Proletarci vseh dežel,združite sej p------------------------------------------------; ZAVAROVALNICA SAVA ^ m ■■ c iSl: Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC, JESENICE. KOPER KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO. MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka DELAVSKA | ENOTNOST1 27. SEPTEMBRA ŠT. 39, LETO XXVII Mmiimn illll(llli!lll MOČ NAVADE — Kaj tudi ti nisi več likviden? ALMIRA l!illllli!i[|i!!!li:illli!lill!!!!lllll!l!l!IIU alpska modna industrija radovljica — Jugoslavija garancija za modne novosti garancija za vrhunsko kvaliteto Z OBISKA PREDSEDNIKA SVETA ZSJ V KRANJSKI ISKRI S redi minulega tedna je skupščinski poročevalec posredoval javnosti naslednjo vest: Predsedstvo republiške skupščine se je strinjalo s predlogom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, naj bi skupščina ustanovila posebno komisijo za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah. Le-ta naj bi sprejemala in usmerjala razvoj samoupravnega prava delovnih organizacij ter bila v pomoč delovnim kolektivom pri reševanju problemov sa-ntoupravnega normiranja. Komisija naj bi bila ustanovljena Pri enotnem zboru delovnih skupnosti. Za slovenske sindikate sklep predsedstva republiške skupščine ne pomeni le formalne zadostitve njihovih večletnih prizadevanj, ne pomeni samo uveljavitve nekega stališča sindikatov, pač pa v prvi vrsti, to, da se poslej odpirajo možnosti za večjo enotnost akcije pri oblikovanju samoupravnega prava, °benem s tem pa tudi večje možnosti za hitrejše poglabljanje samoupravnih odnosov. Za dosedanje obdobje je bilo namreč značilno, da je bilo izpopolnjevanje samoupravnega prava de- Pobuda je postali^ dejstva tovnih organizacij tako rekoč izključno politična naloga sindikatov, čeprav so prav sindikati, vedno znova opozarjali, da. se torn prizadevanjem ne bi smele izogniti niti druge politične °r9anizacije niti organizmi družbenega upravljanja v politično-toritorialnih skupnostih. Spričo tega tudi ni naključje, da je bil za vse dosedanje obdobje razvijanja samoupravnega prava marsikdaj značilen hudo vvialovaževalen odnos, češ urejanje interne zakonodaje je sin-v-tkalni problem. Posledice tega so nam vsem dokaj dobro zna-?e; kljub nenehnim opozorilom sindikatov, da je urejanje in lzPopoixijevanje interne zakonodaje stalna naloga in sestavni e'enent snovanja samoupravnih odnosov, pa je dejansko po-toenilo izpopolnjevanje samoupravne zakonodaje kar največ-Tat le kampanjsko akcijo. Sindikati so nekajkrat opozorili, da je razvoj avtonomnega 1ro-Va delovnih organizacij, ki iz leta n leto ureja vse več od-l°sov znotraj delovnih kolektivov, temelj za nadaljnji razvoj samoupravne družbe, da pa je strokovna pomoč in poh-lcna dejavnost za to poklicanih in tudi odgovornih ustanov in °r9anov odločno premajhna. Zlasti pa se je razkrila resničnost toh opozoril z uveljavitvijo XV. ustavnega amandmaja, ki. je lahrl široke možnosti, da se delovne organizacije samoupravno Kar najbolj funkcionalno in kar najbolj racionalno organizirajo. Zo,to je predsedstvo slovenskih sindikatov v začetku julija Snovno terjalo, da se odnos do notranje zakonodaje delovnih r9a,nizacij — tudi kar zadeva pravno-formalne aspekte — uredi V}atogno z družbeno in sodno prakso, tako kot je pri zadevah, ,l so urejene z republiškimi zakonskimi predpisi. Predsedstvo ^ tudi ponovno ugotovilo, da bi bilo nujno potrebno v repu-hskem merilu imenovati ustrezno komisijo za razvoj samo-Jkravnega prava delovnih organizacij, saj je ustvarjanje norm to-edsebojnih samoupravnih odnosih zelo zahtevna in odgo Vzroke nelikvidnosti iščimo najprej pri sebi n“ naloga delovnih organizacij, ki še vedno nimajo primerne Vor-i ^tokovne in politične podpore pri prisotnih družbenih dejavnih. p rečeno, ta pobuda se zdaj le začenja uresničevati. Nasa v lcakovanja so zdaj veliko bolj optimistična. S. B. Predsednik Sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-šane se je v spremstvu Marjana Rožiča — sekretarja Sveta ZSJ, Toneta Kropuška — predsednika Republiškega svete ZSS in Jožeta Globačnika — predsednika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva ob koncu minulega tedna mudil v Sloveniji. Med drugim je obiskal dve pomembni delovni organizaciji, kranjsko Iskro in mariborsko Metalno, kjer se je pogovarjal s predstavniki sindikalnih organizacij in občinskih sindikalnih svetov o najaktualnejših vprašanjih gospodarjenja in standarda zaposlenih. Obisku predsednika jugoslovanskih sindikatov v Kranju je prisostvoval tudi naš novinar. Medtem ko so si predstavniki naših najvišjih sindikalnih forumov rezervirali minuli četrtek prvo polovico dneva za razgovore v tovarni Iskra, je bil popoldne na sporedu sestanek s predstavniki občinskega sindikalnega sveta. V Iskri je za uvod v poznejše razgovore seznanil direktor tovarne Boris Kryštufek vse navzoče z dosedanjim razvojem podjetja in združenega podjetja Iskra. Med drugim je na primer povedal, da predstavlja danes kranjska Iskra sicer sodobno delovno organizacijo, po drugi plati pa je kljub vsemu zastarela, saj mora proizvajati v nekaterih obratih s pomočjo trideset in več let starih strojev. Direktor Kryštufek je tudi poudaril, da mora tovarna z vse večjim posluhom slediti potrebam trga in temu primerno prilagajati, svoj proizvodni program. Tako je na primer zanimivo, da bo Iskra v prihodnje opustila proizvodnjo svojih kinoprojektorjev, saj povpraševanje po tem Iskrinem artiklu iz leta v leto upada, obenem pa bo tovarna močno povečala proizvodnjo telefonskih aparatov in telefonskih central. Tako pre- usmeritev proizvodnje narekujejo nekatera dejstva: medtem ko je v Evropi deset telefonskih aparatov na 100 prebivalcev, sta pri nas na enako število prebivalcev le dva. To pa z drugimi besedami pomeni, da imajo sorazmerno manj telefonskih aparatov v Evropi samo še v Albaniji. Na vprašanje, kako je danes v Iskri s potrebnimi strokovnja- (Nadaljevanje na 3. strani) > a 05 O H < H a a g o M O a n. a o h to > S 05 O h < H 2 a S O M razgovorih o učinkih re* forme se tako na zvezni kot na republiških ravneh najpogosteje razgrejemo ob temi, koliko pomoči naj razviti odštevajo manj razvitim delom države ter po kakšnih kriterijih in s. kakšnimi pogoji. Očitno je, da so iz ekonomskih, socialnih in političnih razlogov vse republike zelo zainteresirane za pospešeni' razvoj manj razvitih območij Ju- Razviti — manj razviti goslavije, vendar ocenjujemo v različnih predelih'' države rezultate dosedanjega razvoja teh območij dokaj različno. Tako nekateri očitajo skupnosti, da ne uresničujemo dosledno halog srednjeročnega načrta, ki se bo iztekel prihodnje leto. V tem načrtu namreč piše, naj bi bila stopnja rasti proizvodnje na nerazvitih področjih najmanj za dva odstotka thšja od jugoslovanskega povprečja, v resnici pa ne dosega niti povprečja; da potemtakem skupnost ni zagotovila toliko pomoči za manj razvite, kolikor je je za takšno naraščanje potrebno, ampak manj. Drugi pa poudarjajo ustavno načelo, po katerem je treba hitreje razviti produktivne sile na manj razvitih področjih, medtem ko je njihov Izkoristek slej ko prej naloga teh področij, ne. pa celotne jugoslovanske skupnosti. V skladu s tem načelom gre zdaj za potrebe manj razvitih območij f.85% družbenega produkta Jugoslavije. delež investicij v na- (Nadaljevanje na 6. strani) NOVA SERIJA ČLANKOV NA TEMO: (NELIKVIDNOST NAŠEGA GOSPODARSTVA NA KAJ OPOZARJAJO »ZAPRTI KROGI«? Bridka ugotovitev glavnega direktorja celjske Cinkarne inž. Franja Klin-gerja: »Bazična industrija se je znašla v težavah predvsem zaradi tetja, ker predelovalna podjetja in trgovina — povezana v zaključene kroge, v katerih se izravnavajo medsebojne obveznosti teh dveh skupin gospodarstva — obračata kapital proizvajalcev osnovnih surovin Težko si je predstavljati, vendar je žal res, da nelikvidnost vse bolj pesti tudi stebre našega gospodarstva, delovne organizacije, ki brez težav razprodajo celotno proizvodnjo v vrednosti več deset milijard starih dinarjev in katerih izvoz presega pet ali več milijonov dolarjev letno. Zakaj je tako in kako naj hi se izkopali iz težav, smo povprašali v celjski Cinkarni, ki bo letos dosegla več kot 27 milijard S-din dohodka, izvozila za 8 milijonov dolarjev svojih proizvodov in katere skladišča so prazna, pa na tekočem računu vendarle manjka likvidnih sredstev. Na naša vprašanja je odgovarjal glavni direktor te delovne organizacije, inž. Franjo Klinger, »ZAKONITO IZKORIŠČANJE« »Tako bot vsakega našega intervjuvanca v tej akciji DE. bi tudi vas najprej povprašali, kaj ob sedanji nelikvidnosti ugo- tavljate v vaši delovni organizaciji, v Cinkarni?« »Predvsem to, da sodimo med podjetja bazične industrije, ki jih je obroč nelikvidnosti najbolj stisnil. V dokaz tej trditvi bi navedel nekaj dejstev. Predelovalna industrija si na primer lahko pomaga tako. da se povezuje s trgovino, pri kateri z ene strani kupuje surovine. po drugi strani pa ji prodaja svoje izdelke. Tako ti dve gospodarski dejavnosti v bistvu samo kompenzirata medsebojne terjatve, zavoljo česar (Nadaljevanje na 6. strani) V dveh minutah trije hladilniki Stran 7 V SLOVENIJI ŽE IMAMO PODATKE O POTREBNIH finančnih SREDSTVIH ZA SANACIJO KULTURE STRAN 8 DIFERENCIACIJA Stran 10 PAPIRNATE SERVIETE REZERVIRANI STOLPEC IZ SEMINARJEV NA BORLU IN V BOHINJU: Stanko Mervič direktor tovarne ETA Cerkno 9 Nam lahko zaupate, kakšne so vaše trenutne skrbi? Kot direktor sem dolžan skrbeti, da bo delovni kolektiv tovarne ETA čim hitreje in čim uspešneje izvršil naloge, ki jih postavljata pred nas nadaljnji razvoj in perspektiva podjetja. Kot prvo je treba omeniti nadaljnje pospeševanje rasti obsega proizvodnje. S tem da bomo v proizvodni proces uvedli nove vrste izdelkov, bomo seveda že veliko pripomogli k uresničenju te naloge; toda ta naloga se neposredno povezuje tudi z našim izvoznim programom na zahodno tržišče, ki pa ga je treba gledati predvsem v smislu kooperacijske pogodbe, ki jo je naše podjetje sklenilo s podjetjem EGO iz Stuttgarta v Zahodni Nemčiji. Da bi bili torej lahko izpolnjevali to pogodbo, moramo vzporedno izvrševati tudi investicijski program, kajti vedeti je treba, da obstaja neposredna povezanost med realizacijo investicijskega programa in pospeševanjem rasti obsega proizvodnje. Kot drugo, kar me skrbi, naj omenim reševanje akutne nelikvidnosti v našem gospodarstvu. Za naše podjetje je rešitev tega problema bistvenega pomena, saj imamo kar tri milijarde bruto produkta v obtoku izven republike. Tretja naloga, katere izvršitev je odvisna od reševanja prejšnjih dveh vprašanj, je konsolidacija ekonomskega efekta podjetja. Četrta naloga, ki smo si jo zastavili, pa je ureditev pogodbenih odnosov s kupci naših finalnih izdelkov -*i s podjetji, ki nam dobavljajo surovine, še preden bo dan startni znak za izvrševanje proizvodnega in finančnega plana naše tovarne za leto 1970. Jože Oreškovič direktor podjetja Elektromontaža Ljubljana 0 čeprav vemo, da v podjetju dobro gospodarite, nas vendarle zanima, kaj vas najbolj teži? Priznati moram, da se, vsaj v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami, pri nas ne smemo preveč pritoževati. Dela imamo zaenkrat dovolj in tudi dobro smo ga organizirali. Kljub temu so seveda stvari, ki mi kot samupravljavcu in direktorju niso všeč. Na primer: neurejena osnovna vprašanja v našem gospodarstvu! Gre namreč za to. da je danes skoraj nemogoče pripravljati resne dolgoročne načrte, ko se zakoni in predpisi tako hitro spreminjajo. Spričo tega je na moč težko planirati že za- krajša obdobja. Tako se dogaja, da gre včasih dobro tistim, ki imajo srečo, da so jim instrumenti naklonjeni in slabo tistim, ki je nimajo, so pa kljub vsemu dobri gospodarji in pridni delavci. Dalje vidim neurejena vprašanja na relaciji družbeni in privatni sektor. Po mojem mišljenju se danes privatni sektor razvija v vse preveč ugodnih razmerah v primerjavi z družbenim. To pa gre na škodo delovnih organizacij in ljudi, ki delajo v družbenem sektorju. Menim, da bi morala veljati enaka merila za vse, za privatnike in za družbene delovne organizacije. Z zakonom bi morali tudi precizirati, kako visoko se lahko razvije privatno podjetje, kje so meje rasti privatnega kapitala. Tudi ne odobravam tega, da privatni sektor še vedno ni član sindikata. Če bi bil, bi se lahko marsikaj pomenili, seveda v korist vseh. Naj omenim še eno vprašanje, ki sicer ni pereče v naši delovni organizaciji, predstavlja pa širši problem: gre za to, da prejemajo enako izobraženi, enako kvalificirani delavci za enako delo sila različne osebne dohodke. V tem vidim precejšnjo škodo za naše gospodarstvo. Če bi se dohodki razlikovali, denimo za deset, dvajset ali trideset odstotkov, potlej ne bi imel pripomb. Tako pa... Marsikje so razlike v osebnih dohodkih tudi za 100 in več odstotkov! Sodim, da bi morali sindikati nekaj ukreniti na tem področju. Če bi dohodke za enako delo vsaj nekoliko izenačili, potlej bi uspešno zajezili fluktuacijo v podjetjih ter »prekupčevanje-"' z delavci in strokovnjaki. o-ior O AKTUALNI POLITIČNI SITUACIJI IN NALOGAH SINDIKATOV :. r \ •, V’' Na dvodnevnih seminarjih na Boriu in v Bohinju so se predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov seznanili z nalogami sindikalnih organizacij, ki izvirajo iz naše aktualne družbeno-pc itične situacije, hkrati pa tudi z nalogami v zvezi z občnimi zbori občinskih sindikalnih svetov V tem mesecu je RS ZSS organiziral dva seminarja za predsednike in tajnike občinskih sindikalnih svetov z namenom, da jih seznani z najbolj perečimi vprašanji, ki so pomembna za delo sindikatov. Dnevni red obeh seminarjev je bil enak, do njune časovne in prostorske ločenosti pa je prišlo zaradi želje, da preveliko število udeležencev ne bi vplivalo na razgibanost razprav. Tako je približno polovica predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov sodelovala na seminarju. ki je bil na Bor!" ori Ptuju 15. in 16. septembra. Drugi pa so nato bili na seminarju, ki je bil 22. in 23, seutembra v Mladinskem domu v F.ohiniu. Na dnevnem redu obeh seminarjev ie bilo predavapie Romana Albrehta n aktualnih družbono-ekonomskih problemih uresničevanja družbene in gospodarske reforme (ČZP Delavska enotnost bo na Iverjetne.ie to predavanje objavila v obliki posebne brošure) in predavanje Draga Košmrlja o perečih problemih sodobnega sveta: nose-ben del seminarja na je bil posvečen naši aktualni drnžbeno-politični situaciji, o kateri je govoril predsednik RS ZSS Tone Kromišek, in prinravam za občne zbore občinskih sindikalnih svetov, o katerih ie govoril tajnik RS ZSS Jože Marolt. VSK NASE PROREEME ivtoRVMO RAZREŠEVATI SAMOUPRAVNO IN JAVNO, BREZ ZAKUTJSNTH MANEVROV JN PRITISKOV Ko je govoril o naši aktualni družbeno-politični situaciji in o nalogah, ki iz tega izvirajo za sindikate, je predsednik RS ZSS Tone Kropušek poudaril, da osnovni konflikti v sedanjem trenutku izhajajo 'iz nestabilne materialne baze naše družbe, ki potem poraja konflikte med ljudmi. poli ti čno-teri tonalnimi skupnostmi itd. Glavni vzrok ekonomske nestabilnosti je ta. da trošimo preko realnih zmožnosti: če tega ne bomo spremenili. potem lahko zaidemo v hude politične težave. Prav o tem vprašanju — je nadaljeval tov. Kropušek — lahko pričakujemo najpomembnejše bitke pri uresničevanju reforme. Moramo doseči, da bomo investicije (njihova pretiranost KA«V HOČEMO? brez zakulisnih mahinacij in 1 brez pritiskov. Če se bomo tega držali, potem bomo lahko v Ju-goslaviji uredili tudi mnogo j težje probleme, kot je bil pro- j blem hitrih cest. SINDIKAT NAJ BO »RAZUMNO GLASNA« ORGANIZACIJA Tajnik RS ZSS Jože Marolt je v zvezi s pripravami na občne zbore občinskih sindikalnih svetov opozoril na vsebinske, kadrovske in organizacijske naloge, ki čakajo vse sindi-kalne^delavce, ki bodo pripravljali te zbore. Zbori naj bi bili zaključeni predvidoma do konca tega leta. Vsebina občnih zborov naj bi bila predvsem ocena metod in načinov dela občinskih sindikalnih svetov pri razreševanju, tistih problemov, ki najbolj teže sindikalno članstvo Oziroma delovnega človeka. Iz takšne ocene dosedanjega dela bi potem prav gotovo izšla tudi temeljna vprašanja bodočega dela' občinskih sindikalnih svetov, ki bodo verjetno v .marsičem povsod podobna, v posameznih vprašanjih pa odraz specifičnih razmer v posameznih občinah. Glede kadrovanja vodstev, občinskih sindikalnih svetov je, tov. Marolt priporočil z ene strani konsultiranje osnovnih sindikalnih organizacij, z druge strani pa tudi konsultiranje drugih družbeno-političnih organizacij v občini, predvsem Zveze komunistov. Normalno in nujno je, da pri tem kadrovanju sodeluje tudi republiško sindikalno vodstvo. S kadrovskimi spremembami v vodstvih občinskih sindikalnih organizacij — je poudaril tov. Marolt — želimo doseči , višjo idejno stdpnjo teh vodstev in njihovo večjo usposobljenost za delovanje v vsakokratnih razmerah. Dobra vodstva in realni, dobro zastavljeni delovni programi občinskih sindikalnih svetov nam lahko zagotovijo nadaljnji korak v razvoju sindikatov. To nam lahko zagotovi, da bodo sindikalne organizacije zares postale »ra-.zumno glasne« — ne samo v smislu odpora proti različnim negativnim tendencam — in predvsem — tudi v smislu pobud in ustvarjalnosti pri razreševanju problemov. M. P. bi -Ji ite;i F,y i6VxC PO SLEDOVIH MNENJ 0 DELAVSKI ENOTNOSTI in nepokritost je glavni vzrok nestabilnosti gospodarstva) zajezili na realni ravni — in sindikati se bodo na vseh ravneh zavzemali za to, da se to uresniči. V ta prizadevanja bi se morali vključiti tudi občinski sindikalni sveti, ki naj bi dali pobudo za razpravo o investicijah v svojih občinah, osnovne sindikalne organizacije pa naj bi storile enako v podjetjih. Dejstvo je namreč, da v številnih delovnih organizacijah položaj glede investicij pozna zelo ozek krog ljudi, kolektiv pa o njem tako rekoč ničesar ne ve. V zvezi s pretirano potrošnjo je Tone Kropušek dejal, da sindikati ne smejo popustiti glede imobiliziranja nadplanskih sredstev pri vseh proračunih in skladih, z druge strani pa se morajo zavzemati za usmerjanje dohodka in za družbene dogovore ha tem področju. Slovenski sindikati bodo prevzeli zakonodajno pobudo za uzakonitev samoupravnih osnov za dogovore in usmerjanje dohodka — pri tem pa pričakujejo aktivno sodelovanje vseh sindikalnih organizacij z mnenji, pobudami. predlogi itd. Posebno pozornost je tov. Kropušek posvetil vprašanju prestrukturiranja našega gospodarstva, ki je 'za sindikate predvsem vprašanje socialne sigurnosti delovnih ljudi oziroma vprašanje njihove pravice do dela. Sindikati so za prestrukturiranje gospodarstva, menijo pa, da ne gre, da bi račun za to plačali delavci, ki bi zaradi modernizacije in rekonstrukcije v svojih podjetjih izgubili delo. Sindikati so za večjo prostorsko in poklicno mobilnost delovne sile, hkrati pa zahtevajo, da se delavcem zagotovi obstanek v delovnem razmerju. V tem smislu se sindikati zavzemajo za formiranje intervencijskih sredstev, ki bi pomagala premostiti težave tam. kjer se planirano opušča določena nerentabilna proizvodnja, in omogočila odpiranje novih delovnih mest, ustrezno prekvalifikacijo delavcev in podobno. O teh svojih stališčih in zahtevah bodo sindikati informirali našo republiško skupščino. Svoje predavanie na semi-nariu ie predsednik slovenskih sindikatov zakliučil s pozivom, da vse probleme razrešujemo javno in po samoupravni poti, Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV . m ZASAVJE Sindikalni sveti v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju začenjajo jesensko dejavnost z nekoliko dopolnjenimi in razširjenimi programi. Te dni obravnavajo gibanja v gospodarstvu in = tem v zvezi aktualno vprašanje nelikvidnosti. Medsebojna zadolženost je namreč zavzela tolikšen obseg, da že ogroža normalno poslovanje nekaterih kolektivov. Za zdaj imajo največ težav spričo neplačevanja obveznosti V Tovarni kemičnih izdelkom Hrastnik, zagorskem podjetju »Triglav-«, v trboveljski Strojni tovarni, Iskrini tovarni polprevodnikov in še v nekaterih drugih podjetjih. Praviloma vserji tem podjetjem kupci dolgujejo znatno več, kot imajo obveznosti do dobaviteljev. Zasavskim premogovnikom so kupci dolžni več 30 milijonov N-din, sami pa so dolžftl 2,5 milijo-m*. din. Na plenumu sindikalnih svetov v Zasavju nameravajo ne samo preučiti ta vprašanja, marveč po temeljiti razpravi sprejeti st' išča in predloge za postopno ublažitev sedanje nelikvidnosti. Sindikalni sveti bodo nadalje preučili dosedanjo dejavnost sindikalnih organizacij v zvezi z izvajanjero akcijskih planov. Posebej bodo ocenjevali vlogo sindikalnih organizacij pri izdelavi osnutkov dopolnjenih statutuv po-; djetij in prilagajanja drugih i samoupravnih aktov delovnih ' organizacij XV. ustavnemu ! amandmaju. Med pomembne naloge pri-| hudnje aktivnosti sindikalnih i svetov kaže prišteti tudi skrb ■ za nadaljuje strokovno in I družbeno-ekbnomsko izobraže- V RUBRIKI »REZERVIRANI STOLPEC« Pravijo, da obljuba dela dolg. Naj ga tokrat izpolnimo tudi mi. Pred več kot pol leta — prvič v št. 3, z dne 18. januarja letos, zadnjič pred tremi tedni — smo v naši rubriki »Rezervirani stolpec« povabili bralce našega tednika, da povedo, kaj sodijo o njem, kako jim služi, v kaj in kako naj novinarji v prihodnje usmerjajo svoja prizadevanja. Veliko bralcev se je odzvalo našemu vabilu; zanesljivo pa bi jih bilo, še veliko več, če bi nam le dovoljeval prostor. Povabilu so se odzvali tisti najzvestejši, ki prebirajo Delavsko enotnost od. njenega povojnega rojstva, spregovorili so delavci, inženirji, ekonomisti, direktorji in člani samoupravnih organov; v večini so bili seveda tisti, ki so del svojega življenja zapisali sindikatu, ki aktivno delajo v sindikalnih organizacijah, v občinskih in republiških vodstvih sindikatov. Nismo izbirali, koga naj povabimo k sodelovanju, nismo iskali ne posebnih »prijateljev« ne posebnih »nasprotnikov« — izbira je bila prepuščena naključju. Zato smo toliko bolj veseli, da nam nihče ni odrekel, ko smo prosili, da pove svoje mujenje. In zato, čeprav res mimogrede, naša zahvala vsem! Ko zdaj pretehtavamo vse tisto, kar so bralci povedali nam, ki se poklicno ukvarjamo iz tedna v teden, iz leta v leto z nastajanjem Delavske enotnosti, smo v prvi vrsti prijetno presenečeni nad priznanjem: od vseh. ki smo jih vprašali za oceno našega lista je samo eden v celoti nezadovoljen s časopisom: »List me ne navdušuje, je suhoparen, neestetski, njegova značilnost je v tem, da mu manjka objektivnosti, uradnih člankov ,..« Drugi sodijo drugače; resnično smo v Uredništvu veseli tega. da gre za več kot absolutno večino. Seveda resnica, da nič ni tako dobro, da bi ne bilo lahko še boljše, velja tudi v našem primeru. Tega se v uredništvu v celoti zavedamo. In lahko re-remo, da bodo v prihodnje vsa naša prizadevanja veljala uresničevanju številnih pobud, ki so bile izrečene v našem »rezerviranem stolpcu«. Ce bi želeli razvrstiti mnenja bralcev na kategoriji »očitki« in »predlogi«, potem je njihova zelo zgoščena vsebina približno taka. Očitek: preveč fo-rumska usmeritev, premalo polemičnosti, preveč v zakupu poklicnih novinarjev in premalo veren odraz prizadevanj in hotenj posameznih članov, preveč šablon nri psanju člankov, še vedno predolgi in utrujajoči zapisi, nesorazmerje v poročanju iz centrov in iz zaledja, preveč splošnega in premalo konkretnega. In predlogi: več prispev- kov z jugosi vanskega področja, tudi informacije o mednarodnem delavskem gibanju, ne samo stališ*"! — tudi to, kako so se oblikovala, več polemičnosti; več poguma pri odkrivanju protislovij našega razvoja; ob vesteh, poročilih in člankih tudi več komentarjev, reportaž, glos: jezik naj t>o bolj razumljiv, da bo • listu lahko sledil tudi poprečno izobražen delavec; veliko^ več zapiskov o ustvarjanju, življenju in prizadevanjih v delovnih organizacijah; več o človekv saj organizacija ni sama sebi namen; požlahtniti grafično DO: dobo lista, več rubrik, več sli* 1 * kovnega gradiva. Mislimo, da sm v vsaj v glavnem povzeli tisto, kar pogrešajo in česar si želijo bralci v svo- jem glasilu. O tem tudi ne kaže Več na dolgo in široko razmišljati, ker je to, preprosto povedano, delovna dolžnost nas, ki po poklicni dolžnosti ustvarjamo list Vendar pa moramo povedati, da so bralci v našem »Rezerviranem stolpcu« načeli tudi nekatera vprašanja, o katerih pa imajo kaj nasprotna mnenja, celo tako nasprotna, da se med seboj izključujejo. Toda o tem kasneje. Skozi razmišljanje vseh, ki so v zadnjih mesecih javno spregovorili o Delavski enotnosti, se očitno in prikrito prepleta vprašanje, kaj z listom, da bi nas v sindikatih zadovoljil? Potrebujemo Delavsko enotnost ali ne, smo nekatere od njih kar naravnost vprašali. Z eno samo izjemo, čeprav tudi ne naravnos: povedano, so vsi, ki so sodelovali v anketi, izrekli; »Sindikat potrebuje Delavsko enotnost, ker sindika'na organizacija potrebuje svoje lastne sredstvo informiranja«. Nihče od bralcev tudi ne verjame v to, da bi lahko druga sredstva javnega obveščanja bodisi v sprotnem informiranju bodisi tTprilogah nadomestila Driavsko enotnost v tem, kar le-ta danes že opravlja. Eden od bralcev je dejal: »Delavska enotnost je edina, ki podrobneje piše o delu in prizadevanjih sindikatov«. Drugi pravi: »V dvajsetih letih, odkar jo prebiram, je Delavska enotnost verno odražala življenje in prizadevanja slovenskih sindikatov.« Tretji pa pristavlja: »DE mora biti gonilna in organizacijska sila sindikatov, ki bo mo-bilizator in informator članstva, obenem pa bič problemov našega razvoja.« Tri mnenja, ki po svojem bistvu povzemajo stališče vseh, 1 ki so sodelovali v našem rezer- viranem stolpcu. Naj potemtakem zaključimo, da se članstvo kljub pripombam na vsebino lista in na pisanje v njem abso- lutno izreka za Delavsko enot- nost kot avtonomno glasilo slo- venskih sindikatov? Mislim, da prav to. Toda za razliko od soglasne- ga odgovora na to osrednje vprašanje, se med seboj bistveno razlikujejo in izključujejo odgovori na nekatera druga vprašanja, morda še bolj bistvena kot prejšnja. Komu naj bo namenjena delavska enotnost, bi lahko povzeli prvo od teh vprašanj. Nekateri odgovarjajo: sindikalnemu članstvu kot celoti. Drugi pa spet mislijo: list naj bo namenjen predvsem tistim, ki (Nadaljevanje na 4. strani) vanje neposrednih proizvajal* cev in članov vodstev osnov* niti organizacij sindikata. Jeseni bo v revirjih več seminarjev, na katerih bodo razpravljali o najaktualnejših nalogah sindikatov pri uresničevanju gospodarske reforme, razvoja samoupravljanja ib sklepov ter stališč VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. kr.d se v Zasavju začenjajo pripravljati tudi na sklic občinskih konferenc of-ganpv samoupravljanja, ponekod pa tudi na letne konference osnovnih organizacij sindikata. -m- © KOPER Na pobudo Obalnega sindikalnega sv»ta Koper so se pred dnevi sestali v Piranu predstavniki rudnika Sečovlje, rej-publiškega in komunalnega zavoda za Socialno zavarovanj6 * * * * * *' komunalnega zavoda za zaposlovanje Koper, republiškega in obalnega sindikalnega sveta da bi se pogovorili o posle-d cah, ki bodo nastale ob predvideni ustavitvi proizvodnje v rudniku Sečovlje. V rudniku Sečovlje je danes zaposlenih 81 delavcev. saJ zadnja leta skoraj niso sprejemali novih delavcev. Na 13 način se je število delavce'' zmanjšalo od več kot 300 n3 današnjih 81 delavcev. 0° opustitvi proizvodnje pa se P0'. stavlja vprašanje, kje zaposli1 te delavce. Predvideno je. da se jih bo več kot polovica zaposlila v novo ustanovljene^' podjetju KROG, tisti delavci' ki bi izpolnjevali pogoje za 'z' redno upokojitev in če bi nanjo pristali, naj bi se upokojili; za drug delavce ki so P&' dobitno manj sposobni, naj 1,1 zdravstvena služba ugotovi'3 * * njihovo delovno sposobnos1’ kasneje pa bi skušali najti, tu' di zanje ustrezno zaposlitev. B BOKNA inies ''r*™ r n n...1 POLKNA PRODAJA NA ribnica KREDIT V/ELEBLAGOVNICA namci M 9 pripomba potrošnikom hiter, codoben Id cenen nakup vseh potrebščin ta sebe. za družino, za dom (n za gospodinjstvo 9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; za tuje kupce je v hiši menjalnica, LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wo!fova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a Ob zaključku redakcije • CELJE Vzroke nelikvidnosti išelm« najprej pri sebi Minulo sredo je sklical občinski Jjbdikalni svet Celje sejo predsed-stva. na kateri so prisotni razpravljali o ustanovitvi skupne ob-^itiske strokovne službe za področ- rekreacije in oddiha, pod drugo J^čko dnevnega reda pa o nadaljnjem razvoju delavskih športnih iger. .Ustanovitev zavoda, združenja Oziroma organa, ki naj bi v Celju Celovito skrbel za vprašanje spor-* Ja in rekreacije prebivalcev ter s ‘eih tudi za potrebno gradnjo ozi-*0ma vzdrževanje športnih objek-postaja v tem mestu iz dneva ^ dan bolj aktualno. Ker pa pri 'sem skupaj ne gre le za potreb-športne objekte oziroma tehnično plat vprašanja, to je za or-®anizacijo različnih tekmovanj in Prireditev, temveč tudi vpraša-*V'A oblikovanja nadaljnje politike Jla tem področju, so se v Celju še kir ° temeU»eje lotili tega vpra- Olavna ovira, ki jo danes vidijo J^ljski sindikati za ustanovitev Potrebnega združenja oziroma zahoda, ki naj bi skrbel kot strokovno telo za razvoj rekreacije in j.Porta, so nedvomno številni raz-beni interesi. Dejstvo je namreč, ;n tega se vsi zavedajo, da bi bilo P°d skupno streho moč napraviti * enako visokimi sredstvi veliko Jječ in kvalitetneje kot doslei, ven-?ar — in tega se posamezniki bo-Jijo — beseda nekaterih ne bi bila Več odločilnega pomena. . Uobra plat omenjene rešitve bi Pjja, tudi v tem, da bi se krog tako ‘menovanih samoupravljavcev močjo razširil, to pa z drugimi bese-jjami pomeni: sklepi in koraki na Področju športa bi bili bolj pre-JJišljeni in, kar je še bolj pomembno, za njimi bi stal širok nro£ ljudi, lahko bi dejali mesto Ceije — in ne le skupinica šport-Plh entuziastov. \ Več o tej seii in o nadaljnjem razvoju delavskih športnih iger na e^M^hem območju pa bomo poro-Cah v naslednji številki. • LJUBLJANA , V sredo se je v Ljubljani sesta- ■ 0 Predsedstvo republiškega odbo- ■ a sindikata delavcev prometa in ; vez. Razpravljali so o programu 1 ela in zasedanj RO in njegovih S rgannv za obdobje do naslednje- S Poletja, o organizaciji in pri- • .rav} razprav o predlogu začasne- ■ ^ statuta Zveze sindikatov Slove- * j.1!- ter o gradivu za bližnjo ole- S sfr,1.° sej° republiškega odbora S bdikata delavcev prometa in « v.®2* Na tei seji naj bi. med dru- 5 ! P1' dokončno sprejeli delovni ; 1oMram oc^or3 za navedeno ob- ■ r ter kritično spregovorili o ■ zrnerah in položaju cestnega go- S P°darstva v naši republiki. », ^*°drobneje o tej seji bomo po-v naslednji številki DE. —mG ■ ^ POHIŠTVO (Nadaljevanje s 1. strani) ki, pa je predsedniku Dušanu Petroviču odgovoril direktor Iskre takole; »Strokovnjaki so za Iskro še vedno pereč problem. Zanimivo pa je, da tudi za štipendije, ki jih dajemo, ni tolikšnega interesa, kot bi si želeli, čeprav jih nudimo pod zelo ugodnimi pogoji. Tistim, ki opravljajo izpite z odličnim uspehom, štipendije sploh ni treba vrniti po končanem študiju. Za prav dober uspeh je treba vrniti 20% štipendije, za dober 25 % itd. Skratka, kljub nedvomno ugodnim pogojem štipendiranja za našo pomoč pid študiju med mladino danes ni pravega interesa. Ze več let ne podeljujemo toliko štipendij, kot bi jih želeli...« i Za • drugo točko dnevnega reda ob obisku Dušana Petroviča v Iskri je bil predviden ogled proizvodnih prostorov.. Predsednik CS ZSJ si je z zanimanjem ogledal razmere, v katerih delajo zaposleni v Iskri, obenem pa so ga zanimale tudi novosti v proizvodnji najsodobnejših telefonskih central in aparatov. V poznejši razpravi s predstavniki sindikalne organizacije in samoupravnih organov v Iskri je bila glavna tema razgovora nelikvidnost v našem gospodarstvu. »Problem nelikvidnosti je v minulem obdobju najbolj zaposloval Svet ZSJ...,« je dejal Dušan Petrovič. Nato pa je nadaljeval: »Znano je, da ima nelikvidnost številne negativne posledice, tako v gospodarskem kot v našem političnem življenju, zato smo seveda želeli poiskati vzroke zanjo. Ugotovili smo. da šteje poleg dolgoročnih vzrokov, ki ne izvirajo le od nas parnih, na eno od prvih mest nespoštovanje reforme. Gre za nedisciplino in> nespoštovanje ukrepov in nalog, ki smo si jih zadali, in to od zveze pa do delovnih organizacij. Naše želie so bile večje od možnosti, trošili smo sredstva, ki jih nismo ustvarili! Vse to pa gotovo ni bilo v skladu z-reformo... « Predsednik jugoslovanskih sindikatov je nato opozoril, da so številni vzroki za nelikvidnost tudi v delovnih organiza-ciiah. Zato bi se moral vsak kolektiv obrniti najprej k sebi in šele potlej iskati vzroke nelikvidnosti drugod, sindikati pa se morajo trdno postaviti v bran reforme, saj je danes edina perspektiva edinole v spoštovanju sprejetih reformnih ukrepov. Na vprašanje predsednika sindikalne organizacije v Iskri, kakšna so danes stališča Sveta ZSJ o premagovanju nelikvidnosti v gospodarstvu, je odgovoril Marjan Rožič, sekretar Sveta ZSJ in predsednik komisije za družbeno-ekonomske odnose. Povzemamo le nekatere njegove temeljne misli: »Glede na zaskrbljujoče družbeno-rekonomske posledice, ki izvirajo iz nelikvidnosti v gospodarstvu, sodi predsedstvo Sveta ZSJ, da moramo: @ kar najbolj dosledno realizirati zasnovo in načela reforme glede prestrukturiranja in in- Predsednik sveta ZSJ Dušan Petrovič-Šane si v spremstvu Staneta Božiča, predsednika ObSS Kranj, ogleduje proizvode kranjske Iskre tenziviranja gospodarjenja ter uveljavljenja širših integracijskih procesov; © planirati proizvodne programe v delovnih organizacijah na realni osnovi ter na temelju aranžmajev in dogovorov z drugimi delovnimi organizacijami in poslovnimi bankami, da bi tako zagotovili hitrejšo gospodarsko rast. Na tej osnovi bi morali izpopolniti kreditno po- litiko tako pri kreditiranju tekoče proizvodnje kot pri reševanju položaja delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo; # učinkoviteje moramo reševati tudi probleme socialne varnosti in zaposlovanja delavcev tistih delovnih organizacij, ki gredo v modernizacijo in rekonstrukcijo, in tistih, ki poslujejo bodisi z izgubo ali pa so na meji rentabilnosti.« Ob koncu razgovora o nelikvidnosti v gospodarstvu je predsednik Dušan Petrovič še posebej podkrepil naslednjo misel: »V številnih delovnih organizacijah danes samoupravljanje ni na tisti ravni, kot bi moralo biti. Vemo pa, da reforme ne moremo uresničiti brez dobrega samoupravljanja. Na jasnem si namreč moramo biti, da se samoupravljanje in reforma tesno povezujeta, da o samoupravljanju oziroma o reformi ne moremo razpravljati ločeno. Skratka, danes gre za to, da moramo biti hitrejši, bolj prožni in kar najbolj napredni v uveljavljanju samoupravljanja. In iz tega sledi, da je danes ena glavnih nalog sindikatov prav utrjevanje samoupravljanja ...« V drugem delu razgovora je Stane Košnik, predsednik sindikalne organizacije v Iskri, povedal, da je njihov sindikat sicer dobro organiziran in tudi dovolj močan, kadar gre za reševanje vprašanj v okviru delovne organizacije, kadar pa gre za probleme, ki ne izvirajo iz tovarne, je sindikat povsem brez moči: »Delavci pogosto načenjajo problem naraščanja cen in standarda sploh. Boli jih predvsem to, da najhitreje naraščajo cene prehrambenih artiklov in tekstila, to je blaga široke potrošnje in da so ob tem najbolj prizadeti tisti, ki imajo že sicer najnižji standard. Ob tem se obračajo na sindikat in želijo od njega odgovor.« Na vprašanje, kako namerava ukrepati Svet ZSJ v zvezi z nekaterimi napovedanimi podražitvami, da bi zaščitili delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, je Marjan Rožič povedal, da bodo predloge za povišanje nekaterih cen v kratkem obširneje obravnavali v Svetu, obenem pa bo Svet ZSJ tudi temeljito proučil standard zaposlenih in s tem v zvezi predlagal pristojnim zveznim organom tudi nekatere predloge. A. UL. Pravnii Posvetovalnica l|E » • VPRAŠANJE: Sem na poklicni rehabilitaciji v tovarni več kot eno ieto in prejemam prejemke v višini prejšnjega ^ °hotIka, zmanjšanega za 10 Drugi člani delovne skupnosti • 0 v lotu 1909 že dvakrat prejeli dodatni osebni dohodek. Meni 1 drugim delavcem, ki smo na poklicni rehabilitaciji, pa so Podjetju rekli, da nismo upravičeni do teh dodatkov, čeprav clatno poln delovni čas. pojasnite, ali imam pravico do dodatnih po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. L. B. — KIDRIČEVO J>r"sim, da mi &ebnih dohodkov ~ ODGOVOR: Po določbi 2. odstavka 106. člena temeljnega ,f';or>a O invalidskem zavarovanju gre delovnemu invalidu za 9nl' čas, ko je na poklicni rehabilitaciji, oskrbnina v višini osnove (povprečja osebnega dohodka iz zadnjega leta pred ."Stankom invalidnosti). Ker v času, ko ste na poklicni reha-htacij^ niste v delovnem razmerju, nimate pravice do oseb-Ospk .clohodka po pravilniku delovne organizacije o delitvi Cia" d°hodkov, marveč vam gre oskrbnina, ki vam jo iz-acuje zavod za socialno zavarovanje na podlagi odločbe. M. VEHOVEC g ,® VPRAŠANJE: Zaposlena sem v živilski stroki in pro-sadje. Pred kratkim je poslovodja začel trditi, da je iaz v ',n Primanjkljaja in da sem za ta primanjkljaj kriva >ho-Zahteval je, naj priznam, da je prišlo do primanjkljaja po krivdi in da bom primanjkljaj tudi povrnila, ter mi dal sk kisati neko listino, kjer sem podpisala primanjkljaj v zne-od .'-PO din in pristala na to. da se, ta primanjkljaj odtegne Zalega osebnega dohodka. Ko pa sem se lahko zbrala, sem v° Premislila in ugotovila, da ni moglo priti do primanj-h'ar>M, P° moji krivdi. Rada bi vedela, če sem sedaj ta pri-lajj. •'“Ijaj. čeprav ga nisem zakrivila, dolžna plačati in kaj hofll0 "krenem, če mi podjetje ne bo izplačalo osebnega do-"Ka v celoti. B. R. — CELJE ® ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči delovni organizaciji materialno škodo, to škodo povrniti. Hkrati pa zakon tudi določa, da mora škodo, njeno višino in kdo jo je povzročil, ugotoviti komisija, ki jo imenuje organ upravljanja v podjetju, kot je to določeno s pravilniki podjetja. Glede na to, postopek vašega poslovodje ni pravilen, saj ni pooblaščen, da ugotavlja škodo, temveč bi to lahko storila le posebna komisija. Pred to komisijo pa bi vi morali imeti možnost pojasniti, kako je do primanjkljaja prišlo. Sele, če bi komisija menila, da ste škodo zares povzročili, bi lahko pristali na povračilo in v tem primeru bi vam delovna organizacija lahko škodo odtegnila od osebnega dohodka. Če pa ste mnenja, da škode niste povzročili, potem lahko zahtevate od vašega podjetja, da vam omenjenega zneska ne sme odtegniti od osebnega dohodka, in zahtevate, da izvede postopek, kot to določa zakon. Če pa vam je ali če vam bo podjetje vseeno odtegnilo omenjeni znesek od osebnega dohodka, lahko zahtevate povrnitev tega zneska s tožbo pri pristojnem sodišču. - M. STUPAN V RAZPRAVI JE ’ DELOVNI PROGRAM Svet ZSJ je posredoval sindikalni javnosti osnutek svojega delot nega programa za prihodnje obdobje, hoteč s tem seznaniti članstvo v osnovnih organizacijah in v drugih sindikalnih forumih s svojim bodočim delom in obenem zvedeti, kaj članstvo misli o tako Pianiram aktivnosti in česa še terja od svojega vodstva. V uvodu tega dokumenta je zato zapisano: . »Po razpravi o lem predlogu v republiških in pokrajinskih svetih kot tudi v centralnih odborih strokovnih sindikatov ter na osnovi mnenj in predlogov članstva in drugih sindikalnih vodstev, bo za njo sejo sveta ZSJ pripravljen predlog programa, v katerem bodo že podrobneje opredeljene teme, problemi in nosilci nalog ter obenem tudi roki za izpolnitev nalog.« - Predloženi osnutek delovnega programa sveta ZSJ načrtuje osnovne naloge na petih delovnih področjih, in sicer na področju d£uzben -ekonomskih odnosov, življenjskih in delovnih razmer, na področju izobraževanja in kulture, v mednarodni dejavnosti in slednjič na poa ročju politično-organizacijskega izpopolnjevanja sindikata. Področje družbeno-ekonomskih odnosov zajema naslednje naloge. # nadaljnje izpopolnjevanje ekonomskega sistema (problem dižav-nega kapitala, kreditno monetarni sistem, bančni sistem, samoupravna koncentracija sredstev, oblikovanje sistema planiranja na samoupravnih . osnovah, proučevanje današnjih integracijskih procesov, izpopolnjevanje deviznega in zunanje-trgovinskega režima, izdelava kompleksne analize pogojev gospodarjenja po področjih in po panogah ter proučitev problematike sekundarne delitve (davčna politika, carine, itd.). A Uresničevanje ekonomske politike v letošnjem letu in osnove ekonomske politike v letu 1970; družbeno-ekonomski vzroki m posledice nelikvidnosti v gospodarstvu in naloge sindikatov, notranja delitev dohodka in osebnih dohodkov, analiza gospodarskih gibanj in delitve narodnega dohodka, uresničevanje politike hitrejšega razvoja premalo razvitih področij, problematika /zaposlenosti in zaposlovanja, osnovni problemi ekonomske politike za prihodnje leto, aktualni problemi osebnega dela; , . . ... A priprave in sprejem srednjeročnega plana razvoja v letin 1971— 1975; A kodifikacija zvezne zakonodaje; . O nekatera vprašanja nadaljnjega razvoja samoupravljanja; A priprava in sklic kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Področje življenjskih in delovnih razmer vključuje prizadevanja sveta ZSJ v zvezi z življenjskim standardom, stanovanjsko gradnjo, pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, zdravstvenim zavarovanjem, problematiko zaposlenih družin, žensk in družbene skrbi za otroke, oddiha in rekreacije delavcev, problematiko delovnih razmerij in zaščite pri delu. , . t . ___ Področje izobraževanja in kulture predvideva aktivnost sveta ZSJ pri reševanju problemov: ^ . A razmere in problemi na področju osnovnega izobraževanja delavcev; ^ ' A financiranje izobraževanja in dejavnost izobraževalnih skupnosti; A družbeni položaj in življenjske perspektive učencev šol za kvalificirane delavce; A položaj družbeno-ekonomskega in političnega izobraževanja delavcev za samoupravljanje; A nadaljnje izpopolnjevanje sistema financiranja in samoupravljanja v kulturi ter A samoupravno in družbeno dogovarjanje v kulturi. Na področju mednarodne dejavnosti bo svet ZSJ posvetil svojo pozornost zlasti sodelovanju jugoslovanskih sindikatov s sindikati držav, 1 v katerih se začasno zaposlujejo naši delavci, aktualnim problemom i v ‘mednarodnem sindikalnem gibanju, analizi razmer v sindikalnih ; gibanjih posameznih področij (Azija, Afrika, Bližnji vzhod, socialistične ! države, industrijsko razvite države zahoda), problematiki evropskega ^ sindikalnega sodelovanja. To področje dejavnosti sveta ZSJ zajema med ^ drugim tudi razvijanje informativne in propagandne dejavnosti ZSJ, e udeležbo predstavnikov jugoslovanskih sindikatov na različnih posvetih, ^ delovnih sestankih in na kongresih tujih sindikalnih organizacij in I njihovih združenj. Na področju politično organizacijskega izpopolnjevanja sindikata | predvideva osnutek programa naslednje: A analiza vsebine dela sindikalnih organizacij od osnovne organi-i zacije do zveznih organov: A analiza odnosov sindikalne organizacije — od osnovne organizacije I pa do zveznih forumov — do samoupravnih organov, organov oblasti, I ZK in SZDL. ki naj odgovori na vprašanje, v kolikšni meri je znal 1 sindikat izoblikovati svoje specifično mesto v našem političnem sistemu; A analiza sedanjih oblik organiziranja sindikatov, da bi dobili odgo-1 vor na vprašanje, 'ali je organizacijska struktura v skladu s cilji in 1 nalogami sindikalne organizacije; | A oblike organiziranja nezaposlenih delavcev in proučitev zahteve 1 zasebnikov, da se vključijo v sindikalno organizacijo; A kadrovska politika v sindikatih, problemi rotacije, profesionaliza-| cije in izpopolnjevanja sindikalnih delavcev; A spremljati priprave za krepitev narodne obrambe in vplivati na | to, da bodo dolžnosti delovnih ljudi sankcionirane v normativnih aktih. POSLEJ BODO ZAHTEVALI ODPOKLIC Med člani delavskega sveta in svetov delovnih enot podjetja Mašinska industrija Niš se je razpasla čudna navada: čedalje več, je članov, ki se ne udeležujejo zasedanj, niso pa redki tudi taki, ki se od volitev do danes niso udeležili še nobene seje. O tem problemu je zato pred nedavnim razpravljal tovarniški odbor sindikata. Njegove ugotovitve pa niso mogle biti drugačne kot samokritično priznanje, da očitno niso izpolnjene obljube iz volilne kampanje, češ, da naj bodo v samoupravne organe izbrani le najboljši in najbolj aktivni dealvci. Zato se je sindikat v tej tovarni odločil, da bo predlagal v prihodnje odpoklic vseh tistih članov samoupravnih organov, ki se ne bodo udeleževali zasedanj. Tovarniški odbor se je odločil, da začne uveljavljati ta svoj sklep takoj, ko bo zaključila z delom posebna komisija, 'ki proučuje vzroke za neaktivnost posameznih članov samoupravnih organov v podjetju. Trezen optimizem Predsedstvo ObSS Celje je razpravljalo o gospodarskih gibanjih v letošnjem prvem polletju Predsedstvo celjskih sindikatov je minuli četrtek razpravljalo o gospodarskih gibanjih in rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta. Na podlagi gradiva strokovnih služb skupščine občine Celje in analiz celjske podružnice SDK so ugo-1 tovili, da po najvažnejših kazalcih gospodarjenja celjska občina letos presega poprečne slovenske in jugoslovanske rezultate. To še zlasti, velja za gibanje industrijske proizvodnje, izvoz in za j roduktivnost. Tako ' je, po daljšem razdobju zaostajanja. geljsko gospodarstvo vendarle ujelo korak z razvojem gospodarstva v republiki in v državi. Kakorkoli pa so ti rezultati spodbudni, ne bi smeli zavajati v pretiran optimizem, ki — mimogrede rečeno — še zlasti diha iz analize, ki so jo pripravile strokovne službe občinske -kup-ščine v Celju. Namesto tega bi bilo prav, so poudarili člani predsedstva, če bi pristojni organi v prihodnje vsem »fotografijam trenutnega stanja- priključili > tudi izčrpnejše analize Vzrokov, vplivanja na takšno, čeprav razveseljivo stanje. Z druge strani pa bi analize gospodarjenja morale vsebovati tudi razčlembo možnih posledic, do katerih lahko pripelje ekspanzija v obdobju konjunkture, ki jo doživlja tudi celjsko gospodarstvo. Na podlagi takšnih in celovitejših analiz bi tudi sindikati svoje politično delo laže usmerjali v preprečevanje možnih negativnih posledic ali v spodbujanje progresivnih razvojnih in drugih teženj. Takšno stališče do prihodnjih razprav o vsakokratnih gospo-garskih gibanjih pa celjskih sindikatov seveda ne odvezuje od tega, da ne bi vseeno zelo prizadeto spremljali tudi sedanja, čeprav ugodna gospodarska gibanja. V zvezi s tem je predsedstvo celjskih sindikatov sklenilo dvoje: © v prihodnje je potrebno, da bi tudi sindikati sproti spremljali, analizirali in razčlenjevali probleme tistih delovnih organizacij, ki glede na splošna gibanja v občini in v panogah, ki jim ti kolektivi pripadajo, dosegajo slabše rezultate, kot so jih predvidevali ali ker zaostajajo za dosežki sorodnih podjetij ; © predsedstvo celjskih sindikatov v celoti podpira znano stališče sveta zveze sindikatov Jugoslavije glede izplačevanja osebnih dohodkov v tistih delovnih organizacijah, ki dobro gospodarijo, vendar jim primanjkuje likvidnih sredstev. Predsedstvo ObSS Celje bo storilo vse, kar je v njegovih močeh, da bi taki kolektivi lahko izplačevali neokrnjene osebne dohodke. -mG '~W e nekaj lat nismo imeli mirnih poletij, pa tudi mirnih M jeseni ne. Kar poleti »zakurimo«, to potem, v jesenskih mesecih gasimo. Ta.ko je tudi zdaj: na dnevnih redih sej družbeno-političnih organizacij so politične posledice poletne »cestne afere«, z drugim, bolj reprezentančnim naslovom: »Kako je z reformo?« Naslov naših jesenskih pogovorov je nedvomno dobro izbran, saj gre v resnici za usodo reforme: gospodarske, družbene, predvsem pa za usodo reforme naše zavesti. Dokler je reforma le božala, smo namreč o njej vsi lepo govorili; zdaj, ko ta ali oni kolektiv zaradi podpoprečne proizvodnosti dela in premajhnega posluha za potrebe trga stiska za vrat, pa mnogi (v mislih in navnanju) ne najdejo zanjo več lepe besede. Mar zdaj napadajo reformo?-Ne, to ne. nihče še ni javno dvignil glasu zoper družbeni napredek; zato pa mnogi po-tihem godrnjajo in rovarijo z željo, da bi življenje še naprej teklo po starih kolesnicah; ko še ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Naj obračamo pojem, reforme tako ali drugače, dejstvo ostane: reforma je čas čistih računov! Za pregled takšnih računov pa je treba veliko korajže, kajti lahko se ugotovi, da mnogi ljudje in kolektivi kar dobro živijo na račun tujega dela (kreditov, prelivanja denarja, subvencij, monopolistične carinske zaščite itd.), drugi pa. gospodarsko komaj dihajo, čeprav nenehno povečujejo produktivnost dela. In kaj storiti, da. bi takšne razmere odpravili ter v delovnih in družbeno-političnih skupnostih dosledno uveljavili načelo delitve po rezultatih dela? Doklej »kampanjsko?« Ena sama pot je: sprejeti je treba takšne gospodarske ukrepe in oblikovati takšno družbeno politiko, ki bo spodjedala korenine uravnilovskim pritiskom ter nenehno pospeševala družbeni napredek. Takšna politika pa ni politika tihožitja in prijazne domačnosti, ampak je boj, v katerem nesposobni deli gospodarstva odmirajo in prepuščajo življenjski prostor zdravim in poslovno uspešnim proizvodnim, organizmom. Zato je^lahko samo škodljivo, če nasprotja v naši družbi pomirjamo, ali jih razrešujemo šele takrat, ko izbruhnejo, največkrat »kampanjsko«, namesto da bi sproti odpravljali vzroke različnih negativnih teženj, ki se tako pogosto razrastejo v družbene konflikte. Kateri pa so ti vzroki? Med glavne nedvomno sodita premajhna, razvitost samoupravnih odnosov in neupoštevanje načela o delitvi dohodka po rezultatih dela Namesto da bi resnično samoupravno uravnavali celotno vaše gospodarsko in družbeno življenje, ga uravnavamo v mnogih primerih še vedno, 2 administra-iivno državnimi .intervencijami, s pritiski podpovprečno produktivnostih delov gospodarstva, drugič z nejasnimi obračuni med družbeno-političnimi skupnostmi, pa spet z ne-selektrvnim- odobravanjem kreditov, gradnjo nerentabilnih tovarn, ki jih tako ali drugače plača vsa skupnost itd. Se vedno govorimo eno, delamo pa drugo. Če hkrati z gospodarskim in družbenim življenjem ne bomo reformirali tudi naše zavesti, bomo še naprej doživljali družbene pretrese in se še naprej lotevali akcij, da bi jih pomirili, »kampanjsko«, neučinkovito. Takšen način uravnavanja našega družbenega življenja pa prej škodi kot koristi splošnemu družbenemu razvoju, saj sposobnim striže voljo do poleta, neusposobljene dele gospodarstva in družbe (za življenje v času dinamičnega napredka in širokega tržnega prostora) pa krepi v prepričanju, da imajo pravico živeti od tuje pomoči in na tuj račun. VINKO BLATNIK Kai hočemo? (Nadaljevanje z 2. strani) aktivno delajo v sindikatih, torei sindikalnemu aktivu; in članom samoupravnih organov! Preštevanje glasov za in proti kateremu od omenjenih stališč nas ne more privesti do pravilne odločitve, saj je bila naša anketa v »rezerviranem sto’pcu<- kljub vsemu premalo reprezentativna, da bi se lahko samo na tej osnovi odločali o tako pomembnem vprašanju. Zakaj mislimo, da gre za tako zelo pcrmemno vprašanje? Zato pač, ker je od tega odvisen osnovni koncept lista, način in pristop k obravnavi posameznih problemov, širina informiranja in seveda s tem neposredno V zvezi tudi gmotna sredstva, ki bi jih morali iz sredstev članarine izločati ob takšni ali drugačni odločitvi. Zato se v uredništvu pridružujemo mnenju tistih, ki so ob tej dilemi sami opozorili: o tem vprašanju bi se morala izreči organizacija kot celota in na vseh ravneh ter v odvisnosti od tega, kako bomo v sindikatih nasploh zasnovali sistem informiranja in medsebojnega komuniciranja od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Naj ob tem kar takoj povemo, kaj o tem mislimo v uredništvu. Prepričani smo, da je potreba po Delavski enotnosti kot glasilu slovenskih sindikatov utemeljena že z avtonomnostjo te družbeno-politične organizacije. In da vsaka avtonopina družbeno - politična organizacija — v kateremkoli družbenem sd-, stemu — ne more delovati brez lastnega orodja idejno - politič-negč vplivanja, kar pa sredstva javnega obveščanja so, tega dandanes ni potrebno več dokazovati in utemeljevati. Zato tudi ni potrebno iskati novih dokazov, da kolikor vplivnejša in kolikor bolj zasidrana v množicah želi postati taka organizacija, toliko bolj mora razvijati sistem javnega obveščanja in idejnega; Vplivanja. Iz dosedanjih izkušeni tudi vemo, da idejni vpliv utesnjen na oglasne deske, stenske časopise, ciklostirane letake in obvestila ni posebno učinkovit v svojem žar-čenju. Slednjič, ne kaže pozabiti tudi na to. da smo javnost dela v sindikatih sprejeli kot eno osnovnih načel delovanja in ga uzakonili, v statutu. Zato mislimo, da bi slednjič le kazalo prekiniti z razpravo, ali naj v sindikatih imamo lastno sredstvo javnega obveščanja ali pa naj bi obveščanje prenesli v druga sredstva javnega obveščanja. Utemeljevanje takih predlogov z več desettisoči izvodi naklade drugih javnih občil RAZŠIRJENA SEJA MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA Nadaljnje naloge sindikatov Mestni sindikalni svet je na svojo sejo, minulo sredo, povabil tudi predstavnike večjih sindikalnih organizacij ljubljanskih delovnih kolektivov in člane predsedstev mestnih odborov sindikatov delavcev strokovnih dejavnosti. Namen tako razširjene seje je bil, da bi skupaj ocenili dosedanje razprave o predlogih za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se domenili za nadaljnje naloge sindikatov na tem področju. ni prepričljivo; kogar prizadevanja in delo v sindikatih zanima danes, se bo zanj zanimal, tudi v prihodnje in v kateremkoli sredstvu javnega obveščanja; kdor pa se zanj ne zanima, bo tudi poslej obračal samo neprebrane liste, kot pač danes pušča zaprto Delavsko enotnost. Dvomimo v to, da bi bilo delo sindikatov kaj bolj javno, bolj vplivno, intenzivnejše v svojem idejnem žarčenju, skratka bolj učinkovito, ce bi se odločili za zakup sindikalnih strani v katerem od dnevnikov. Ideja namreč lahko postane vplivna le tedaj, kadar se kdo bori zanjo — in čimbolj goreč je ta boj, tem intenzivnejše je tudi žarče-nje te ideje. Zaprta v forume in ujeta v predale pa je ideja, naj bo še tako dobra, kljub vsemu samo direktiva. Iz izkušenj pa lahko rečemo, da se prav v tem skriva ena največjih slabosti v delu naše organizacij'. Oblikujemo stališča, sklepe, predloge, rešitve — lahko največkrat samozavestno rečemo, da t"di dobre — toda članstvo se še vedno tako zelo pogosto sprašuje, kaj dela sindikat. Očitek velike večine tistih, ki so sodelovali v naši anketi, češ da je Delavska enotnost preveč forumska premalo polemična. preveč v zakupu poklicnih novinarjev in da je 'premalo veren odraz prizadevanj posameznih članov — je sicer v mnogočem točen, je pa obenem veren dokaz, kakšne so metode idejno-političnega delovanja v naši organizaciji. Se posebej, ker doslej lista pred nikomer nismo zapirali, če je le imel kaj povedati. Kot tudi ne zapirajo druge uredniške hiše svojih vrat pred mnenji in stališči sindikatov! Skratka, mislimo, da bi morali v sindikatih veliko bolj uve- , Ijavitf metodo javnega političnega dela in v ta namen izkoristiti vsa sredstva informiranja in - medsebojnega komuniciranja — od lastnega glasila do vseh drugih medriev! Tako je danes po našem mnenju resnično eno od osrednjih vprašanj naše organizacije, kako razviti sistem medsebojnega komuniciranja in informiranja, kako doseči večjo javnost političnega delovanja. Sele na takem dogovoru pa bi tudi lahko zasnovali osnovni koncept samostojnega glasila in ga,, kar je še pomembnejše, tudi lahko uspešno uresničevali. Drugo vprašanje, ki si ga posredno ali neposredno zastavljajo skorajda vsi anketiranci pa je; kako razširiti Delavsko enotnost, kako povečati njeno vplivnost? Odgovor na to vprašanje pa je seve v neposredni odvisnosti od prejšnjega. To čutijo tudi bralci, saj se nekateri v naši anketi zavzemajo za to, da bi moral postati list glasilo celotnega članstva in da bi zatorej moral biti v svojem osnovnem konceptu manj »strogo sindikalen« in bolj usmerjen v zadovoljevanje potreb širokega članstva, ki želi ne le informacije o sindikalnem delu, temveč tudi informacije z drugih področij družbenega življenja, nekaj razvedrila in zabave. Lerti predlagajo, naj bi zato širili list med celotnim članstvom in naj bi bili v pisanju prav tako obrnjeni k celotnemu članstvu. Drugi spet sodijo, naj bi bila Delavska enotnost pc svojem osnovnem namenu in vsebinskem konceptu orodje političnega delovanja sindikalnih aktivistov in bi jo naj zato širili predvsem v tem okolju. Ne glede na te razlike v mnenjih pa je zanimivo, da veliko število tistih, ki so na glas povedali svoje mnenje o Delavski enotnosti, sodi, da so sindikati doslej premalo storili za razširitev svojega Usta. V uredništvu si nikoli nismo predstavljali prizadevanj sindikalne organizacije za razširitev kroga naročnikov Delavske enotnosti tal da bodi predsedniki sindikalni.! organizacij hodili naokrog in prepričevali člane, daj, naroči je. Res pa je tudi to, da bi morali biti vsi sindikalni organizmi živo zainteresirani za razširjanje svojega lista, kar pa bi lahko dosegli tudi z učinkovitejšo prepredeno mrežo poverjeništev in dopisnikov. Teh dveh nalog ne bi smeli izločiti i j Avgusta se je v tukajšnji žel ž žarni na novo zaposlilo 60 sodel* i cev, iz podjetja pa je odšlo 36 c » nov kolektiva. Skupno je v zei žarni sedaj nad 3200 zaposlenih^ Na lOcicero RAVNE KOPER j, Predsedstvo Obalnega sindikal 2 nega sveta Koper je na zadnji s , <( razpravljalo o pripravah na reoi Ž občni zbor. ki naj bi bil predvid« ? ma v začetku meseca decemor Ž Na letošnjem občnem zboru naj ..... obravnavali temo »dolgoročni r®* voj slovenske obale«, precej ra prav pa naj bi posvetili''•tudi 3 n j u interne zakonodaje v de.lavPLf organizacijah. Letošnji občni /j* bo vsebinsko bogat, saj je bi preteklo obdobje tudi za sindik** no delo zelo pestro. Predsedstvo je tudi sprejelo čela za kadrovanje v vodstvo * tudi v organe Obalnega sindika* nega sveta. OSS Koper bo obvestil vse Ž dikalne organizacije o skl^P,. a predsedstva s priporočilom, naj J ^ ^ obravnavajo in se tako vključijo priprave za občni zbor. (kC) | % MEDVODE \ sindikalna organizacija tovar** Ž Color iz Medvod je letos že eetrL Ž zapored omogočila brezplačno * J tovanje upokojencem v počit*1. iz političnega dela sindikalnih vodstev, čeprav ponekod še vedno omalovažujoče gledajo nanje. Morda pr bi kazalo slediti tudi izkušnjam nekaterih drugih: vemo. da je veliko število pblitičnih organizacij onstran meje — tudi različne sindikalne organizacije in centrale — zavedajoč se možnosti in pomena idejnega vplivanja na široke množice, uveljavilo načelo, da vsak član organizacije dobi brezplačno tudi njeno glasilo. Podobno se i .ired nedavnim odločil tudi CK ZKS, ko je izglasoval, naj poslej vsak komunist iz sredstev članarine prejema glasilo organizacije. Podobno predlagajo nekateri tudi v naši .anketi. Bržčas sredstva iz članarine res niso tolikšna, da bi lahko list prejemalo vseh 450.000 in več članov slovenskih sindikatov, zanesljivo pa jih je dovolj, da bi brezplačno lahko dobili list vsi tisti, ki aktivno delajo v sindikatih. Ce prizn varno, da je list sredstvo in metoda političnega delovanja, če upoštevamo tudi njegovo informativno-izobra” 'valno funkcijo, potem bržčas ne bo težko najti argumentov za, tako odločitev Eden izmed udeležencev v naši anketi je ob tem zapisal; »Kdor redno zasleduje Delavno enotnost, ve vse o akciji in prizadevanjih sindikatov in temu tu i ne bo težko aktivno delati v organizaciji.« Naj s tem mnenjem tudi strnemo sklepno razmišljanje o naši anketi i Delavski enotnosti. Da ne bi preveč utrujali, nismo spregovorili o vseh vprašanjih, pripombah in predlogih — morda bo kdaj priložnost spregovoriti tudi o teh — temveč smo se odločili samo za tiste, ki se nam zde v tem trenutku najpomembnejši. Radi pa bi zapisali samo še nekaj: upamo, da se bo čim-prej o teh vprašanjih izreklo tudi vodstvo Zveze sindikatov Slo-: veni je, saj dotlej ostajamo samo na pol poti: pri ugotavljanju, ne pa pri odstranjevanju vzrokov, da je naše medsebojno komuniciranje slabo razvito in zato pogosto premalo učinkovito. UREDNIŠTVO DE škem domu v Umagu. Osem rejših članov delovnega kolekt* f je preživelo 10 dni v Umagu tem zaključilo letošnjo sezono. ^ tem zaključilo letošnjo sezono, letovanjem so bili upokojeni c* ni kolektiva izredno zadovoljni. F. % ŠENTJUR Šentjurski kmetijski kombiflj pripravlja tudi letos strokovni let svojih kooperantov v Avstr*1. Letos — to bo že peti izlet v njih letih — bodo obiskali več sebnih živinorejcev in sadjarjev se pozanimali za njihove izkušnl (PK) • ŠMARJE f ^ Ljubljanske mlekarne bodo V. Šmarju, v prostorih, kjer posl*" !.......................... ^ ru medobčinskega odbora tega ^ dikata v Celju. ® LENDAVA uredile delikatesno trgovino. To v občinskem središču prva speci lizirana prehrambena trgoviij Odprli jo bodo še letos. (pW • SLOVENSKE KONJICE Na območju občinskega siojjl kalnega sveta Slovenske KonjJc. je 10 osnovnih sindikalnih org®0 zacij sindikata družbenih dejavfl sti. Na nedavnih sestankih so 1 brali delegate, ki jih bodo zast*L pali na ustanovnem občnem riArtnhrMrjsilf*»*ra nrlHnro . V. k' Industrijsko podjetje »Varstf^. i? Lendave je doslej sodelovalo-Zavodom za varilno tehniko' r Ljubljane. Zaradi premajhne PJ ^ moči omenjenega zavoda pri 6 janju novih vrst varilnih aparat*1 '/ je bil lendavski Varstroj primor3 y. iskati pomoč drugje. Zato se • J povezal z avstrijsko firmo ^ jus«, s katero se dogovarja ° ^ operacijskih odnosih. V sklad11« 4 programom nadaljnjega razvoj v podjetja predvidevajo gradnjo vib prostorov, ki bodo imeli P°v šino 4 tisoč kvadratnih metrov. . F. B' % DRAVOGRAD Po predvidevanjih bodo koffl^L turistično zvezo ustanovili s l \a Zve1 nuarjem prihodnjega leta. bo imela nalogo koordinirati ^0[(f r ška turistična prizadevanja in Ji m a ga ti pri razvoju te panoge „ ^ tem področju. SredsHra za deio v t $ do prispevale koroške obči*1*-^ skupščine in nekatere delovne vfl y ganizarije. ki so neposredno ^ / interesirane za razvoj turizm3 J Koroškem. I. | $ VELENJE Ž V letu. ko odhajajo v P0*!,! J imajo člani delovne skup111;: ^ Rudnika lignila Velenje pravico u ^ brezplačnega lu-dnevnesa dopo> 4 v počitniškem domu velenjskih ž dar jev v Fiesi Del velenjskih ji .llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllMHI Ljubljanski sindikati menijo, da je kompleks socialne varnosti po svoji prirodi tak, da je edino možno in prav, da ga urejujemo na osnovi samoupravnega odločanja. Mestni sindikati so se na razprave tako vsebinsko kot tudi organizacijsko in metodološko pripravili. Prav to je omogočilo, da šo se zavarovanci aktivno vključili v razprave. Razen v razpravah po delovnjb organizacijah so sindikati sodelovali tudi na tribunah, ki jih je organizirala SZDL. Kljub temeljitim pripravam in pozivom na sodelovanje v razpravah, ugotavljajo ljubljanski sindikati, da prav aktivni zavarovanci ne sodelujejo tako. kot bi bilo želeti, čeprav bo sistem. kakršen bo sprejet, prej ali slej zadeval tudi njih Po mnenju mestnega sindikalnega sveta je treba zlasti v delovnih organizacijah poskrbeti za to, da bodo. o izpopolnitvi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja razprav-lj*ali vsi zaposleni, in. sicer v okviru sindikata, organov uprav- ljanja, v okviru strokovnih služb itd. Vsekakor pa bo treba zagotoviti, da bodo proizvajalci vsestransko informirani in da bodo lahko objektivno ocenili posamezne sistemske spremembe. Se posebno politično pozornost zaslužijo vprašanja: od česa naj bo odvisna pokojnina, delovna doba in starostna meja, pokojninska osnova, beneficirana delovna doba, financiranje pokojninskega zavarovanja, zaposlovanje upokojencev, problematika invalidskega zavarovanja in zakonsko urejanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju seje so se člani mestnega sindikalnega sveta seznanili še o izvajanju nalog v zvezi z ustavnim amandmajem. Mestni sindikalni svet je letos avgusta organiziral -sestanke za vse predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. na katerih so bili tudi nekateri strokovnjaki iz. delovnih organizacij ter strokovni sode-»lavci republiških sindikatov. Po obravnavi ustavnih amandmajev ter nalog v zvezi s spremembami statutov in drugih aktov v delovnih organizacijah so se dogovorili, naj vsi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij skličejo seje izvršnih odborov, kjer naj bi se d0g0V0rili akcijski program nalog v zvezi s spremembami samoupravnih aktov. Nato naj bi se v delovnih organizacijah sestali aktivi predstavnikov političnih organizacij, samoupravnih organov in vodstev podjetij ter se podrobno dogovorili o nalogah ter rokih za pripravo osnutkov, sprememb samoupravnih aktov. Na sestankih predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij, ki jih je organiziral mestni sindikalni svet, so ugotovili, da. priprave za spremembo samoupravnih aktov še vedno potekajo v ožjem krogu strokovnjakov in morebitnih komisij pri delavskem svetu in da so sindikalne organizacije zelo slabo seznanjene z ustavnimi spremembami. Zaradi tega je mestni sindikalni svet obljubil tudi vso potrebno pomoč, saj bodo predstavniki mestnih odborov sindikata po potrebi sodelovali tudi na sestankih v delovnih organizacijah. -ar MODNA HIŠA V LJUBLJANI IN MARIBORU JE ZA SKORAJŠNJO JESENSKO-Z1MSKO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENA OGLEDATE SI LAHKO NOVE VOLNENE TKANINE ZA DAMSKE PLAŠČE. KOSTIME. KAMGARNE V NOVIH DE-SENIH ZA MOŠKE OBLEKE. MODNO KOLEKCIJO DAMSKIH PLAŠČEV. HLAČNIH KOMPLETOV TER VRSTO DRUGIH ARTIKLOV ŽA JESEN IN ZIMO PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK Ž darjev, ki sredo v pokoj iet0S'žj' Ž brezplačni dopust oh morju Pr p! V, velo že v začetku junija. druS* ! so odšli v Fieso 7. septembra^ GORNJA RADGONA !...................................... ^ čine bodo letošnji občinski ^ nedvomno proslavili, kot še 4 doslej. Dvanajstega oktobra ■/ > namreč odprli novozgrajeni* ž dobni most na Muri, ki ž našo in avstrijsko Radgono- - ji' ^ sta skupno gradili Jugoslavii®^ S. /l rrc S 4 n i« — n tri P . Avstrija, predstavna pa por*1^ no vez med deželama. (Sel GANČANI Za zaposlene matere te ske vasi v Prekmurju sč / lepši časi. Kmalu bodo odprl*^ J dobno urejeno poslopje, v y bo otroški vrtec. Dvajset $ $ iz vasi bo našlo toplo ' ~ ^ ^ / medtem ko bodo matere na J* ti' ^ Za ureditev vrte? so porabil* * g) ^ soč dinarjev. | ® KRŠKO £ Občinska skupščina Krško Jful' £ nedavni seji priporočila 4 ni m organizacijam in samodPj^'| y nim organom v delovnih or«®*;^ y cijah. naj aktivno pomagajo ■ z vati probleme mladoletnik0^*' J tem, da bi tudi neprilagojen* £ dini omogočili izučitev in 4 tev. Znano je namreč, da 4 no vključevanje v družbena 0 $ > ianja mladoletnike odvrač® V kaznivih dejani S primerno "" L1 / slilvijo in nudenjem možnoftV' £ izučitev poklica bi zmanjšali £ stopništvo mladoletnih obč®^ ^ Pri lakih primerih ii' ^ osamljena občinska skupščin® ^ more narediti vsega sama. pismo ravenskih občinskih vodstev družbeno političnih organizacij »Smo za celovitejše samoupravi]’anje« Komite občinske konference ZKS, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, izvršni odbor občinske konference SZDL in predsedstvo občinske konference ZMS Ravne na Koroškem so na nedavni skupni seji sprejeli posebno odprto pismo o nadaljnji usmeritvi samoupravne prakse v občini Ravne na Koroškem. Občinska vodstva družbeno političnih organizacij iz Mežiške doline so se s stališči, nanizanimi v pismu, opredelila do vseh bistvenih vprašanj nadaljnjega samoupravnega razvoja v občini. Pismo kaže istočasno tudi skupen odnos ravenskih občinskih vodstev družbeno političnih organizacij do vsega, kar je bistveno za boljšo samoupravno prakso ter bo nedvomno lahko sluzil*’-kot solidno izhodišče za politično delo. DELOVNI LJUDJE NAJ PREUČIJO SAMOUPRAVNO PRAKSO V pismu »Delovnim ljudem in samoupravnim organom v občini Ravne na Koroškem« so °bčinska vodstva družbeno političnih organizacij Mežiške doline uvodoma poudarila, da je samoupravljanje pretkalo življenje, delo in medsebojne odnose in pomeni zdaj edino mo-gočo pot- razvoja naše družbe. Za samoupravno življenje pa so nujne tudi racionalne in demokratične oblike samoupravljanja, ki dajo možnost delovnim ljudem, da delujejo v vseh fazah samoupravnega procesa. N>a Ravnah so nedavno tega z anketo ugotovili, da je samoupravna praksa dokaj enostranska in usmerjena predvsem v odločanje, pri čemer manjkajo Stopnje samoupravnega procesa, kot 'informiranje, izmenjava mnenj in kontrola izvajanja sklepov. Prav zaradi tega je občinska konferenca ZKS Ravne na Koroškem že sprejela stališča o samoupravljanju v gospodarskih delovnih organizacijah v Mežiški dolini ter tudi akcijski program za izvajanje sprejetih sklepov. Občinska vodstva družbeno Političnih organizacij z Raven na Koroškem so v uvodu pisma še poudarila, da so za celovitejše samoupravljanje, delovni ljudje pa bi morali zdaj preučiti samoupravno prakso v delovni organizaciji. SAMOUPRAVNI PROCES Mora biti organiziran V SLEHERNI DELOVNI ORGANIZACIJI • Nobenega dvoma ni, da terjata razvoj tehnologije in znanosti, prav tako pa tudi razvoj samoupravljanja, sodobneje organiziran proizvodni proces in Za delovne organizacije svojstvene oziroma njim prilagojene oblike samoupravnega organiziranja in odločanja. Zato poenotena in predpisana organizacijska struktura samoupravnih organov v delovnih organizacijah he ustreza več, samoupravljanje Pa je bilo doslej vse preveč obremenjeno z delitvijo, manj Pa g proizvodnjo (organiziranje dela, kadri, medsebojni odnosi, Izobraževanje ip.). XV. amandma k Ustavi SFRJ dolbča, da si delovne organizacije same izbere-lo samoupravne oblike, seveda Zraven delavskega sveta. Ven-tiar pa je mogoče zaslediti po Uveljaviti XV. amandmaja pristnost nekaterih negativnih mženj, predvsem v smeri, da bi samoupravno delo delili na uPravljanje in vodenje.’ Občinska vodstva družbeno političnih organizacij Mežiške doline poudarjajo potrebnost delitve Upravljalskega dela. saj prena-Sjo samoupravno delo na več opRkovrednih samoupravnih or-ganov, odločno pa zavračajo težnje, da bi »samoupravni or-j=ani ie politično odločali, stro-kjJvno pa 'bi odločal ožji vodi.l-^ organ (kolegij). Samouprav-J10 delo resnično vključuje po-samoupravnega dogovarja-»19 in samoupravnih odločitev udi izvrševanie, toda le kot dve hakovredni funkciji v samo- Pravnem procesu. Vsaka dru-sScna težnja in drugačna prak-!Ta ne bi bili v skladu z razvo-l6? samoupravnega socializma vali!<< , Skozi sistem ka in kaže, kot je poudarjeno v pismu »Delovnim ljudem in samoupravnim organom v občini Ravne na Koroškem«, temeljni odnos delovne organizacije do družbe, do skrbi za lastni razvoj in ne nazadnje tudi za družbeno raven zaposlenih. Pri delitvi dohodka torej ni mogoče prezreti potreb za tehnološki napredek, ki mora delovnim ljudem zagotoviti varnost in perspektivo, torej delo: in več dohodka. Tudi ni mogoče dovolitt, da bi delili dohodek mimo sprejetega in uveljavljenega delitvenega sistema. Seveda pa je treba več kot, doslej storiti za iskanje najprimernejših (pravičnejših) meril za nagrajevanje vseh zaposlenih. Od \ružbe pa občinska vodstva družbeno političnih organizacij z Raven na Koroškem zahtevajo take dohodkovne instrumente, ki bodo upoštevali več dela, več truda, produktivnost in prizadevanje, in ne kot je dostikrat doslej slučaj tudi oz. predvsem druga neekonomska merila. ZAHTEVA PO OSEBNI IN KOLEKTIVNI ODGOVORNOSTI Ker je odgovornost odnos do dela, bo ‘potrebno sistem osebne in kolektivne odgovornosti na vseh ravneh razširiti in zaostri- ti. V pismu je mogoče, med drugim, v zvezi z odgovornostjo zaslediti naslednje mnenje oz stališče: »... vsakdo je za svoje delo odgovoren tudi glede na vpliv pri odločitvah in pri izva-ianju odločitev (večji vpliv in večje posledice — večja odgovornost) ... Zato bo treba v statutih uveljaviti tak sistem od-govornostj, kjer bo vsak odgovarjal (moralno, politično, strokovno in pravno). Občinska vodstva družbeno političnih organizacij Mežiške doline so v pismu postavila tudi odločno zahteva, da v sleherni delovni organizaciji v občini Ravne na Koroškem s statuti in drugimi samoupravnimi akti uveljavijo sistem osebne in kolektivne odgovornosti. SAMOUPRAVLJAVCE JE TREBA IZOBRAŽEVATI Delovni človek bo v večji meri vplival na poslovanje delovne organizacije, če bo obveščen. Ker je oblik obveščanja več, si morajo delovne organizacije izbrati tiste oblike, ki jim bodo najbolj ustrezale. Treba je zagotoviti, da bo v delovnih organizacijah pred vsemi pomembnejšimi odločitvami stekla javna razprava. Obveščenost pa mora biti, kar je povsem ra-s zumljivo, tudi pravočasna, da bo izzvala odmevnost na informacijo. Čeprav je skrb za kadre dolgoročna naloga vsake delovne organizacije, pa pismo ugotavlja, da ponekod tej nalogi niso namenili zadostne skrbi. Ponekod počno to prakticistično, drugje pa že uveljavljena praksa nazaduje. Za kadre je mor goče skrbeti na več načinov, tako s štipendiranjem, izobraževanjem po delu, z napredovanji ob dobrem delu itd. , Ravenska občinska vodstva družbeno političnih organizacij so ob tem tudi poudarila, da je za dobro samoupravno prakso potrebno samoupravljavce tudi družbeno izobraževati. DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SO PREMALO UČINKOVITE Pomembno je. da so občinska vodstva družbeno političnih organizacij z Raven nanizala tudi stališča v zvezi z vlogo in dejavnostjo družbeno političnih organizacij v delovnih kolektivih. V pismu zlasti poudarjajo, da so družbeno politične organizacije v delovni organizaciji izredno pomembne, njihove naloge in stališča pa morajo biti javne in opredeljene. »Sprejemamo kritiko delovnih ljudi, da so politične organizacije premalo učinkovite in premalo samostojne in menimo, da bodo morale vnesti v svoje delo boljše metode,« je zapisano v pismu. Vsi delovni ljudje Mežiške doline bi morali vedeti, za kaj se, na primer, zavzemajo Zveza komunistov. Zveza sindikatov in Zveza mladine, kaj podpirajo, in česa ne, predvsem z namenom, da bi ljudje spoznali napore in jih podprli. DOPISNIKI POROČAJO @ CELJE PROBLEMI PRI FINANCIRANJU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI V SLOVENJEM GRADCU KAKO V PRIHODNJE nas, zato ji bomo nasproto- dohodka ni mogoCe ueliti mimo sprejetega DELITVENEGA sistema delitve dohod-nagrajevanja po delu se V Mislinjski dolini ugotavljajo zadnje čase dokajšnje težave zaradi neurejenega sistema financiranja društvene dejavnosti. Pred leti je bil sklenjen s predstavniki samoupravnih organov in vodstev delovnih organizacij dogovor o financiranju društvene dejavnosti. Vendar pa nekatere delovne organizacije, kot vse kaže« pozabljajo na ta dogovor-. Upravni odbor za financiranje društvene dejavnosti, ki deluje pri izvršnem odboru občinske konference SZDL Slovenj Gradec, med drugim ugotavlja, da vrsta manjših delovnih organizacij in. tistih kolektivov, ki imajo v Slovenj Gradcu poslovne enote, ne prispeva s ničesar za financiranje društvene dejavnosti. Torej so na družbeni dogovor o financiranju društvene dejavnosti, hote ali nehote, pozabili. Ob vseh težavah pa je moč prav v Mislinjski dolini zaznati izredno razgibano dejavnost društev in društvenih organizacij. Z velikim prizadevanjem posameznikov dosega društvena dejavnost zavidljive uspehe, tako doma kot na širšem območju. Seveda pa bi bilo treba čim-prej zagotoviti potreben denar za financiranje redne dejavnosti. kot za ureditev oziroma obnovo posameznih objektov itd. Izvršni odbor občinske konference SZDL Slovenj Gradec se je zavzel za izdelavo podrobnejše analize o vlogi in pomenu društvene dejavnosti v Mislinjski dolini. Potem, ko bi gradivo preučili, pa naj bi predlagali Skupščini občine Slovenj Gradec, tla zagotovi sistematsko zbiranje sredstev za društveno dejavnost. Letos bo, kot računajo, na voljo za financiranje društvene dejavnosti okrog 100.000 din, v prihodnje pa bi morali zbrati na leto najmanj 200.000 din. Taka oblika zbira- nja denarja za financiranje društvene dejavnosti bi bila potrebna tudi zavoljo tega, da bi v Slovenjem Gradcu končno vendarle zbrali denar tudi za ureditev primernega klubskega prostora za mladino. V. S. Nov obrat družbene ___________prehrane______________ V velenjski industrijski coni, kjer so že objekti tova rne gospodinjske opreme »Gorenje«, Chrommetala in LIK Šoštanj, bodo letos začeli z gradnjo več novi h tovarn in osrednjega obrata družbene prehrane Posebej pomembno je, da bo naposled vendarle Velenje dobilo obrat družbene prehrane. Dokaj ugodna je lokacija zanj, saj ga bedo zgradili v industrijski coni, deloval pa bo v okviru TGO Gorenje, v njem pa bodo dnevno lahko pripravili okrog 3.000 obrokov hrane. Sicer pa bodo v velenjski industrijski coni letos začeli graditi več novih tovarn oziroma industrijskih objektov. Posebej velja omeniti, da bo začel graditi nove prostore za praktični pouk učencev Rudarski šolski center Velenje. Sedanji prostori so neprimerni, premajhni in postavljeni na stebru premoga, ki ga bodo začeli v doglednem času izkoriščati. V novih prostorih bo lahko Rudarski šolski center Velenje organiziral proizvodnjo po najsodobnejših načelih, s tem pa zagotovil tudi potreben denar za izobraževanje kadrpv. Gradnja novih prostorov za praktični pouk je nujna iz razloga, ker namerava Rudarski šolski center povečati število gojencev. Lesna industrija se razvija zdaj v Šoštanju in v Velenju, v prihodnje pa se bo samo v Velenju. Zato bodo že letos zraven embalažnice LIK Šoštanj začeli graditi novo tovarno za proizvodnjo finalnih izdelkov, v kateri bodo proizvajali pohištvo. Tovarna bo najsodobneje opremljena, obratovati pa bo začela že na začetku prihodnjega leta, investitorja bosta združeni podjetji LIK Šoštanj in S.TIX Velenje. Postopoma bodo v Velenju uredili prostor za druge obrate za predelavo lesa, da bi zagotovili tako kar najtesnejšo tehnološko povezanost med posameznimi obrati ter racionalizacijo v poslovanju. Spričo predvidenega povečanja proižvipdnje v združenem podjetju Chrommetal — Poly-pex bo treba zgraditi nove prostore za obrat plastike za široko potrošnjo, za novo tovarno za predelavo PVC folij ter prostore za skladišče surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. Te objekte bodo gradili na prostoru ob tovarni Chrommetal. Povabili so svoje upokojence Sindikalna organizacija PTT podjetja Celje je pred kratkim organizirala izlet za svoje upokojence. Pred odhodom n» fn^foma^M VcentraU.S^ sTeduTa solta v poCitniSkem domu^^T organizacija nista pozabila, saj so v času aktivnega dela vložili v PTT stroko veliko življenjskih moči. ® ŠENTJUR Štipendije za študente visokih in višjih šol Šentjurske družbeno politične organizacije In občimska skupšana bo- do nodelile p»t štipendij študentom višjih in nsokih šol. Občinska skup-ščina bo dala denar za dve, sindikat, ZZB NOV ,?™LPa vsaka ^ eno. Kdo bo dobil štipendijo, bo odločila temeljno Izobraževalna skupnost. (P ) @ PTUJ Sigma se modernizira Zastava, Tomos, NSU in druge. V ta namen so že izdelali načrte za gradnjo in za modernizacijo pod-ietja. Večino sredstev, namenjenih za rekonstrukcijo m modernizacijo proizvodnje, imajo že zagotovljenih iz lastnih virov, m sicer 60 odstotkov, medtem ko bodo manjkajoča sredstva dobili kot kredit pn kreditni banki v Ptuju. Predvidevajo, da bodo porabili okrog pet milijonov dinar-jev. Rekonstrukcija pa bo končana v letu 1972. *• © LJUTOMER Varstvo otrok Stročji vasi. Kljub stiski za denar bo večina vrtcev delovala neokrnjeno, kar velja tudi za vrtec v Železnih dverih, ki ga izdatno podpira ljutomerski kombinat. Vinogradniški delavci namreč brez te ustanove ne bi mojli več shajati, zato je kljub zvišani oskrbnini (30 dinarjev mesečno) ostalo v vrtcu enako število otrok. “• ® RAVNE NA KOROŠKEM Obrat družbene prehrane za železarje Med valjarno in modelnim skladiščem v ravenski Železarni bodo zgradili obrat družbene prehrane za potrebe železarne. Izvajalec del do ljubljansko industrijsko gradbeno podjetje »Gradis«, načrte pa so pripravili v Gradbenem podjetju Dravograd. Gradnjo obrata d™2.beae Polirane oziroma samopostrežne restavracije bo sofinanciralo tudi trgovsko in proizvodno podjetje Merx Celje, namenu pa naj bi začel sluziti ze novembra letos. tv ) @ LENDAVA Višji osebni dohodki celotno gospodarstvo na območju občine Lendava je zaposlovalo ob koncu letošnjega polletja 2830 delavcev. V primerjavi z lega leta se je število zaposlenih zmanjšalo za 83. Neto osebni dohodki so se zvišali v poprečju od 765 din na 852 din. F. B« $ VELENJE Zadovpijivo materialno stanje šol Začetek novega šolskega leta 1969—70 so pričakali v Velenju skrbno pripravljeni. Večjih težav zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev nL materialno stanje šolstva je precej boljše kot leto dni poprej, na šolaa pa so med počitnicami opravili večja in manjša popravila. V Šentilju pri Velenju pa gradijo novo šolsko poslopje, ki ga bodo izročili namenu ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje. Na sliki: Podružnična šola v Paki pri Velenju. (vš) ® GORNJA RADGONA Za prodajo ni skrbi Ooekarniško podjetje v Gornji Radgoni nima problemov s prodajo svojih izdelkov, saj kupci sproti pokupijo opeko, ki jo pripravijo. 2a letos so si postavili proizvodni plan: 11 tisoč opečnih enot in računajo, da bodo toliko opečnih enot tudi izdelali. Polletni plan so uresničili s 47 odstotki, kar je v primerjavi z lanskim letom za 11 odstotkov več. Povečanje proizvodnje gre predvsem na račun boljše tehnologije in uvedbe nekaterih novih izmen delavcev. se # KRŠKO Sprotno obveščanje Občinski sindikalni svet v Krškem se je odločil, da bo izdajal mesečno glasilo INFORMACIJE. Do sedaj so izšle že štiri številke. V »Informacijah« je prikazano delo občinskega sindikalnega sveta, važnejši sklepi občinske skupščine ter dejavnost osnovnih organizacij sindikata v podjetjih. »Informacije« urejuje 4-članski uredniški odbor, ki si prizadeva z glasilom kar najhitreje obveščati članstvo s sindikalno dejavnostjo. »Informacije« prejemajo vse osnovne organizacije sindikata, ustanove ter družbeno politične organizacije. Vsak, ki je glasilo bral, ga je dobro ocenil, žal pa je teh malo, ker večina glasil obleži v mizni ca h predsednikov sindikalnih organizacij, proizvajalci pa so s posredovano problematiko v tem glasilu bolj pialo seznanjeni, kar bi bilo potrebno glede na prizadevanje in trud občinskega sindikalnega sveta odpraviti. P. K. 6MO !ja mi VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče boste letos vi... EMO 3 sobna peč na olje 3ooo-4ooo kcalyh z AET prižigalcem EMO 5 sobna peč na olje 5ooo kcal/h z AET prižigalcem mmi EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem na KAMIN EMO 5 sobna peč na premog 5ooo kcal/h MM late T. nagrada RENAULT 16 TS ' 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI,, EMO”-Žrebanje meseca decembra v Beogradu Zaposlovanje v Sloveniji v poreformnem obdobju (Nadaljevanje Iž prejšnje številke) Kot smo že omenili, je v prvem obdobju gospodarske reforme prišlo do naglega zmanjševanja števila zaposlenih. Na področju zaposlovanja je nastalo nekaj, za normalne gospodarske razmere nerazumljivih odnosov. Omenimo naj le, da se je med številom brezposelnih bbčutno povečevalo število oseb z različnimi vrstami visoke, višje in srednje strokovne izobrazbe, čeprav je bilo eno pomembnih načel gospodarske reforme izboljšati kvAlifikatijsko strukturo Zaposlenih. V tem času je bolj ujSadlb pbpraševanje po strokovni delovni sili kot po delovni sili nasploh. Take razmere so v Sloveniji prevladovale vse do lani, Piše dipl. oec. Majda Kogoj ko šo delovne organizacije začele v večji meri prilagajati politiko zaposlovanja in sploh gospodarjenje z živim delom sploš- ; nim materialnim in finančnim pogojem poslovanja svoje delov- 5 ne organizacije. Bolj odgovoren odnos do živega dela in vsebinske spremembe v poslovni politiki gospodarskih organizacij so imele za posledico oživljanje zaposlovanja. Med brezposelnimi je začelo upadati število strokovnega kadra kot. tudi število oseb, ki iščejo prvo zaposlitev, kar pomeni povečanje zaposle- „ hosti med mladimi. Struktura brezposelnih se je bistveno spre- jj menila. Medtem ko je bilo še v prvih petih mesecih leta 1968 ■ med prijavljenimi brezposelnimi 7,4 % oseb z visoko, višjo in j srednjo strokovno usposobljenostjo, jih je bilo v letošnjih prvih j petih mesecih 6 %. Delež visoko kvalificiranih in kvalificiranih ; delavcev pa se je znižal s 14,7 % na 12,1 %. Bistveno se je po- l Večalo število brezposelnih med priučenimi — polkvalificirani- š mi delavci, ki skupno z nekvalificiranimi predstavljajo kar 80,3 ■ odstotka vseh prijavljenih brezposelnih, medtem po je bila nji- » hova udeležba v lanskih prvih petih mesecih samo 73,2 %. Za- « radi boljšega pregleda prikazujemo v naslednjih tabelah za- i poslene po kvalifikacijski strukturi: I-V Osebe, ki iščejo 1964 1965 1966 1967 1968 1968 1969 zaposlitev — visoka, višja, 7.276 9.275 12.004 15.341 19.033 20.270 19.872 srednja izobrazba 367 549 902 1.271 1.408 1.499 1.200 — nižja izobrazba 204 468 706 1.028 727 958 310 — VK in KV delav. — priuč. (PK) delav. NK delavci 835 1.233 1.671 2.146 2.653 14,0 12,1 5.870 7.025 8.019 10.249 12.165 13.654 11.445 1965 1968 I-V 1969 I-V Osebe, ki iščejo 1964 1967 I-V 1968 1964 1967 1968 1969 zaposlitev — visoka, višja, 128 124 98 100,0 100,0 100,0 100,0 srednja izbražba 150 lil 80 5.0 8,3 7,4 6.0 — nižja izobrazba 229 71 32 2,8 6,7 4,7 1.6 — VK in KV delavci 148 124 81 11,5 14,0 14,7 12,1 — priuč. (PK) delavci 308 384 4,2 5,8 22,7 — NK delavci 120 119 84 80,7 66,8 67.4 57,6 Iž prikazane kvalifikacijske strukture brezposelnih je očitno, ; da v kolikor v Sloveniji še Obstajajo večji problemi na področ- ■ ju zaposlovanja, le-ti predstavljajo predvsem zaposlovanje mla- ■ de polkvalifičirane in ženske delovne sile. Problem je namreč S v tem, da struktura brezposelnih ne ustreza popraševanju po de- S lovili sili določenih kvalifikacij, saj je med vsemi brezposelni- : mi približho 80 % polkvalifičirane in nekvalificirane cjelovne ; šilfe ih med temi so pretežno ženske. Značilno je namreč, kot | kaže dosedanja praksa, da ne glede na kvalifikacijo, zdravi * mOški delOvni sili ni težko najti dela, vendfer ti iskalci zaposlit- • ve nočejo sprejeti vsakega dela. Za zaposlovanje vseh vrst strokovnega in kvalificiranega S kadra pa je značilno, da poteka brez večjih težav. Nasprotno : obstaja že nekaj poklicev, po katerih je stalno popraševanje, saj s ustrezno strokovno usposobljenega kadra primanjkuje. Tako so ; danes že značilni zelo deficitarni poklici: — v skupini z visoko izobrazbo celo v večjih središčih ekono- 5 misti in lesno-industrijski inžertirji ter praktično vsi drugi jj izven večjih gospodarskih središč, — v skupini tehnikov strojni tehniki in lesni tehniki, — v skupini gradbeništva zidarji, tesarji, stavbni mizarji, — v skupini kovinarjev ključavničarji, stimjni ključavničarji, ; varilci, strugarji in orodjarji. ; Po sedanjih podatkih je med vsem strokovnim kadrom težje S najti zaposlitev le zdravstvenemu strokovnemu kadru — med » njimi zlasti medicinskim tehnikom — in v. živilski industriji * živilskim inženirjem. Pri tem pa ne bi mogli trditi, da je teh strokovnjakov glede na potrebe res preveč, ampak je treba sedanji presežek te delovne sile pripisati predvsem sedanjemu . ekonomskemu položaju v teh dejavnostih (zdravstvo!), oziroma j nenačrtni kadrovski politiki. . S tem pa smo se dotaknili enega izmed aktualnih problemov ; na področju zaposlenosti in brezposelnosti in sicer problemati- : ke v zvezi s politiko zaposlovanja in sploh s kadrovsko politiko ; t; delovnih organizacijah. _ ■ Kljub temu, da so za današnje obdobje značilne že številne ; kvalitetne spremembe na področju kadrovske politike v deiov- | nih organizacijah, bi bilo treba v bodoče še bolj dosledno upo- : štavati ekonomske in socialne vidike progresivnega zaposlova- ! nja. Tako bi ne bila dosežena le najbolj ustrezna zaposlitev v ; samih delovnih organizacijah, temveč bi tudi splošen proces s Zaposlovanja v okviru republike potekal v ugodnejših razme- s rah kot sedaj. Glede na to bi bilo treba: v : — da bi gospodarske organizacije na prosta delovna mesta cim j bolj dosledno zaposlovale osebe, ki bi imele zahtevano stro- ; kovno izobrazbo; , , , , 5 — da bi gospodarske organizacije imele izdelane take kadrov- ; ske programe, ki bi bili solidna osnova za tekoče in per- ; spektivnp ukrepanje in vodenje kadrovske politike in ki bi s hkrati zagotavljali izboljšanje strukture strokovne usposob- • Ijenosti in njeno večjo usklajenost z zahtevami sodobno or- ; ganižirane tehnologije in organizacije dela; ■ — doseči hitrejše obvezno sprejemanje pripravnikov, _ ker dose- : danje sprejemanje ni doseglo večjega razmaha, saj je, deni- ; mo na področju mesta Ljubljane ob organizirani akciji z ; Mestnim svetom Ljubljane, le 30 % podjetij v roku pripra- ; vilo svoje programe potreb po pripravnikih; — doseči redno in dosledno prijavljanje prostih delovnih mest j in prenehanje delovnih razmerij na zavodih za zaposlovanje, 5 da bi tako povečali med novozaposlenjmi odstotek oseb iz ; vrst prijavljenih brezposelnih; , . E — pri zaposlovanju posameznika upoštevati njegovo socialno 5 eksistenčno potrebo do zaposlitve, kar pomeni pri izboru | med Strokovno usposobljenimi enakovrednimi kandidati iz-| brati tistega, ki bi mu bila ta zaposlitev edim vir^dohodka. . (Konec v prihodnji številki) KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • • KOMENTATOR Razviti — manj razviti (Nadaljevanje s 1. strani) rodnem dohodku pa je zato v teh območjih skoraj dva do trikrat večji, kakor denimo v Sloveniji. Tudi tehnična opremljenost na zaposlenega delavca v gospodarstvu je zato, razumljivo, precej višja v manj razvitih republikah kot v razvitejših. Upadanje gospodarske rasli zaradi preusmerjanja gospodarskih dejavnosti, ki poslujejo v času reforme z izgubo, je prizadelo celotno naše gospodarstvo — tako razvitejša kot manj razvita področja. Toda po letu 1970 bodo\prav na manj razvitih področjih spustili v obratovanje veliko novih in rekonstruiranih podjetij. Pravimo sicer, da je številke možno obračati tako ali drugače, vendar kljub temu ne kaže pozabiti na dejstvo, da je Slovenija leta 1947 ustvarjala 18 % narodnega dohodka: Jugoslavije, sedaj pa le |5 %. Ta podatek prepričljivo dokazuje hi- trejši razvoj drugih območij v primerjavi s razvojem naše republike. Manj razviti deli gospodarstva, ne toliko manj razvite republike, zahtevajo v prvi vrsti povečanje pomoči za svoj razvoj in uveljavitev nekaterih izjemnih sistemskih Ukrepov kot spodbudo za svojo gospodarsko aktivnost. Ob tem pa preradi pozabljajo, da je usoda našega celotnega razvoja odvisna predvsem od razvoja razvitejših. Vendar je količina sredstev za obnovo zastarelih industrijskih zmogljivosti na razvitejših področjih države zelo omejena. Zato je jasno, da je hitrejši razvoj na manj razvitih področjih neposredno odvisen le od smotrne porabe pomoči, ki jo prejemajo od razvitejših. Kakšna pa je tu poraba? Za en dinar prirastka družbenega proizvoda je bilo treba v letu 1966-67 investirati v dr- žavi povprečno 1,57 din, od tega v Sloveniji 1,36, v BiH 2,32 din, v Makedoniji 2,94, a v Črni gori 3,98. Ob splošnem pomanjkanju sredstev pomeni za splošni razvoj seveda veliko, ali je za 1 din prirastka družbenega produkta treba investirati 1,36 ali pa kar 3,98 dinarjev! Iz vsega povedanega sledi, da lahko skupnost jamči le za zbiranje dogovorjenih sredstev za pomoč manj razvitim, ne more pa jamčiti za nadpovprečno stopnjo rasti produkcije V manj razvitih področjih, ki je odvisna predvsem od njihovih lastnih naporov in od učinkovitega izkoriščanja sredstev. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da ponekod še vedno ustanavljamo gospodarske organizacije brez industrijske tradicije, organizacije in vpe-Ijanosti na trgu. Zato je več kot nujno, da ponovno proučimo našo investicijsko politiko. Njena enostranost je tfčitna, saj gre še vedno velik del na- šega narodnega dohodka za nove objekte zlasti na področju bazične industrije in infrastrukture na račun in v škodo modernizacije zastarelih proizvodnih zmogljivosti. Če pa bi dosegli preusmeritev investiranja v delovno intenzivne dejavnosti, torej v tiste, ki hitro , vračajo naložbe, ali vsaj nekoliko ugodnejše razmere med obema zvrstema investicij za nove objekte ali za 'modernizacijo1 zastarelim, bi ustvarjali kot celotna jugoslovanska skupnost mnogo več — ne le več za razvitejše predele dr-> žave, ampak tudi za manj razvite. Zato se kaže V okviru rozgo* vorov o Učinkih reforme na vsak način pogovoriti tudi o učinkih porabe naših skupnih investicijskih sredstev, narodnega dohodka in ne le o njegovi delitvi med bolj in manj razvitimi področji države! VINKO BLATNIK Ma kaj opozarjajo »zaprti krogi«? s (Nadaljevanje s 1. strani) potrebujeta tudi toliko manjši obratni kapital. Kdor o stvareh ni poučen, bi v zvezi s tem lahko dejal, zakaj ne prodajamo neposredno predelovalni industriji. A saj bi, če bi to bilo mogoče! Dejstvo pa je, da se predelovalci in trgovina vse bolj povezujejo v zaključene zaprte kroge in v katerih proizvajalci osnovnih surovin nismo zaželeni, ker smo premalo akumulativni, preveč osiromašeni in sploh premalo zanimivi, da bi trgovini in predelovalni industriji lahko pripomogli do še večjih zaslužkov. Da mi kdorkoli ne bi očital, da govorim na pamet, bi postregel z nekaterimi podatki: zadnje leto na primer »Cinkarna« svojim dobaviteljem stalno dolguje kake tri ali štiri milijarde S-dinarjev, medtem ko ji njeni kupci dolgujejo v povprečju šest milijard S-.dinar-jev. Z dvema milijardama ali dvema milijardama in pol torej stalno kreditiramo naše kupce. To niti ne bi bilo tako strašno, če ne bi imeli kontrolirane cene za 80 odstotkov naših , proizvodov. To dejstvo pa pomeni, da so naše možnosti za ustvarjanje dohodka omejene, kajti iz zastarelih zmogljivosti ni mogoče iztisniti več, kot dosegamo. Tisti, ki kupujejo ali predelujejo rtaše izdelke, imajo za razliko od nas neprimerno bolj proste roke, hkrati pa nam očitajo, da smo predragi. Kako pa naj se moderniziramo in pocenimo proizvodnjo, če ob minimalni akumulaciji zaradi sedanjih razmer v našem gospodarstvu naš osnovni kapital obračajo drugi In obenem ni možnosti, da bi se temu uprli?« ZA TEMELJITO SANACIJO VSEGA GOSPODARSTVA! »Tudi po vaših besedah sodeč, je problem nelikvidnosti skrajno resen. Kakšni so vaši predlogi, da bi vendarle presekali gordijski vozel nelikvidnosti, to »staro pesem našega gospodarstva, kot ponekod trdijo?« »Strinjam se z vašim mišljenjem, da so razmere skrajno resne. Eden izmed vzrokov je tudi ta, da se gospodarstvo v 'drugih republikah vse bolj zapira v lastne, republiške meje in grupacije. To pomeni, da perspektivno gledano, izgubljamo trg za prodajo naših izdelkov. Ostaja nam sicer izvoz, ki pa ni stimulativen. Res je, da s tem pridobivamo likvidna sredstva, da z devizami plačujemo nujno potreben uvoz za naše laštne potrebe, toda kaj vse tb pomaga, če posredno s tem samo še zmanjšujemo našo akumulacijo, s tem pa možnosti za modernizacijo in za pocenitev proizvodnje. Pogosto imam občutek, da je naš sedanji gospodarski sistem tak, da z njim skušamo uničiti bazično industrijo in da hkrati pričakujemo, da bomo potrebna dinarska in devizna sredstva ustvarjali predvsem na račun predelovalni industrije, trgovine in turizma. Kaj naj bi storili, me vprašujete? Precej možnosti se ponuja, vendar potrebujemo predvsem dve zdravili za sedanja žarišča nelikvidnosti. Mislim, da bi se morali zamisliti ob tem, zakaj se ustrezno povečevanju obsega proizvodnje ali realizacije ni povečeval obratni kapital pri proizvajalcih in pri trgovini. Če bi namreč obratna sredstva vsaj približno naraščala v tistem obsegu, kot se je povečevala proizvodnja ali realizacija in če se obratna sredstva ne bi mogla prelivati v investicije, najbrž ne bi bilo toliko plačilno nesposobnih podjetij. Doseči bi torej morali, da bi ndša podjetja v najkrajšem času prišla do nujno potrebnega obratnega kapitala in potem pokazala, katera izrhed njih lahko živijo in rastejo ter katera tega ne morejo. Ta proces bo hitrejši, če bodo tudi banke postale tisto, kar naj bi bile; poslovni partnerji in usmerjevalci gospodar-jstva. Drugo, kar imam v mislih, pa je vprašanje dejanskega ovrednotenja zalog vseh vrst. Sedanje, povsem sproščeno vrednotenje Zalog namreč omogoča, da zaloge pomenijo tisto ekonomsko kategorijo, ki v takšni ali drugačni, načelno poljubni višini vpliva na knjigovodsko ugotovljeni dohodek. Tako ugotovljen dohodek seveda navaja k napačnim odločitvam; predvsem pa ustvarja vtis neresničnega gospodarskega potenciala, če bi razrešili ta problem, če- prav ne vem, kdo in kako naj bi ugriznil V to kislo jabolko, bi tudi preprečili številne posledice, ki temeljijo na neizoblikovanosti našega gospodarskega sistema. Končni rezultat bi zatorej lahko bil dvojen: vendarle bi začeli računati z dejanskim stanjem in možnostmi našega gospodarstva, čisti računi pa bi pospešili tudi integracijske procese ... Zlasti v slovenski kemični industriji smo si glede tega bolj narazen kot v katerikoli drugi panogi in v naši državni skupnosti na sploh.. MILAN GOVEKAR pohištvo ixi oprema, za vaš dom. lesnuia, centrala ijubljana titova 1= V Kemični tovarni MELAMIN Kočevje, ki jo pozna* mo predvsem kot dobavitelja melapan plošč ža potreb® pohištvene industrije, hkrati pa tudi kot proizvajale® številnih reprodukcijskih materialov za potrebe obut* vene in tekstilne industrije ter tovarn barv in lako'’; tudi letos zelo dobro gospodarijo. Tako v primerja^' z minulim letom proizvodnjo povečujejo Za 15°/o in ra* čunajo, da bodo ob 4,5 milijarde S-din dohodka izvozil' za najmanj 600.000 dolarjev svojih izdelkov. Pripravljajo se na nov vzpon Vzpon v proizvodnji, na katerega delno vpliva tudi sedanja konjunktura v dobršnem delu gospodarstva, pa je pred kolektivom tovarne MELAMIN razgrnila nekatere težave in probleme. Proizvodne zmogljivosti namreč postajajo premaj- hne, delno tudi zastarele. hod iz te zagate so poiskali 1 rekonstrukciji. Tako zdaj v tovarni MELA' MIN že rekonstruirajo obra za proizvodnjo platen za Pra v obeh delovnih organiza-Si.iah pa tudi v občinskih skup-Neinah Dravograd in Slovenj Gradec. Pobuda za začetek raz-Sovorov o možnostih za tesnejše Srsdelovanje med Tekstilno industrijo Otiški vrh in Komfort- DELO OPRAVLJAJO AVTOMATI V prenekateri tovarni smo že bili, kjer izdelujejo izdelke, ki jih je treba tudi lakirati. Povsod smo lahko videli delavce, kako s kompresorji in lakirnimi pištolami opravljajo to delo. V »Gorenju« pri lakiranju hladilnikov tega nismo opazili. »Nič več ne delamo po starem, tudi to operacijo oprav- Zaščito iz Slovenj Gradca pa gre pravzaprav Slovenj graj ča-nom. Poslovno združenje je skušalo ob tem kolektivoma pomagati. Brezplačno je bilo pripravljeno izdelati analizo oziroma študijo o sedanjem položaju obeh delovnih organizacij in o možnostih za razvoj, če bi poslovali delovni organizaciji še naprej samostojno, ob tem pa tudi o možnostih za razvoj ob skupnem proizvodnem programu ali ob morebitni združitvi, ki bi temeljila predvsem na nadaljnji specializaciji proizvodnje. Torej bi dala analiza oziroma študija nedvomno najbolj tehten odgovor na vprašanje, kako naprej, seveda pa rezultati analize in predlogi še ne bi nikogar tudi avtomatično že zavezovali. Zato je toliko bolj presenetila odločitev delavskega sveta podjetja Komfort-Zaščita iz Slovenj Gradca, ki se je že kar na začetku pobud za tesnejše sodelovanje izrekel, da ne soglaša .z izdelavo brezplačne analize, ki bi jo izdelalo poslovno združenje. Vsiljuje se zato vprašanje, zakaj in po čigavem namigu so samoupravni organi te slo-venjgrajske delovne organizacije nasprotovali izdelavi andlize. posebej še, ker je bilo pred tem odločno poudarjeno, da predlogi iz analize ne bi nikogar že sami po sebi zavezovali. Kolektiv podjetja Komfort-Zaščita iz Slovenj Gradca se je — preko delavskega sveta — ijajo avtomati,« je pojasnil Milan Valenčak. V velikih kovinskih komorah poseben avtomat po elektrostatski metodi polakira v eni uri 200 ohišij hladilnikov. Po posebnem transporterju prihajajo v komoro za lakiranje pripravljena ohišja, trenutek za tem pa že obarvana zapuščajo lakirno komoro. Povsod, kjer imajo opravka z laki, se nenehno boje požarov. Milan Valenčak pa nam je pojasnil, da so prav pred kratkim strokovnjaki montirali posebno napravo, ki je nameščena znotraj komore in se v primeru požara sama sproži. Samo petnajst sekund je potrebno, da je tudi požar največjega obsega uspešno pogašen. odločil,' da bo zaenkrat skušal sam najti »življenjski prostor« med številnimi tovrstnimi podjetji v državi, čeprav bo glede majhnega obsega proizvodnje, nizkega dohodka in dejansko brez sredstev za vlaganja v razširjeno reprodukcijo, predvsem še v modernizacijo, vsem nalogam sam le stežka kos. Tekstilna industrija Otiški vrh je sicer še vedno pripravljena na sodelovanje, vendar pa dolgo tudi ta kolektiv ne bo mogel več čakati. Samoupravni organi in vodstvo Tekstilne industrije Otiški vrh se zavedajo, da je nujno, da se čimprej ali sami ali pa v sodelovanju s kakim drugim podjetjem ' pojavijo na tržišču ne vrs Samo z blagom, pač pa s končnimi izdelki. Na ta način bodo lahko — kot menijo — povečali proizvodnjo, moderniziral strojni park in povečali tudi osebne dohodke zaposlenih. Razmišljajo o tem, da bi morda celo sami ustanovili predelovalni obrat, seveda v sodelovanju in s pomočjo tistih koroških občinskih skupščin ki želijo razreševati problematiko zaposlovanja žensk. Vprašanje je. kaj bodo tedaj Oklenili na delavskem svetu slo-venjgrajskega podjetja Komfort Zaščita in kdo bo sprejel nase krivdo, če bo delovna organizacija, v zdajšnji odločenosti, da si sama zagotavlja obstoj in nadaljnji razvoj, zašla v težave. (vš) »ROBOTA« IMATA GLAVNO BESEDO Eden izmed najbolj kompliciranih delov pri proizvodnji slehernega hladilnika je nedvomno izpiralec, to je naprava, kjer se odvija proces hlajenja. Že sestavljanje izpiralca zahteva mnogokatere precizne operacije, posebno specialna varjenja, zahtevno pa je tudi njegovo lakiranje. Vse operacije pri številnih kadeh, pri1 lakiranju ter vse drugo delo pa opravljata dva »robota«, v posebni omari. Pri celi napravi sta zaposlena le dva delavca. Delavka, ki na poseben okvir namešča za lakiranje pripravljene izparilce' ter z drugega okvira snema že polakirane, ter delavec, ki nadzira celoten postopek. Na mestu, kjer se proces začenja, se tudi končuje. Ena sama delavka opravi delo. za katero bi bila potrebna po starih metodah precej številna skupina dobro izurjenih delavcev. Strokovnjaki samo programirajo operacije, vse drugo pa prepustijo elektronskemu sistemu, kj samostojno, uro za uro, dan za dnem opravlja komplicirano delo, ne da bi se pri tem kdajkoli zmotil. TRANSPORT NAD GLAVAMI DELAVCEV Vse se giblje, vse se vrti, tudi tisto, kar v drugih podobnih tovarnah miruje. Obiskovalec, ki prvič stopi preko praga nove tovarne hladilnikov »Gorenje«. je nemalo presenečen nad tem, da posameznih izdelkov, ki gredo skozi določene faze, dokler se končno v montažnem oddelku ne združijo v nov hladilnik. ne vidi ob strojih, kjer so bili izdelani. Posebnost v tej moderni tovarni hladilnikov je notranji transport. Pod stropom visoke proizvodne dvorane so speljane stotine in stotine metrdv dolge transportne naprave. Sleherni kos, pri katerem so bile opravljene zaključne operacije, pripnejo na posebno transportno napravo, ki se dvigne pod strop proizvodne dvorane. V stalnem enakomernem ritmu se nato visoko nad , glavami delavcev premikajo posamezni sestavni deli bodočih hladilnikov. Tako krožeči hladilniki se na točno določenih mestih v konstantnem časovnem zaporedju spuščajo pred delavce. Ob našem obisku je bilo pod stropom tovarne nič več in nič manj kot toliko sestavnih delov, da bi iz njih zmontirali na montažnih trako-vh 500 hladilnikov. Kot že rečeno, vse teče v enakomernem ritmu in kos za kosom nastajajo novi deli,, ki se ob zaključnem montažnem traku združijo v nov hladilnik. Tako ena izmena ^naredi 675 hladilnikov; toda to še ni maksimum, zatrtjujejo v »Gorenju«. M. 2. Gre za zavračanje strokovne pomoči ali že za kaj drugega? Nerazumljiv »ne« v podjetju KOMFORT - ZAŠČITA Delavski svet slovenjgraškega podjetja Komfort — Zaščita je odklonil Izdelavo brezplačne študije o položaju delovne organizacije in o možnostih za nadaljnji razvoj Namesto licence poslovno sodelovanje Idrijska tovarna Kolektor si je poiskala poslovnega partnerja v tujini Pred časom sta bili Iskrini tovarni iz Nove Gorice in Kranja edina kupca kolektorjev, ki jih je pošiljala na trg tovarna Kolektor iz Idrije. Danes se temu idrijskemu podjetju odpirajo nove perspektive. Proizvodnja malih motorjev je v Jugoslaviji skokovito naraščala, kajti povpraševanje na tujem tržišču je zahtevalo nove m nove pošiljke tovrstnih izdelkov. Na žalost pa so bili številni jugoslovanski proizvajalci malih motorjev vezani na uvoz kolektorjev. Prav to je bil vzrok, da se je vodstvo idrijske tovarne kolektorje odločilo za razširitev proizvodnega programa. Da odločitev ne bi ostala le na papirju, da bi se čim prej vključili v tirnice sodobnega razvoja, so v tovarni kolektorjev precej začeli iskati možnosti, kako osvojiti moderno tehnologijo. Moderna tehnologija pomeni na eni strani pocenitev proizvodnje, kar bi izdelkom tovarne Kolektor omogočilo ugodno prodajo na zahodnih tržiščih. Modernizacija strojnega parka pa povečuje možnosti za povečanje obsega proizvodnje, kar bi na drugi strani omogočilo, da zadostijo vsem potrebam domačih proizvajalcev malin motorjev. Najrealnejša in najzanesljivejša varianta nadaljnjega razvoja je predvidevala licenčno sodelovanje. Zamisel o licenčnem sodelovanju je po daljšem obdobju prerasla v poslovno sodelovanje z nemškim proizvajalcem Kautt Bux. Najprej so predvidevali le odkup licence, nato pa je bila sklenjena pogodba o obojestranskem vlaganju kapatala v tovarno Kolektor in o skupnem načrtovanju proizvodnje. Ta sporazum so narekovale obojestranske potrebe in koristi. Pogodba med drugim obvezuje tovarno Kolektor, da mora v prihodnjem letu izvoziti v Zahodno Nemčijo 30 % proizvodnje, kar pomeni za podjetje te vrste nedvomno velik uspeh. Tako bo Kolektor s svojimi izdelki zapolnil del naročil, ki so naslovljena na Kautt Bux in bo torej s svojimi kapacitetami dopolnil zmoglji- Storiti vse nadaljnji razvoj V dravograjskem IGMP Monter morajo čimprej dobiti vodstveni kader ali pa se pripojiti h kakemu sorodnemu podjetju Polletni dosežki dravograjskega delovnega kolektiva Monter so, če upoštevamo razmere, v kakršnih je bila delovna organizacija na začetku leta, zadovoljivi. Dosegli so več kot 9,5 milijona dinarjev realizacije (lani 7,3 milijona din), ob tem pa 2,5 milijona dinarjev dohodka. V primerjavi z lanskim)letom so zmanjšali število zaposlenih, občutno nižje pa so tudi zaloge. Razmere v podjetju pred prisilno upravo v letošnjem aprilu so bile težavne, saj se je lanski izgubi, ki je znašala 325 tisoč dinarjev, pridružila še nova izguba v prvih-treh mesecih letos, in sicer 320 tisoč dinarjev. Odkar pa je v Monterju prisilna uprava, se je gospodarjenje bistveno izboljšalo. Ob koncu prvega polletja letos so imeli le še 288 tisoč dinarjev izgube. Kljub izgubi je to vendarle uspeh. Sanacijski program, ki ga je za IGMP Monter izdelal Ekonomski center Maribor, temelji predvsem na ukrepih, ki jih je prisilna uprava v Monterju že uvedla. Po predvidevanjih bi Monter že leta 1971, in sicer po plačilu vseh obveznosti glede anuitet, ustvaril 1 milijon 200 tisoč din skladov. Osnova za dosego -takih poslovnih rezultatov pa je mimo vseh drugih ukrepov nedvomno tudi predvideno sanacijsko posojilo iz republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Ko so odborniki dravograjske občinske skupščine na eni od svojih sej razpravljali o IGMP, so poudarili, da predstavlja ta delovna organizacija pomemben delež v dravograjskem gospodarstvu, zato je treba storiti vse, da se čimprej reši iz težav. Trenutno je delovna organizacija v dokajšnji konjunkturi, vendar je jasno, da iji se v prihodnje težko razvijala sama in zaprta vase. Zato so že sklenili dogovor o poslovnem sodelovanju z Železarno Ravne za obdobje petih let. v teku pa so razgovori tudi s predstavniki mariborskega podjetja Primat. Ob razvijanju poslovnega sodelovanja pa bo treba v delovni organizaciji tudi dobiti novo vodstvo ali pa doseči, da se bo združila s kakšnim večjim sorodnim delovnim kolektivom. ' (vš) ^brat tržišču nudil eno in dvoransko impregnirana kate-lex platna, poleg tega pa tudi Povsem nov izdelek: PETEX la?!na- Ta platna so-- kot na-so za proizvodnjo opetnikov; Pravzaprav pomenijo zamenja-klasične opetnike. Žara-1 uPorabe tega novega mate-^ala obutvena industrija lahko Poenostavi in poceni svoj pro-^ 2v°dni proces, druga prednost* je v tem, da bo PETEXpo-na voljo iz domače pro-‘2vodnje. Tako bo PETEX pri-rsel korist tako proizvajalcu tovarni MELAMIN Kočev-kakor tudi celotni naši Utveni industriji. ^ rekonstruiranem obratu za /oizvodnjo platen za potrebe j®vtjarske industrije naj bi de-c Predvidoma steklo v mese-septembru prihodnjega le-Upoštevaje razmere na tr-0’ b0 MELAMIN že v prvem j u Po tej fazi rekonstrukcije k° dosegel za četrtino višjo lllilillliiitll lili ill|||;i||||!!ll!l||j||||||lil|||||!!!|j!!!ll!!ll!l!ll!l||||!M illlll! lillllllllllll unm ni!!!II!lll!!lllll!!lll!!!lllll!l!l llllllllllllllllifflilllllllllllllllillllillllilliffliliillllllilllllllll reali; zdaj. zacijo,' kot pa jo dosega PrO^A 'organizacija — ^iprava za ekspanzijo £ Pomočjo strokovnjakov VjzV?da Za organizacijo in re-,> l3o Poslovanja iz Ljubljane se MELAMIN Kočevje zdaj Oj, Mravlja tudi na temeljito re-Ssnizacijo notranjega dela in poslovanja. Prehod na obračun proizvodnje po metodi direktnih stroškov ter še drugi ukrepi naj bi jim pomagali ustvariti osnove za nov vzpon v proizvodnji in za povečano tržno ekspanzijo. Kot zdaj kaže, bodo vse priprave zaključene do novega leta. \ TA PROSTOR SMO ODSTOPIH PODJETJU MELAMIN, KOČEVJE Eden izmed teh ukrepov so tudi priprave za nadaljevanje sedanje rekonstrukcije. V obratu za proizvodnjo laminatov se namreč pojavlja vse več ozkih grl. Razen tega jim 1963. leta kupljena oprema vse bolj otežuje prizadevanja za konstantno kvaliteto izdelkov. Po sedanjih predvidevanjih sodeč, bo MELAMIN najkasneje v dveh ali treh letih lahko kupil potrebne nove stroje in drugo opremo. Ge naj bi jim le-ta z ene strani omogočala zares stalno kvaliteto proizvodov, bodo različne racionalizacije pripomogle tudi k razširitvi proizvodnega in prodajnega programa. Na sedanjih strojih na primer lahko izdelujejo samo enb velikost me-lapan plošč. Pohištvena industrija ali zasebni potrošniki morajo zategadelj dobro premisliti, kakšna naj bo velikost posameznih kosov pohištva, da bo pri uporabi melapan plošč kar najmanj odpadka. Marsikdo zaradi tega raje ne kupi melapan plošč, ampak se odloči za kakšno drugo površinsko obdelavo pohištva. Ko pa bo tovarna MELAMIN razpolagala z različno velikimi stiskalnicami za melapan ploho trgu lahko nudila plo-različnih velikosti. Med drugim bodo te plošče izdelovali tudi v velikosti vrat. Tak-prilagojevanje potrebam šče, šče šno trga bo seveda ne le povečalo, ampak tudi spodbujalo porabo melapan plošč. To pa še ne pomeni edine poti, po kateri kolektiv Kemične tovarne MELAMIN iz Kočevja želi in poskuša povečati prodajo svojih izdelkov. Drugi, zelo zanimiv in ekonomsko vabljiv izraz tovrstnih prizadevanj je njihova udeležba pri gradnji tovarne ivemih plošč v Kočevju. Financiranje te investicije sta namreč prevzela Kmetijsko gozdarske posestvo in MELAMIN. Proizvodnja v novi tovarni bo stek- la v najkrajšem času. V obdobju, ki bo potrebno, da bi se ta proizvodnja povsem utekla, pa bo MELAMIN zgradil nov obrat za oplemenitenje iveric. To pomeni, da bodo poslej prihajale na trg tudi z laminati oplemenitene iverne plošče, ki jih trg, predvsem pa pohištvena industrija že dolgo in težko pričakuje. Taka proizvodnja pa bo kajpak donos-tudi za MELAMIN, saj bo tej poti povečal porabo laminatov iz lastne proizvodnje ali, z drugimi besedami, zabrnijo tega bo lahko še bolje iz- na po koriščal zmogljivosti takrat že rekonstruiranega obrata za proizvodnjo laminatov. Kaj naj bi torej čez štiri ali pet let, ko naj bi bila zaključena tudi ta faza rekonstrukcije, predstavljala Kemična tovarna MELAMIN Kočevje? Iz razvojnega programa v zvezi s tem povzemamo, da bo MELAMIN teuaj prvič presegel 10 milijard S-din dohodka ki ga bo — v primerjavi s sedanjim 260-članskim kolektivom. — pomagalo ustvariti 110 novih sodelavcev. y obratu končne obdelave = Izobraževanje in kultura- V SLOVENIJI ŽE RAZPOLAGAMO S PODATKI O POTREBNIH FINANČNIH SREDSTVIH ZA SANACIJO GMOTNEGA POLOŽAJA KULTURE Smo v za sanacijo letu 10711 Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije si prizadeva, da bi v letu 1970 sanirali gmotni položaj kulture. Plod teh prizadevanj je vrsta akcij, med katerimi velja omeniti zlasti družbeni dogovor o vrednotenju dela kulturnih dejavnosti, ki ga je Republiški odbor sklenil s Skladom SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti in katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti, v katerem so podana izhodišča za vrednotenje dela v vseh družbenih dejavnostih, torej tudi v kulturi. Predsedstvo Republiškega odbora in upravni odbor Sklada sta se dogovorila, da je izhodišča za vrednotenje, izražena v katalogu, treba uporabiti pri oceni potrebnih sredstev za kulturo za leto 1970. Sklad SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti in Sekretariat za prosveto in kulturo želita predstavniškim organom v občinah in republiki že ob prvih proračunskih razpravah predočiti dovolj natančno podobo gmotnega stanja kulturnih zavodov in na tej osnovi dati predloge za sanacijo. To zdaj v septembru tudi lahko že storita. V sodelovanju z Republiškim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sta v juliju letos zbrala od 111 kulturnih zavodov podatke o strukturi dohodkov in izdatkov v letu 1968 in 1969 ter potrebe za leto 1970. Obrazec je prejelo 116 kulturnih zavodov, izpolnjenega pa je vrnilo 111 zavodov. Ker so bili obrazci skrbno in v roku izpolnjeni, lahko sklepamo, da so prizadevanja za argumentiran in pravočasen prikaz potrebnih sredstev za leto 1970 kulturni zavodi sprejeli z odobravanjem. PODROČJE KULTURE SE ZDAJ V SEPTEMBRU LAHKO ŽE Z ARGUMENTI VKLJUČI V RAZPRAVO O BILANCI SREDSTEV ZA LETO 1970 Podatki so bili zbrani od kulturnih zavodov, v katerih je osredotočen pretežni del kulturne dejavnosti v Sloveniji. V poštev so prišli vsi muzeji, 'galerije, arhivi, zavodi za spomeniško varstvo, ljudske in študijske knjižnice, gledališča, Slovenska filharmonija, prireditvena poslovalnica, festival, večji kulturni domovi in kulturni zavodi v občinskih središčih. Podatki za leto 1968 so bili zbrani po zaključnih računih zavodov, za leto 1969 pa po finančnih načrtih, ob upoštevanju popravkov, če so bili ali bodo še potrebni za nemoteno opravljanje dejavnosti v letu 1969. Predvidevanja za leto 1970 so zavodi ocenili ob upoštevanju meril iz »Kataloga nekaterih 'osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih«. Višina in struktura izdatkov kulturnih zavodov v letih 1968 in 1969 nam kaže, da delajo zavodi v težkih gmotnih razmerah. Na to nas. opozarjajo zlasti nizka raven osebnih dohodkov (poprečni mesečni osebni dohodek v letu 1968 je bil 1096 din, ob tem, da ima 31 % vseh zaposle- TRIKON TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE KOČEVJE izdeluje moške hlače moške suknjiče damska krila pletenine vseh vrst posteljno perilo NAJNOVEJŠI MODELI, UGODNE CENE dohodek 997 din, visoko ali višjo izobrazbo pa ima 5,4 °;0 zaposlenih) in neustrezno razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki. Takšno razmerje nas opozarja na to, da delovne sposobnosti zaposlenih in tudi zmogljivosti osnovnih sredstev niso polno izkoriščene zaradi prenizkih sredstev za funkcionalne izdatke. Proračunski sistem financiranja, ki dejavnost financira skoraj izključno na podlagi porabe v minulem letu, je takšne razmere podaljševal iz leta v leto. V nekaterih zavodih pa se je stanje celo poslabšalo, ker so zaostajanje osebnih dohodkov blažili s tem, da so prelivali sredstva za materialne izdatke v osebne dohodke. V sistemu financiranja v prihodnje bo zato treba prenehati s »financiranjem institucij« in pričeti s financiranjem programov oziroma storitev. Namen analize, izdelane na osnovi podatkov, ni bil ugoto-' viti, ali kulturne dejavnosti kot celota ali posamezni zavodi po obsegu in kvaliteti svojega dela ustrezajo potrebam po kulturnih dobrinah in ali je obseg dejavnosti usklajen z obstoječimi materialnimi možnostmi. Šlo je predvsem za to, da se ugotovi, kolikšna sredstva so potrebna za normalno financiranje dejavnosti institucij, ob sedanjem številu zaposlenih in izkoriščanju obstoječih kapacitet. predviden pri amortizaciji. Glede na določila letos sprejetega zakona'o stopnjah amortizacije, je razumljivo, da je ta izdatek letos v bistvu nov. Sredstva za sklade zavodov naj bi porasla za 86 odstotkov (ca. 800.000 din) predvsem zaradi tega, ker zavodi doslej sredstev za sklade niso dobivali v povračilu za opravljeno delo (razen za stanovanjski sklad) in so zato v ta namen lahko izdvojili'sorazmerno majhna sredstva. Materialni izdatki ,naj bi se povečali v poprečju za 28 odst., to je 5,956.000 din. Ob predpo-' stavki, da bodo cene materiala in storitev relativno stalne, bi tolikšen porast sredstev lahko pomenil dvig kvalitete dela in racionalnejšo uporabo sredstev, zlasti ker bi bila dana pobuda tudi ustreznejšim vrednotenjem živega dela. Izdatki za čiste osebne dohodke bi se morali povečati za 38% (9.295.424 din) v primerjavi z letom 1969. če naj bi jih izenačili z osebnimi dohodki, ki so jih dosegli v letu 1969 delavci, ki opravljajo ustrezno delo v gospodarstvu. Takšno izenačevanje predvideva na osnovi 62. člena Temeljnega zakona o zavodih katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti. Vrednost značilnih skupin delovnih mest je v katalogu določena tako, da je ob upoštevanju razlik med zahtevano strokovnostjo, odgovornostjo, razlik med vloženim naporom in delovnimi razmerami, določeno upravičeno razmerje med posameznimi vrstami dela znotraj kulture in med različnimi dejavnostmi. ZA SANACIJO BI POTREBOVALI ZA TRETJINO VEC SREDSTEV Da bi sanirali gmotni položaj kulturnih zavodov, bi naj po oceni zavodov (upoštevajoč merila iz kataloga in brez večanja zmogljivosti v primerjavi z letom 1969) znašali izdatki kulturnih institucij v 1970. letu 93.306.380 dinarjev; to je za 34 odstotkov ali 24,051.281 dinarjev več kot v letu 1969. Zavodi, ki jih po sedanjih ustanoviteljskih obveznostih financira republika, naj bi povečali izdatke za 34% (10.394.134 din), drugi zavodi pa za 35 % (13,657.107 din). Relativno največji porast 108 odst. (približno 1,000.000 din) je »Angažirana umetnost 1919—1969« NERAZUMNO PREKINJENA AKCIJ/i Med številnimi gosti v slo- venjgraški galeriji pri otvoritvi razstave »Angažirana umetnost 1919-1969-« sta bila tudi Edvard Kardelj in Sergej Kraigher. Med razstavljenimi deli je Goriško gledališče izvedlo »Poemo 50«, zbranim gostom pa so govorili predsednik občinske skn-iš-Mii" tov. C^rče. ravnatelj galerije Karel Pečko in pokrovitelj razstave, predsednik ZSJ Dušan Petrovič-Šane. On je ŠOLA NAPRODAJ Akcija za odkup zgradbe na Linhartovi cesti 35 v Ljubija11, (bivša Rižarna), ki jo zaseda Poklicna šola elektrotehniške in kO' vinarske stroke »ISKRA« Kranj in je last Splošnega gradbeneg podjetja Grosuplje, traja že precej časa in vse je kazalo, da u tudi rodila dobre uspehe. Podjetje, ki je lastnik zgradbe (kupilo 1 je od Tovarne elementov za elektroniko), zgradbo prodaja, zat je omenjeni šoli dalo decembra 1967 odpoved, 30. junija letos P bi morala biti šola izpraznjena oziroma odkupljena v nadaljuj namene šole za 1,650.000 din, čeprav je menda podjetje imelo med drugim dejal, da je sindikat podprl to likovno manifestacijo. ker razstava razširja pojem angažiranosti: prikazuje tako angažiranost likovnikov v socialnem in narodnoosvobodilnem boju, kot tudi njihovo angažiranost oo vojni vse do današnjih dni, v kateri sta vsak resnično ustvarjalni nagon in vsaka ustvarjalna ideja našla svoj likovni izraz. S tako zasnovo razstave, je dejal, je naš pogled obrnjen ne le v preteklost, pač pa tudi v prihodnjost. G. TUDI ZA RAZPRAVO O SISTEMSKEM ZAKONU IMAMO ZDAJ NEKATERE TRDNEJŠE OSNOVE Za sanacijo gmotnega položaja kulture je torej treba zagotoviti , relativno visok porast sredstev, kar na določeni način kaže na sedanje nenormalno stanje v kulturi. Zato sanacije ne velja odlašati. Nasprotno! Opraviti bi jo bilo treba v letu 1970, kar ni neizvedljivo, zlasti ker gre za sorazmerno majhen znesek v primerjavi s celotnimi sredstvi za skupno potrošnjo. O gradivu »Sredstva za kulturo v letih 1968 in 1969 ter ocena potreb za leto 1970« bosta razpravljala odbor za kulturo Prosvetno kulturnega zbora Skupščine SRS in upravni odbor Sklada SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti, pri čemer bo gotovo tudi nadaljnja razprava o novem sistemskem zakonu s področja kulture dobila trdnejše osnove. SILVA BAUMAN Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana ugodnejše kupce. , , Vse pa je kazalo, da bo ta zgradba odkupljena za izobraževali namene, da bo v njej ostala dosedanja šola oziroma da se o? priključila Centru strokovnih šol v Ljubljani, ki bi proste Pr° store v II. nadstropju zgradbe na Linhartovi cesti izkoristil še j šolanje mladine tistih strok, po katerih je največ povpraševan] ■ Na tak način bi se tu lahko šolalo 400 ljubljanske mladine. Pro taki rešitvi tudi Združeno podjetje ISKRA in njegov Šolski ce‘lt.e nista imela ugovora, saj jim ne gre za to, kakšen siatus ima šol < .pač pa za to, da bi imeli še tudi vnaprej vpliv na profil šolan) kadra, ki je podjetju potreben. ISKRA je bila tudi pripravljal1 v takem primeru pustiti v šoli vso opremo in orodje, ki so ga šo oskrbeli oni. , V letošnjem avgustu je prišlo do nekakšnega zaključka te kupne akcije, ko je Izobraževalna skupnost SRS sklenila prispe vati 550.000 din (čeprav investicije v srednje šolstvo niso njej' zakonska obveza), enaka deleža pa bi prispevala tudi Šolski centa ISKRA in ljubljanske občine (občine in delovne organizacije s za take investicije tudi pristojne). Seveda pa bi večji del odkup'1 vsote lahko prodajalcu izplačali šele v letu 1970, oziroma bi s in Mestni svet morala v ta namen šel je založila KOMENTAR TEMELJNEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH S SODNO PRAKSO Izobraževalna skupnost oskrbeti posojilo. .. Namesto do ustrezne pogodbe med Šolskim centrom ISKRE 1 Splošnim gradbenim podjetjem Grosuplje v smislu te družben^ akcije, pa se je akcija pred dnevi prekinila. Podjetje zahteva ^ kojšnje plačilo, navaja svoje gospodarske težave (nelikvidni pa s tudi naši šolski skladi!), povišalo je odkupno ceno za 8 c/e obres od vrednosti objektov .za leto 1968 in 1969 in za 2,5 % povečan vrednost objektov in zemljišča (poleg Zgradbe naj bi zdaj odkup'1 še zemljišče, ograjo in vratarsko ložo!). Cena je narasla tako. bi se splačalo proučiti, ali v tem primeru ni primerneje grad' celo novo šolsko zgradbo. Šolski center ISKRA Kranj pa je n.adoma prišel pred Izobraževalno skupnost SRS z novo varianta češ da je obljubljeni denar od ljubljanskih občin »vrabec na str? hi«, kot je dejal na seji izvršnega odbra R1SK predstavnik SolsM ga centra ISKRA. Predlagajo, naj bi Izobraževalna skupnost svoj delež prispevala, II. nadstropje zgradbe pa bi odkupila ~ svoje namene Prodajno servisna organizacija ISKRA in bi tfl'1 delež ljubljanskih občin lahko odpadel. Tu se je stvar zapletala. Izvršni odbor RISK smatra, da odktif zgradbe pod takimi pogoji ni isto kot prvotna varianta. Z odkupoff celotne zgradbe za šolske namene so namreč hoteli POVEČAJ, PROSTORNINO ZA ŠOLANJE LJUBLJANSKE MLADINE. 20« pa bi šli v španovijo s podjetjem in tako pravzaprav problerf1^ Avtor: Janez Šinkovec Recenzent: V. Vodopivec ■ V Sloveniji je to prvi priročnik po sprejetju novele TZDR, ki poleg komentarja razlaga tudi primere iz sodne prakse. Priročnik obsega 192 strani. Cena: 23,50 din ! OSNOVE ZA SKLEPANJE POGODB V GOSPODARSTVU Avtor: Janez Šinkovec Cena: 18,50 din yu, Ul Ot-t U Olju o yuu,j\zij*z Ul IH lU.r\,U fji U.C/ ^ ^ ^ , zopet ne bi rešili v celoti. Zato je zanje nerazumljiv ta ukrep So^ ' skega centra ISKRA in njihovo obnašanje do že sklenjenega OrO2' benega dogovora so obsodili: dogovor je veljal med tremi zainte' resiranimi partnerji — Šolskim centrom ISKRA, Izobraževal11 skupnostjo SRS in ljubljanskimi občinami. Zaradi tega je izvršni odbor RISK tudi odklonil pritiske pre^ stavnikov Šolskega centra ISKRA, češ da bodo potemtakem 1. oktobrom preselili v Kranj II. in III. letnik, I. pa naj dobi Pr0^ store kjerkoli v Ljubljani ali pa se opusti. Izvršni odbor Izobrazb valne skupnosti RISK jih je obvestil, da je ob prvotnih pogoj1^ pripravljen spoštovati dogovor, v nasprotnem primeru pa predlaS^ naj Šolski center stavbe na Linhartovi cesti takoj ne izprazni, več pusti, da gre odpoved po sodni poti, kajti če hočeš nekoga % ložirati, mu moraš povedati, kam naj gre. Poudarili so, da je skrdT ni čas udariti po tisti poslovni logiki, ki od šolstva terja takojšnft plačilno sposobnost, ne glede na absurd, da je gospodarstvo v primeru svojo zgradbo od družbe dobilo zastonj. Podjetje, ki zdH) prodaja zgradbo, je le-to res kupilo, toda ne glede na to bi pokazalo vsaj toliko razumevanja, da bi zainteresirani kupci zgi‘ali be poizkušali dobiti za nakup potrebna posojila. S. G- METODE DELA S TEKSTI : : Avtor: Ivan Bertoncelj Cena: 14,70 din POKAJO NAM SISTEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA 8 Jesenice: UPADA VPIS, ZAKAJ? Avtor: Jože Tavčar Cena: 5,00 din Priročnike lahko naročite pri delavski univerzi Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26. Letošnjo jesen za vpis v poklicno šolo izobraževalnega cenifS Železarne Jesenice ni bilo velikega zanimanja. Tako je imel v n'*' nulem letu prvi razred pet paralelk, letos jih ima le tri. Vzrok 2* majhen priliv učencev iščejo nekateri v preostrih kriterijih profe' sorjev, večina pa si to le razlaga s trenutnim stanjem v Železa!"111 Tako starši kot otroci se boje namreč, da bi po dokončani šoli 11 dobili zaposlitve ali pa prejemali v Železarni mnogo nižje oseb®' dohodke' kot v drugih gospodarskih dejavnostih. POLDE ULAGA L Na Javorniku nov delavski dom O IZOBRAŽEVANJU nih visoko izobrazbo, v gospodarstvu je znašal mesečni osebni I Za delavce jeseniške železarne, ki žive na območju Javornik-Koroška Bela, je bilo letošnje praznovanje stoletnice Železarne in krajevnega praznika še posebno srečno in veselo. Poleg tega, da so praznovali deseto obletnico krajevne samouprave, so dobili tudi nov delavski dom. Želje javorniških valjarjev, stare že skoraj pol stoletja, so se uresničile. Dokončana so namreč končno dela na delavskem domu, ki bo za nadaljnji razvoj njihovega kulturnega življenja gotovo mnogo pomenil. Prve zahteve po delavskem domu na Javorniku so javorni-ški valjavci postavili že leta 1924. Čeprav so bili tudi sami pripravljeni prispevati svoj delež k taki gradnji, doma niso dobili. In tako se je njihovo kulturno življenje, pred vojno zelo pestro, odvijalo v neprimernih prostorih in gostilniških lokalih. Druga svetovna vojna je akcijo za dom prekinila, a prav sadovi delavske kulture so mnoge člane Svobode napotili v partizane. Po vojni je želja po delavskem domu seveda takoj zopet zaživela. A bilo je treba storiti prej še marsikaj, da bi ustvaril; ekonomsko osnovo za gradnjo kulturnih in drugih domov. Svoboda je tradicije predvojne delavske kulture na novo oživila v skromnih prostorih osnovne šole. Vzporedno pa so začeli tudi s pripravami za gradnjo svojega delavskega doma. Težav pri tem ni bilo malo, o čemer govori tudi dejstvo, da smo šele 24 let po končani vojni imeli prvo kulturno prireditev v novem domu. V času priprav in same gradnje so se menjavali številni gradbeni odbori. Gotovo pa lahko rečemo, da je k dograditvi doma največ doprinesel gradbeni odbor, ki ga je vodil Tušar Ivan, ki je poleg svojega rednega delovnega časa v tovarni ves prosti čas žrtvoval, gradnji delavskega doma. In tako je zdaj na Javorniku že odprt ne sicer še čisto dograjen dom, ki bo .nudil streho ne le Svobodi, pač pa tudi družbeno-političnim organizacijam, ki so doslej delovale v prav tako neprimernih, zasilnih prostorih. Šestega septembra letos, torej na krajevni praznik, smo dobili svoj delavski dom, ki nosi ime po Albinu in Julki Pi bernik. Med gosti, ki so prisostvovali otvoritvenemu koncertu v novem delavskem domu. je bil tako tudi sin v narodnoosvobodilni borbi padlih zakoncev Pibernik. Prvi koncert v novem domu so izvedli pevci trboveljske Svobode II, s katerimi javorn:-ška Svoboda že dalj časa zelo lepo sodeluje in si izmenjava nastope posameznih kulturnih skupin. Poslušalci so izredno dobro naštudiran nastop Trboveljčanov sprejeli z močnim aplavzom. Naj ob koncu povem še to, da je v avli doma vzidana spominska plošča v zahvalo kolektivu Železarne za njegovo pomoč pri izgradnji doma. Pri izgradnji doma pa so sodelovali tudi kolektivi Vatrostalne, Go-, stinskega podjetja Pošta, ki ima v domu tudi enega najlepših lokalov na Jesenicah, svoj delež pa je prispevalo tudi Kino podjetje Jesenice, ki bo največji koristnik dvorane, saj bodo v njej stalno predvajali filme. K izgradnji doma pa so na svoj način prispevali tudi člani Svobode in ostali vaščani. Lastniki gozdov so prispevali les, delavci pa preko 10.000 ur prostovoljnega dela. S skupnimi močmi je tako zrastel dom. ponos prebivalcev krajevne skupnosti Ja-vornik-Koroška Bela. Seveda pa bodo potrebni še dodatni napori in sredstva, da bi svojemu namenu izročili tudi zgornje prostore doma STANE TORKAR Murska Sobota: DRUŽBENEMU IZOBRAŽEVANJU PRAVO MESTO Pred kratkim ,je Delavska univerza Murska Sobota razposl®' delovnim organizacijam program dela delavskih univerz Pomufj* ki je zelo prilagojen gospodarskim in družbeno-političnim potreb®^ tega območja. Na letošnjih zborih medobčinskih odborov sindikata so drugim ugotavljali, da je bilo na področju strokovnega izobražf vanja marsikaj storjenega, da pa očitno zaostajajo na področl družbeno-ekonomskega izobraževanja. Zato so opozorili, da bo izobraževanju potrebno odslej posvetiti mnogo več skrbi in žrtv® vati več sredstev. Minuli teden je že bil organiziran tečaj na temo »Samoupr®^ Ijanje in osebna odgovornost delavcev«, namenjen predsednik®^ delavskih svetov, predsednikom osnovnih sindikalnih organizacij ^ delavcem, ki so v delovnih organizacijah dolžni skrbeti za tehni®" pripravo samoupravnih predpisov. ANTON HORVAT « KI LTI R\EM ŽIMJI VH Jesenice: NAGRAJENI ZA USPEH »Jeklar« — pevski zbor jeseniških železarjev, ki je imel * letošnjem jubilejnem letu Železarne 15 raznih nastopov, med dfl1 gim tudi na Radio Ljubljana in TV Ljubljana, je bil konec prejš®ie' ja. koraj prebolela krizo. 7.gd-b]a srečanja so pokazala, da J® forma vse boliša in da r^o tudi mlajši igralci nnalu uspešno zamenjali v°ie starejše kolege. J K KATA — ORGANIZATOR TEČAJEV Al K IDA Aikido Judo klub Kata iz Ljubljane je organiziral sredi minulega tedna konferenco, na kateri so predstavniki kluba seznanili navzoče novinarje s športom aikido. Judo klub Kata je namreč uvrstil v svoj delovni program tudi trening aikida in s tem omogočil širokemu krogu ljubiteljev športa, da se seznanijo s to, za nas novo obliko razvedrila in športa. Gre namreč za mikavno športno zvrst, pri nas doslej neznano, v svetu pa že precej razširjeno, ki jo odlikuje poleg vsega' tudi sorazmerno velika uporabnost, posebno ko gre za 'm- samoobrambo telesno šibkega človeka pred močnejšim. Zato v pojasnilo vsem, ki o tem športu še ničesar ne vedo, le nekaj osnovnih podatkov o aikidu. Aikido v današnji obliki, kot obliki najbolj učinkovite samoobrambe, je osnoval mojster profesor. Murishey Uyeshiba. Kot večina Japoncev je študiral budo veščine, posebno jiu-jitsu in kendo. Ukvarjal se je tudi z' judom, toda močnejši vpliv nanj je napravil jiu-jitsu, v katerem je našel tudi osnovne elemente za svoj aikido. Leta 1931 je osnoval Kabu-kan šolo za poučevanje aikida. Koliko se je aikido približal idealu buda, vidimo že iz podatka, da je ustanovitelj mednarodnega juda, profesor Jigoro Kapo, poslal svoje učence k mojstru Uyeshibi, da bi proučili aikido. in da bi na ta način vključili aikido v judo. Vendar je odnehal. Spoznal je namreč, da je ta veščina povsem samostojen šport. Šport aikido temelji na izrednem občutku ravnotežja in gibanja. Prijemi se za razliko od juda izvajajo na določeno razdaljo in brez predhodnega kontakta. Veliko pozornost je treba obrniti na gibanje telesa ter na hojo, kar .zahteva seveda poseben trening. Ti gibi so identični kendu, japonskemu mečevanju, in zato aikidoke posvečajo veliko pozornost vajam s palicami in meči. Osnova vseh gibov je izredna koncentracija celotne energije in njeno sproščanje iz Tandena, preko telesa skozi roke, ki dajejo končno obliko akcije. Vsaka tehnika aikida se lahko uporabi kot obramba proti vsakemu napadu. Aikido je sistematiziran v posebne tehnike, podobno kot judo. Poleg tehnike gibanja imamo še naslednje tehnike: tehniko udarcev, tehniko prijemov in tehniko metov. Šport aikido so začeli pri hhs organizirano vaditi šele minulo leto v Beogradu pri JK »Študent«. Septembra 1969 je bil v Beogradu ustanovljen aikido odbor Jugoslavije in za prvega predsednika je bil izvo- ljen> Milan Zagorc — prvi aikido mojster v Jugoslaviji JK Kata je doslej edini klub v Sloveniji, ki se je začel ukvarjati s tem športom. S tem je prevzel obvezo, da bo javnost spoznal z najbolj učinkovitim načinom samoobrambe. (Podrobne informacije o tem športu in o tečajih dobite v prostorih Partizana Trnovo, Ljubljana — vsak dan razen sobote od 18. do 20. ure.) Nogomet: 1. St. Paul. 2. Slovenj Gradec. 3. Lava-miind. 4. Dravograd; Šah — 1. Slovenj Gradec, [ 2. Dravograd, 3. Lawamund, [ 4. St. Paul; Streljanje — 1. Slovenj Gradec, 2. Lawamund, 3. St. Paul, . 4. Dravograd; Namizni tenis — 1. Slovenj Gradec, 2. Lawamund. 3. St. Paul, 4. Dravograd; Kegljanje — 1. Slovenj Gradec, 2. Dravograd. 3. Lawajnund.. 4. St. Paul; SKUPNI VRSTNI RED: a M ■ ■ ; 1. Slovenj Gradec 19, 2. La-j vamund 12, 3. Dravograd ; 10, 4. St. Paul 9 točk. j V. R. jiiiiiiiiiiiiitainisiiifM llllllilllll ZOBNA KREMA M TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE 1 Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — j svetovni izdelek Vsebuje meri rirueim HKKSAKLOROFEN in fosfate. I Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG - Ljubljana ■ m • n limi..................................>1 ......... .."!|I Pogled na del velesejemskega mesta v Zagrebu NA ROB 77. ZAGREBŠKEMU MEDNARODNEMU VELESEJMU Pomembno mesto slovenskega gospodarstva Mednarodni jesenski zagrebški velesejem, doslej 77. po vrsti, je bil v pravem pomenu rekorder. V marsičem je namreč prekosil dosedanje dosežke. Razstavljavcem je bilo na voljo mnogo več pokrite razstavne površine kot doslej. Kar pa je najpomembnejše, se je letošnjega mednarodnega zagrebškega velesejma udeležilo več kot 650 razstavljavcev z vseh kontinentov. To je nov rekord. Vsi skupaj so razstavili preko 250.000 najrazličnejših izdelkov. Skratka vse, kar lahko ustvarjata človeški um in roka. V tem pisa- CeSprav so se vrata jesenskega mednarodnega velesejma, v nekem smislu jubilejnega — mimogrede povedano zagrebški velesejem letos slavi 60-letnico obstoja — zaprla že minulo nedeljo, je prav, da tudi mi pogledamo, kaj so na tej manifestaciji gospodarskih dosežkov pokazala slovenska podjetja. S tem nikakor ne nameravamo razvrednotiti dosežkov ostalih jugoslovanskih podjetij, ki so prav tako z uspehom prikazala svoje najboljše izdelke, od katerih se mnogi enakovredno kosajo s tujimi. Toda prostor nam ne dovoljuje, da bi jih podrobneje predstavili. SPET POHIŠTVENA IN LESNA INDUSTRIJA . Tako, kot že na mnogih zagrebških velesejmih bodisi spomladanskih ali jesenskih, se je tudi letos v vsej svoji veličini predstavila slovenska pohištvena in lesna industrija. Predvsem prva stavba »Slovenijalesa«, ki stoji na prostoru zagrebškega velesejma, je prav na letošnjem mednarodnem jesenskem velesejmu prestala ognjeni krst. V tem objektu sta bili predstavljeni dve popolni stanovanjski opremi, prva nekoliko cenejša, druga pa za zahtevnejše in tudi premožnejše kupce. Razen tega se je na. 2800 kvadratnih metrih zvrstila praktično vsa pomembnejša slovenska pohištvena industrija, ki je razstavila pisarniško in šolsko pohištvo, opremo za trgovine, hotele in poslovne prostore, seveda pa. tudi vse, kar slovenski proizvajalci pohištva in lesnih izdelkov nudijo domačemu in tujemu tržišču. Pomembno je tudi, da je tokrat pohištvena industrija naše republike predstavila obiskovalcem zagrebškega velesejma predvsem nove modele, ki bodo prišli v prihodnje proizvodne programe. Vsekakor ne moremo mimo izdelkov, ki so jih razstavili cerkniški »Brest«, kamniški »Stol«, novogoriški »Meblo« ali mariborski »Marles«, pa še mnoga druga, na videz manjša lesnoindustrijska podjetja. Za vse izdelke velja ena ugotovitev, da so plod študioznih in premišljenih proizvodnih programov, v katere je vloženega mnogo dela. Vsi izdelki, razen morda redkih izjem, so sposobni konkurirati na kateremkoli zunanjem tržišču, tako po kvaliteti izdelave kot po obliki in funkcionalnosti. Zaradi tega ni prav nič nenavadnega, da so nekatera slovenska lesnoindustrijska podjetja prodala svojo proizvodnjo prav na zagrebškem mednarodnem velesejmu že za leto dni naprej. Ko že govorimo o dosežkih slovenskih proizvajalcev pohištva in drugih lesnoindustrijskih izdelkov, moramo vsekakor omeniti, da bo stavba »Slovenijalesa«, ki je hkrati prvi samostojni paviljon skupine slovenskih podjetij na zagrebškem velesejmu, služila skozi vse leto kot velika trgovska hiša s pohištvom. Se pravi, da paviljon ni bil zgrajen le za dve priložnosti, to je za spomladanski in jesenski mednarodni zagrebški velesejem, marveč bodo imela slovenska lesnoindustrijska podjetja možnost v njem prodajati izdelke vse leto. To pa je vsekakor velika pridobitev, saj je tržišče, kakršno je zagrebško, v mnogih ozirih zelo hvaležno. KOMFORT KOT V HOTELU Mnogo razstavljavcev, med njimi tudi slovenskih, je razstavilo izdelke tudi na prostem. Eden takih je tudi industrija motornih vozil iz Novega mesta. Ob standardnih prikolicah »Adria«, ki jih že poznamo, je bil razstavljen tudi pravcati »hotel na kolesih«. Novi izdelek »Adria 900« je resnično pulman, saj je v njem prostora za 8 do 10 oseb. V pulmanu je salon, kuhinja, kopalnica, dve sobi in še nekaj prostorov. Ta izdelek novomeškega podjetja velja le dolar manj kot 3000 dolarjev. Izdelovali jih bodo predvsem za Inles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT tujce, ki imajo dovolj dolarjev in tudi dovolj široke ceste. Zanimivo je, da po manjših tipih prikolic »Adria« radi segajo ne samo posamezniki, marveč tudi nekatera podjetja. Za gospodarske organizacije, ki imajo svoje poslovne ljudi praktično noč in dan na terenu, je tfekšna prikolica hitro rentabilna, saj so sedanje cene v hotelih že kar dovolj visoke, da sploh ne omenjamo neprijetnosti, če v tem ali onem mestu ne dobiš prenočišča. Prikolica pa te reši vseh zadreg, udobnost v njej pa je vsaj takšna kot v povprečnem hotelu ali zasebni sobi. Tovarna IMV iz Novega mesta je na letošnjem jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu razstavila tudi sodobne naprave za avtomobilske servise, ki so proizvod kooperacije z angleško fir-mcr. Tu je bil zbran celoten asortiment sodobnih naprav za pranje s paro, sušenje in čiščenje avtomobilov, za menjavo olja, testiranje luči in podobno. PECI, KI TRAJNO GORIJO Veliko pozornost so zbudila tudi nova kolesa s tremi prestavami, ki jih bo ljubljanski »Rog« izdeloval v sodelovanju z angleško firmo »Sturmey Archer«. Še posebno pozornost je na letošnjem mednarodnem jesenskem zagrebškem velesejmu vzbudila tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja. Ta tovarna je na skupni površini 220 kvadratnih metrov razstavnega prostora pokazala praktično vse izdelke iz svojega proizvodnega programa. Med razstavljenimi proizvodi naj omenimo predvsem tankostenske kompresorske hladilnike za gospodinjstvo, prostornine 133, 170 in 210 litrov. To so hladilniki, ki omogočajo hlajenje živil do maksimalno minus 12 stopinj Celzija. Med pralnimi avtomatskimi stroji smo videli tri tipe. Posebej je poudarjena znamka PEA (plin — elektrika — aparati). s katero so označeni tudi pralniki, ki so oblikovani in obdelani zelo estetsko. - Obiskovalci . jesenskega zagrebškega velesejma so si lahko ogledali tudi vse vrste električnih in plinskih ter raznih kombiniranih štedilnikov »Gorenje«. Štedilniki niso izdelani le v različnih kombinacijah, marveč tudi v raznih izvedbah. Razstavljeni so bili tudi štedilniki na trda goriva, ki jih proizvaja »Gorenje«. Razen tega tudi trajno goreča peč domače konstrukcije, prirejena za kurjenje z domačimi, nižje kaloričnimi vrstami premoga. Izkoristek premoga pri goreriju v tej peči je izredno visok, saj znaša 70 do 80 odstotkov pri minimalnem gore-nju, pri katerem je grelna zmog-jlivost peči 36 ur. Preprosto rečeno zadošča blizu 16 kilogramov premoga nižjih kalorij, da peč greje prostor neprekinjeno poldrugi dan. Prednosti te domače, trajno goreče peči šo torej velike, oblikovana pa je izredno lepo in jo je mogoče namestiti v katerikoli prostor v stanovanju. Kot je povedal Milan Valen-čak, predstavnik »Gorenja« 'na sejmu, so tlrajno gorečo peč domače konstrukcije razvijali in preizkušali več mesecev. Peč je bila za proizvodnjo pripravljena šele, ko je ob uporabi domačih. nižje kaloričnih premogov pokazala zadovoljiv grelni učinek in omogočila izredno ugoden izkoristek premoga. ISKRA, ELMA, SAVA... Ob pisani paleti razstavljenih izdelkov slovenskih proiz-vajaicev se bomo v tem zapisu ustavili še ob treh: ob izdelkih kranjskih tovarn Iskra in .Sava ter ob izdelkih ljubljanske tovarne Elma, ^aj so pri obiskovalcih in tudi pri poslovnih ljudeh vzbudili veliko zanimanja. Razen standardnih izdelkov iz svojega proizvodnega programa je tovarna gumijevih izdelkov »Sava« iz Kranja na sejmu prikazala tudi nekaj povsem novih izdelkov, zlasti s področja gumarstva in kemije. Od novosti velja v prvi vrsti omeniti 'čoln SKAT za štiri osebe. Nanj je mogoče pritrditi vodni motor od 20 do 25 konjskih moči. Čoln je polnjen z zrakom in je zato zelo primeren za prevoz. Tovarna je doslej izdelala le prototip, ki naj bi kot sejemski eksponat preizkusil zanimanje potencialnih potrošnikov takih čolnov. Izkazalo se je, da je bilo na zagrebškem velesejmu za te čolne med obiskovalci in poslovnimi ljudmi veliko zani-; manja ter tako lahko pričakujemo, da bo kranjska »Sava« te čolne začela izdelovati tudi serijsko. Zanimanje za nove izdelke ljubljanske »Elme«, ki sodeluje z ugledno firmo »Rowenta«, je KOLEKTIV TOVARNE VARNOST V ZAGORJU PO ZDRUŽITVI Z ENERGOINVESTOM Zanimiv delovni program Po novem delovnem programu bo podjetje Varnost izdelovalo specialne električne motorje za gospodinjske stroje. Kasneje — po izvedbi druge etape modernizacije — pa še vrsto novih proizvodov za potrebe naše industrije. Kolektiv je že zaposlil nekaj novih strokovnjakov, razpisal pa je tudi nad dvajset štipendij študij na tehniških fakultetah ljubljanske Univerze tehničnih srednjih šolah. Po dograditvi novih obratov bodo v podjetju sprejeli še okrog 200 do 300 novih delavcev. Štiristodvajsetčlanski kolektiv za in tovarne Varnost je v celoti znanjen s programom nadaljnjega razvoja gospodarjenja, soglaša z njim in je prepričan, da ga bo v celoti uresničil. Pri tem ima kolektiv tudi podporo vodstva podjetja sarajevskega Ener-goinvesta, moral pa si bo zagotoviti še nekaj posojila pri do^ mačih poslovnih bankah. Vodstvo podjetja Varnost se že nekaj časa dogovarja z veliko italijansko tovarno I. B. Mei iz Astija pri Torinu za odkup tehnične dokumentacije in dela opreme- za proizvodnjo tako imenovanih enokondenzatorskih motorjev, ki jih vgrajujejo v gospodinjske stroje. Za te motorje je posebno zainteresirana tovarna Gorenje v Velenju, s katero je podjetje Varnost letos spomladi podpisalo pogodbo o kooperacijskem sodelovanju.- Ti motorji so namreč kvalitetnejši in nekoliko cenejši. Za odkup dokumentacije in enega dela opreme potrebuje Varnost 400 milijonov lir, ki jih daje na razpolago Energoinvest. Okrog osem do deset milijonov din pa si bo podjetje Varnost zagotovilo z najetjem kredita. Zanimivo je, da italijanska tovarna v Astiju proizvaja 6000 teh motorjev na dan, vendar utegne pokriti komaj. 70 odst. vseh potreb. Zato so italijanski partnerji pripravljeni odkupovati od zagorske Varnosti del proizvodnje teh izdelkov. Kolektiv Varnosti bi po dograditvi obratov in nakupu opreme izdeloval na leto 250.000 teh motorjev, kar bi komaj zadoščalo za pokritje domačih potreb. Kasneje bi v Varnosti začeli proizvajati še nekatere druge motorje, seveda z manjšimi dopolnitvami strojne opreme. Občinska skupščina v Zagorju je kolektivu podjetja Varnost že odobrila lokacijo za izgradnjo novih tovarniških prostorov. Direktor Varnosti Dušan Kolenc pa je v zvezi s tem povedal, da bi lahko začeli z gradbenimi deli v kratkem času, ker imajo pripravljeno vso potrebno dokumentacijo, s poskusno proizvodnjo pa bi morali začeti že konec naslednjega leta. Obenem so v tovarni osvojili program izobraževanja kadrov. Med drugim so razpisali nad dvajset novih štipendij za študij na tehniških fakultetah in ostalih šolah, sprejeli že več novih vajencev itd Skratka; če bo šlo vse po načrtih, bi morali v tem kolektivu . uresničiti prvo etapo predvidenega programa najkasneje leta 1971. kasneje pa se bodo lotili še izvedbe drugega dela realizacije programa, ki sodi že v okvir tesnejšega sodelovanja s sarajevskim Energoinvestom in ka terega prav tako pospešeno nri pravljajo. M. V. nem kalejdoskopu najrazličnejših razstavljenih izdelkov so imeli na letošnjem mednarodnem zagrebškem velesejmu pomembno ^ mesto tudi izdelki slovenskega gospodarstva bilo tudi precejšnje. Električni likalnik, ki vlaži perilo ali obleke s paro, sicer ni nič posebnega, toda za novi proizvod »Elme« je bilo veliko zanimanja. In čeprav novi proizvod ni tako poceni — saj 280 dinarjev ni majhen denar — so trgovci stalno oblegali predstavnike »Elme« in zatrjevali, da cena ni pomembna. Kranjska »Iskra«, ki je bila na tej zagrebški manifestaciji gospodarskih dosežkov že doslej vedno med vodilnimi razstavljavci, je tudi letos presenetila obiskovalce velesejma. Največje presenečenje v vrsti novih Iskrinih izdelkov je vsekakor televizijski sprejemnik, ki lahko sprejema program v barvah, To sd se obiskovalci sejma lahko sami prepričali, saj je posebna barvna TV kamera na kraju samem snemala vse, ki so obiskali Iskrin razstavni prostor. Kaže, da bo barvna televizija le zakorakala v kratkem času tudi v naše domove. To pa je v tehniki neke dežele lep napredek, V našem zapisu se nismo ustavili ob izdelkih številnih drugih slovenskih podjetij, ki so razstavljala na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu svoje največje dosežke. Enako uspešno kot »velika« podjetja so sklepala kupoprodajne pogodbe in kot že rečeno, je marsikatero podjetje prodalo proizvodnjo tega ali onega izdelka za vse prihodnje leto. M. 2. PODOBE NAŠEGA ■ -' w - ČASA Diferenciacija — Najslabše, kar storimo, je, da Se pomirimo * situacijo, reče sekretar. — J® bi pa bil čisti oportunizem * primerjavi z neodložljivi®1 nalogami, ki stojijo pred na®*' — Tako je! prikima dire»' tor. — Nikar ne mislite, da birokratske sile poražene, t®" variši. Se malo ne! One so 9® le potuhnile, vendar so še k* ko prisotne. One so tu, tov*' riši! Sejna soba otrpne v nap«' tem pričakovanju. — Mislim, tovariši, da " že skrajni čas, da se stvari tirno odkrito, brez nepotre® nega slepomišenja in m«c kanja. Do negativnih tendefl®1 ki se porajajo v naši prak-j smo dolžni zavzeti aktiven ponos, nikakor pa se pasivizir*" — Tudi jaz tako misli®' reče direktor. Komercialni * računovodja prikimata. — Najmanj, kar smo dol« ni v tej situaciji storiti, je, o® izostrimo svoje stališče do ®' trabirokratskih tendenc, ki * zadnji čas javljajo v naši pra*' si, kakor tudi do ekstremnole vičarskili konceptov, ki se na®1 vsiljujejo... , — Na kaj misliš, to vat1; sekretar? Ali na naš razvoj11' program? vpraša direktor čudeno. . — Ne, ga sekretar zauplJ ' vo pogleda in odkima. — M*' slim na zadnje pojave v šif' šib družbenih skupnostih. — Aha! se oddahne dir«11' tor. — Mislim, tovariši, da s®c se ob zadnjih pojavih, o katc rib je govora, dolžni zdifere® cirati. To je edini način, ® se pride do želenega učinK®^ — Ob katerih pojavih, variš sekretar? vpraša ed«® izmed mož za široko sej® mizo. — Kako, ob katerih poj*' vib?!? se jezno začudi sekr«^ tar. — Tvoja dolžnost kot čl®' na je, da si vedno v toku d® gajanj, ti pa zdaj takšne str«' Ijaš! Oh pritiskih vendar! . — Nikjer nisem skoraj ®, bral, tovariš sekretar! se bra® pokarani. •« — Ampak, osnovna limJ® bi ti pa že morala biti jasi'* reče poučno direktor. — Tako jc! prikimata k