno iz prvih letnikov.
Z ozirom na določila pri dodeljevanju kredita moramo avtorici članka vsaj delno pritrditi od določilu, ki zadeva stanovanja, ker je ob sedanjih gradbenih možnostih Litostroja res zasilna rešitev, čeprav ne namenska in ni nujno določilo za podelitev kredita.
Razumljiva je tordj oreientacija na kreditiranje tistih, ki imajo stanovanje \ fv Ljubljani ali njeni neposredni bližini oziroma na področju najboljših prometnih zvez. Precej je še takih podjetij, med katerimi je tudi naše, ki imajo več sto nerešenih stanovanjskih prošenj. Veliko teh prosilcev nima možnosti za zadružno gradnjo, ker ne zmore lastnega deleža. Zanje bo verjetno podjetje moralo nekoč graditi stanovanja, saj so barake v katerih stanujejo iz leta v leto slabše. Ob taki obremenitvi podjetje ne more nuditi štipendije ali kredita tistim, ki nimajo stanovanj.
nih dejavnosti (gostinstvo, trgovina, rudarstvo), da se jim zde perspektivne samo srednje tehnične šole in gimnazije in nočejo v po1 klične in vajenske šole.
Čeprav težimo za tem, da bi se kapacitete srednjih šol hitreje večale, vendarle ni rešitev samo v njihovem večanju. Družba namreč ne potrebuje le ene vrste profilov izobraženih ljudi. Zato bi morali v predpripravah za prihodnje šolsko leto resno razmišljati o poklicnem usmerjeva-nju že v osemletkah in o doslednem in sistematičnem seznanjanju tako mladine, kot njenih staršev s sistemom našega šolanja in izobraževanja, ki je občanom še vse premalo poznan in ga pojmujejo v starem, klasičnem smislu.
Drug problem, prav tako premisleka vreden, je 17.000 mladine, ki je letos zapustila osnovno šolo z nedokončano osemletko, ker je dopolnila petnajsto leto starosti. Kot zaenkrat kažejo možnosti na zavodih za zaposlovanje delavcev, se lahko 80 o/o te mladine vključi v uk, tista pa, ki ni dokončala osmega, razreda, naj bi podaljšala osnovno šolanje do sedemnajstega leta starosti. In končno so tu še mladi ljudje, ki niti ne nadaljujejo šolanja, niti ne gredo v uk in>se ne zaposlijo. Mladina na vasi.
Prav bi bilo, če bi o vseh teh nakazanih vprašanjih začeli razpravljati in tudi že izdelovati načrte in programe vsi merodajni faktorji že zdaj, ne pa šele na pragu novega šolskega leta.
® Dajalci in koristniki bomo več razmišljali o koristi izobraževanja...
Verjetno so do izida tega članka še v nekaterih podjetjih razmišljali o kreditiranju ob čitanju litostrojskega pravilnika o kreditiranju. Verjetno so kreditiranje otrok članov svojega kolektiva ocenjevali kot »upravičeno« pomoč, posebno tistim, ki imajo majhne dohodke, ali tistim, ki jim ne morejo nuditi stanovanje brez lastne udeležbe, čeprav drugod lahko še vedno »delijo« stanovanja.
V	teh kolektivih si ne bi šteli v zlo, če bi dajali prednost pri kreditiranju tistim, ki se odločajo za njihove poklice. Saj bodo tako kot zunanji prosilci morali izpolniti svojo obveznost, po enakih merilih amortizacije posojila. Tudi si ne bi očitali, da so njihovi1 otroci »protežirani«, če sprejemajo kot zunanji prosilci posojilo po višini oseb-, nega prejemka, pa čeprav bi imeli ob nižjem učnem uspehu prednost, saj so, oni s svojim delom ustvarili sredstva j za kreditiranje. Zaradi prezaposlenosti! so manj skrbeli za učni uspeh svojih otrok ali pa njihovi otroci zaradi neustreznega stanovanja nimajo pogojev za nemoteno učenje in so zato slahii v ' učnem uspehu.
Verjetno problem ni v tem, da podjetja kreditirajo otroke svojih delavcev, temveč v tem, da vsa podjetja in ustanove ne kreditirajo oziroma štipendirajo toliko bodočih strokovnjakov, kolikor vsako leto zaposle šolanih kadrov. Podjetjem tudi z 2,5 odstotnim delom OD, sklada za kadre, ne bo možno pokriti potreb šolanih kadrov po perspektivnem planu. Za izobraževanje je treba več sredstev.
V	naši kreditni politiki dajmo prednost brezobrestnim posojilom za izobraževanje pred vsemi ostalimi nameni in uvedimo še stimulativnejšo amortizacijo teh posojil. -Verjetno bodo v manjšini tisti, ki bi iskali posojilo, pa ga ne potrebujejo, posebno, če bomo izpolnili pogoje za dodeljevanje. Dajalci in koristniki posojil bomo več razmišljali o koristnosti teh naložb, o smotrnosti zadolževanja in trošenja sredstev za izobraževanje.
Nikakor pa ne moremo pritrditi drugi aluziji o delovni tradiciji. Saj si v naši socialistični družbeni ureditvi ne moremo zamisliti tako nazadnjaških teženj; kar je dobro za očeta, bo tudi za sina. Kreditiranje daje sinu (ali očetu) možnost in spodbudo za katerokoli stopnjo študija. Ze to dejstvo nam pove, da bi o kakšni industrijski ali delovni tradiciji tež.ko govorili.
Naša delovna organizacija skuša po svojih najboljših močeh prispevati svoj delež k izobraževanju mladih in odraslih. V svojem Izobraževalnem centru vzgajamo potrebne kadre za proizvodnjo, nudimo možnost študija na DO TSS v okviru tovarne in študij na isti način na prvi stopnji Strojne fakultete. Domači torej študirajo v okviru tovarne, zunanji dobivajo kredit, oboji pa imajo iste obveznosti do podjetja po pravilniku o kreditiranju, le da domače (bodisi, da so otroci članov kolektiva ali ne) raje usmerimo na šolanje v okviru tovarne in, da imajo zunanji prosilci več možnosti za dodelitev kredita. Zdi se, da v takšnih pogojih kreditiranja težko govorimo o neenakih kriterijih na škodo prosilcev »od koder koli«. ALFRED TOMAZlC

Humoreska
Odkar je pri nas uvedeno nagrajevanje po delu, delavci veliko več razmišljajo o tem, kaj in kako delajo in kako nastajajo njihovi zaslužki. To je nedvomna resnica, ki se je vsi najbolje zavedamo na svojih delovnih mestih.
Ker sem skromen človek, ne maram pripovedovati o svojih izkušnjah. Zato vzemimo za primer tortariša Matjaža, ki je prav tako povprečen delavec in za katerega pravijo, da ni ravno bistre glave, kar da je podedoval od svojih staršev in se prav zaradi tega dolgo časa ni mogel odločiti za nagrajevanje po delu. Ker pa je njegov mojster venomer ponavljal, kako sodimo ljudi po njihovem delu in da je vsak človek pač toliko cenjen, kolikor in kaj ve narediti, je poskusil tudi sam delati kar največ, da bi bil cenjen po delu.
JTovariš Matjaž se je torej zagnal v delo in takoj prvi trn sec naredil toliko, da bi po delu zaslužil kot njegov mojster in še več. Toda, ko je mojster prevzemal njegove izdelke, je začel skimovati z glavo natančno pri tisti številki, ki je kazala tolikšen zaslužek, kot je njegov. Poklical je M.atjaža:
»Matjaž,« je dejal. »Ti si se pa ta mesec tako napenjal, da je polovica tvojih proizvodov zanič. Zal mi je, toda to, kar vidiš na onem drugem kupni, je škart.«
Tako se je Matjažev osebni dohodek zmanjšal skoraj za polovico od tistega, kar si je izračunal, da bi nioral dobiti po delu. Seveda mu je bilo v začetku hudo. toda sprijaznil se je z mislijo, da je pač veliko delal in naredil
Nagrajevanje po dela
tudi veliko napak in da bo zaradi tega tudi ta mesec prejel za nekaj tisočakov manj osebnega dohodka kot mojster; natanko tako, kit je to bilo tudi doslej.
Pogum mu zaradi tega ni vpadel. Lotil se je dela znova in z večjo previdnostjo. Vsak končan izdelek je temeljito pretehtal, premeril in presodil in šele, ko je ugotovil, da je dober, ga je odložil. Toda konec meseca, ko je znova visolčo presegel količino dela in računajoč po njej osebne dohodke svojega mojstra, je slišal tole:
»Matjaž, dobro si se potrudiš, toda, žal, ti tega ne bomo mogli izplačati, kajti podjetje, kateremu smo prodali proizvodnjo, nam je še ni plačalo in kot kaže, je tudi tako kmalu ne bo moglo plačati. Dotlej pa tvoje delo prav nič ne pomeni, saj veš, da dela ne moremo plačati, če proizvodnja ni prodana.«
Matjaž je vse to dodobra premislil, toda ker nikdar ni bil posebno bistre glave, je molčal in sklenil, da bo kij-Zb temu še vedno delal in da bo znova presegel normo. Nekega dne pa mi bodo vendar le morali priznati, da dobro in veliko delam, da sem torej človek, ki ga je treba bolj ceniti.
»Zal mi je,« se je opravičil mojster potem, ko se je čez čas znova oglasil pri njem Matjaž in potožil, da mu je zmanjkalo materiala. »Prav nič ti ne morem pomagati. Materiala ni in ga še nekaj dni ne bo dovolj. Samo toliko ti ga lahko preskrbim, da boš dosegel normo. Včasih pa še toliko ne. Pa se nič ne boj, ti bomo ostali čas priznali kot režijo. Osebne dohodke boš dobil po tarifnem pravilniku, da ne boš prikrajšan.«
To je trajalo en mesec. Naslednji mesec pa je bilo materiala dovolj, toda tedaj Matjaž ni dobirtal takega in toliko orodja, kolikor ga je potreboval. Tako se je pripetilo, da niti norme ni mogel več dosegati. Ko pa je naslednjega meseca pogruntal, da je mogoče priti do orodja, če si dober s skladiščniki, orodjarji in drugimi tovariši, se je vse spremenilo; znoim je visoko presegel normo in vsled nje bi moral preseči tudi osebne dohodke si>ojega mojstra.
»Matjaž« mu je tedaj dejal mojster, ki se je že všega naveličal. »Dober delavec si, veliko narediš, celo tako veliko, da ti ne bomo mogli izplačati vsega osebnega dohodka. Veš, ti ustvarjaš politični problem. Ce tebi izplačamo toliko, kaj pa bodo rekli drugi k temu.«
Poslej Matjaž, da ne bi ustvarjal političnih problemov, ne misli več na to, da bi zaslužil več kot drugi v podjetju, posebno pa ne na to. da bi presegel osebne dohodke svojega mojstra. Vsak drug dan naredi toliko, da je dovolj za dve normi in vsak drug dan samo postopa okrog stroja in oddaja tiste proizvode, ki jih je naredil prejšnji dan. Včasih pa naredi en dan za dva dni tmaprej. Opazil je, da ga mojster zaradi tega vsak dan bolj ceni in je s tem zelo zadovoljen.
Ker pa Matjaž rabi več denarja kot mu ga izplačajo v podjetju, se je navadil v popoldanskih urah šušmariti.
VIKTOR SIREC
Mllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllililliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
— Hura, kupil sem kremo, s katero še enkrat prej g porjaviš, -zdaj bova lahko najin dopust skrajšala na po-g lovico!
¥lllllllllllllillllllllllllllllll!lllll!lllll!!lllllllllllllllllllll!!U!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllllill!lll!l||||||||||||||||||||||||||||||||||!||||||||||||||||j||||
Križanka
f*	2	3	*		Z	6
7						m	
8			■	9	io	
11			12	M	13	
/4»			IS	16	v	
'■'****		t?				
18	19				t	**
2o				M	rTi	22' 1
23			29	25		
26		87		28		-
		Z9	3o			
3/	□					u
VODORAVNO: 1. predelek, predpis, 7. dekoracija, 8. del imena kitajskega državnika (Tung), 9. vrsta orožja, 11: južnoameriško pogorje, 13. osebni zaimek, 14. predlog, 15. ovijal-na rastlina trajnica, razširjen plevel z belimi cvetovi, 17. rastlina, ki raste v pokrajinah ob Sredozemskem morju, njeni li-
sti so bili vzorec za okras korintskih stebrov, 18. dvorjenje, ljubimkanje, 20. denarna enota sosednje države (množ.), 21. začetnici priimka in imena črnogorskega slikarja, 23. kemični znak za srebro, 24. svetišče s kipom božanstva v antični arhitekturi, 26. manjše naselje, 28. predlog, 29: kuhinjska potrebščina, 31. vetrnica (bot.).
NAVPIČNO: 1. moško ime, 2. sleparija, goljufija, 3. plitvina na reki, 4. egipčanski bog, 5. jugoslovanski otok, 6. podoba, vidik, 10. sultanat v jugovzhodnem delu Arabije, 12. prisrčen, odkrit, 16. razcvet j e, 17. gorski masiv v Zahodni Afriki, 18. glasbilo, 19. zveza, 21. priimek italijanske filmske igralke, 22. samica domače živali, 25. gradbena potrebščina, 27. poželenje (množ.), 30. znamka italijanskih avtomobilov.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno:	1. gobelin, 8.
Omarama, 9. Liza, p, 10. Ika. 11. emu, 13. AA, 14. Omiš, 15. svišč, 16. Rimini, 18. opere, t, 20. leha, 21. gr, 22. Er, 23. ara, 24. Tibulus, 27. atonija
NOVO POLETJE — NOVA MODA! Številne novosti iz ženske, dekliške in otroške konfekcije prinaša
PRODAJNI'SERVIS
$/iA(p
t J U B LJ A N A • M A RIB O R
l!llllll!!ll!lllllll!lllllllll!llll!l!lllllll!llll!llllillll!l!lllllll!ll!l!llllllllll!l!lll!lllllllll!!l!inillllll!l!llllllllll!!!llllllllllllllllll!llllllllllllll!l!!l!l
.sr
-Sr
— Vidiš, tudi pri njih je isto; eni dobit>ajo stanovanja, g drugi jih morajo pa sami graditi!	s
s — Priimek? ...
— Isti, kot je dekliško ime žene vašega direktorja!
JUGOSLOVANI NA SAMOTNEM OTOKU

KOA/ttVJZZ
ZA

Spored RTV Ljubljana za teden od 9. do 15. julija 1964
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
13.	julija
TOREK
14.	julija
ČETRTEK
9. julija
5.00-7.00 Dobro jutro! — 7.15 Zvočni kalejdoskop — 8.05 Narodne pesmi igrajo Dravski ilosarji, pojeta Milan in Stana
—	8.25 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani —
9.15	^-Vesele počitnice« — 9.30 Stanko Premrl: Simfonieta —
10.15	Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.50 Priporočajo vam —
14.05	Iz folklorne zakladnice . .
—	14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami —	14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba —	15.40	Dumka in
scherzo v glasbeni literaturi
—	16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Poletni sprehodi po glas-
benih galerijah Mediterana — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja —	19.00 Obve-
stila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik
—	20.00 Četrtkov večer doma-
čih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Paul Hindemith:	Meta-
morfoza in teme Carla Marie IVebra — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — studio Ljubljana —
23.05	V zakladnici stare glasbe
l(>. julija
5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli —
8.35	Pri virtuoznih instrumentalnih solistih — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski pevci popevk — 10.15 Igrajo ameriške' pihalne godbe — 10.35 Naš podlistek —	10.55 Glasbena
medigra — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.05	Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski spored domače in narodne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pri-P( očajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pojo mladinski mešani zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut v studiu 14 —
20.30	Poje Učiteljski pevski
zbor — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —	22.10 Plesna
glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz sodobne češke in bolgarske simfonične literature — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
11. julija
5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Jutranja glasbena srečanja —
8.05	Samospevi Stanka Premr-
la in Mirka Poliča — 8.25 iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Nastopajo mladi glasbeniki — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze —	10.15 Jugoslovanski
pevci popevk — 10.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije —
11.15	Pozor, nimaš prednosti!
—	11.00 Turistični napotki za
tuje goste —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25a Lahek opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prijetno zabavo s plesnimi orkestri —
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Prvi nastop postojnskega okteta »Svobod2«
—	16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Gremo v kino — 17.35
Vedri uvodni takti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Modest Mu-sorgski: 3 odlomki iz 1. dejanja opere »Ho-vanščina« -• 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Divertimento in serenada — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesna glasba — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi — 24.00 Zadri a poročila in zaključek oddaje
12. julja
6.00—7.00 Dobro jutro! —
7.15	Narodni in domači zvoki
—	8.00 Mladinska radijska igra
—	8.51 Nekaj glasbe iz I. baletne suite »Pinocchio« — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Se pomnite, tovariši... — Ivan Ferlež-Franc Nebec: Brez obo tavljanja — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Zabavni inter-mezzo — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.io Vedri zvoki — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. —
13.15	Obvestila in zabavna glas-
ba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Preludij k Favnovemu popoldnevu ... — 15.05—19.00 »Danes popoldne« — 16 00 Humoreska tega tedna — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik —	20.00 Stevan Hristič:
Ohridska legenda —	20.50
Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorni koncert s slovenskim sporedom — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
5.00—7.00 Dobro jutro! —
7.15	Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Ljubiteljem narodno- zabavnih melodij — 8.30 Tal^o pojo in igrajo v Sofiji
—	9.00 Za mlade radovedneže
—	9.15 Obnovimo pesmi iz oddaj »Pet minut za novo pesmico« — 9.30 Pisana orkestralna paleta — 19.15 Iz starejše domače glasbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti: — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pelc-mele
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
s — 14.05 Glasbeni avtomat —
15.15	Zabavna glasba — 15.45
Pihalni orkester LM — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi: španska zabavna glasba — 18.45 Na mednarodnih ’ križ-potjih —	19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Revija zabavnih zvokov z jugoslovanskimi izvajalci — 20.50 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
5.00—7.00 Dobro jutro! *-
7.15	Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.85 Narodna pesem iz stotih grl ..
—	9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Pesmi Zygmunta No‘s>kowskega in Marjana Vodopivca pojeta Ilcana Bratuževa in Ladko Korošec — 9.30 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom
—	9.45 Pozdrav iz Sumadije...
—	10.15 Z opernimi pevci po
svetu — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam — 14.05 Emil Adamič: Tri skladbe za godalni orkester — 14.20 Ruske narodne pesmi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15	Zabavna
glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Poletni sprehodi z za-
bavnimi orkestri — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in \' svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.00 Oo-vestila — 19.05 Glasbene razglednice —	19.30	Radijski
dnevnik — 20.00 Glasbeni barok in predklasika v . Italiji — 20.20 Radijska igra — 21.16 Med simfoničnimi pesnitvami 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert
SREDA
15.	julija
5.00—7.00 Dobro jutro! —
7.15	Narodni in domači zvoki
—	8.05 Plesni orkester Kurt
Edelhagen — 8.25 Povabilo na ples...	—	9.00 Svet skozi
sončna očala —	9.20 Zvočni
mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna glasba —	10.30
Človek in zdravje — 11.40 Instrumentalne zgodbe o ljubezni — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —	12.15 Kmetijski
nasmeti — 12.25 Opoldanski domači pčle-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba —	15.40 Zborovske
skladbe Ubalda Vrabca — 16.00 Vsak dah za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper —- 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razgled-glednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za ljubitelje zabavnih melodij — 20.30—23.20 Amil čare Ponchielli: LA GIO-CONDA — Opera v 4 dejanjih
—	23.25 Literarni nokturno —
23.35	Glasba za lahko noč —
24.00	Zadnja poročila in zar kOjvčaM oddaja