dr. Janez Poklukar VPLIV ZAŠČITE LESA V PANJIH NA KAKOVOST MEDU dr. Marko Petrič, Stojan Košmrlj in Jože Piškur UVOD Les je neločljivo povezan z našim vsakdanjim življenjem in verjetno ni človekove dejavnosti, pri kateri ne bi uporabljali izdelkov iz lesa. Tudi čebelarjenja si brez uporabe tega plemenitega materiala ne moremo predstavljati. Pomislimo samo na prelepe lesene čebelnjake, v katerih ustvarimo za čebele najugodnejše bivalne razmere in ki krasijo našo pokrajino. Tu so še leseni panji, satniki in različno leseno orodje. Na žalost pa les kot organski material v naravi zaradi različnih abiotskih in biotskih de- javnikov propada. To je naraven in nujen proces, saj se tako snovi, iz katerih je les zgrajen, vračajo v kroženje v okolju. Najpomembnejši razkrojevalci lesa so insekti in različne vrste gliv, redkeje in v posebnih razmerah pa tudi bakterije. Najpomembnejši insekti, ki napadajo les, so v svetovnem merilu prav gotovo termiti. Pri nas jih najdemo le na Obali, neprimerno več škode pa povzročajo različni lesni hrošči (in ne črvi, kot jih napačno imenujemo!). Njihove ličinke se prehranjujejo z lesom, pri tem ustvarjajo ožje ali širše rove ter tako les estetsko razvrednotijo in spremenijo njegove mehanske lastnosti. Za razkroj lesa z glivami je splošno razširjen izraz gnitje lesa, pravilno pa ga imenujemo trohnenje. Ljudje ponavadi niti ne vedo, da je vzrok za trohnenje lesa delovanje lesnih gob. Za človeka, ki les koristno uporablja, pa je naravno propadanje lesa prehitro, zato ga skušamo upočasniti z različnimi ukrepi. Najučinkoviteje lahko les pred napadom insektov in okužbo z glivami zavarujermo z različnimi kemičnimi zaščitnimi sredstvi. V trgovinah nam ponujajo številna različna zaščitna sredstva za les in kar težko se je odločiti, kaj uporabiti. Sredstvo mora biti učinkovito, zelo pomembno pa je tudi, da po nanosu ostane v lesu. V čebelarstvu pa je to nujno, saj nihče ne želi, da bi škodljive kemične snovi s prebarvanih čebelnjakov, panjev in satnikov prehajale v med. V svetu in pri nas povečini uporabljamo za zaščito lesa sredstva, ki jih označujemo s kratico CCB. Kratica je sestavljena iz prvih črk simbolov kemijskih elementov, ki jih vsebujejo te zmesi: bakra, kroma in bora. Zmesi bakrovih, kromovih in borovih spojin uporabljajo za zaščito lesa zaradi naslednjih njihovih lastnosti: so dobro topne v vodi, ki je najcenejše in okolju najprijaznejše topilo, so učinkoviti insekticidi in fungicidi, so nehlapne, ne povzročajo korozije kovinskih elementov v impregniranem lesu, njihova cena je ugodna in, kar je verjetno najpomembneje, kemično se vežejo v les, tako da jih dež ne more izprati. Treba pa je povedati, da so sredstva CCB predvsem zaradi vsebnosti kromatov natančno pregledali okoljevarstveniki. Na srečo se je izkazalo, da se kromove spojine v lesu spremenijo v človeku razmeroma Poglejmo, kaj nam povedo na videz suhoparne številke v zgornji preglednici. Vse tri elemente najdemo v kontrolnih vzorcih medu iz nezaščitenih panjev. Gre za naravno navzočnost teh elementov v okolju in zato tudi v medu. Pri bakru bi bilo možno, da je v okolju tudi zaradi uporabe različnih bakrovih pripravkov za varstvo rastlin. Podatki iz literature kažejo (1,2), da so vsebnosti bakra in kroma v vzorcih medu iz panjev, pri katerih niso uporabljali zaščitnih sredstev za les, odvisne od vrste medu in območja, na katerem so se pasle čebele. Te vrednosti so za baker od 0,2 do 1,5 mg/kg, za krom do 0,7 mg/kg, za koncentracije bora pa v literaturi nismo našli neškodljive snovi, izpiranje sredstva iz lesa pa je tako majhno, da pri uporabi zaščitenega lesa ne moremo govoriti o kakršnih koli negativnih vplivih bodisi za človeka ali za okolje. Z raziskavo, opisano v tem članku, smo želeli preveriti, ali so sredstva na podlagi CCB uporabna za zaščito lesenih izdelkov, ki jih uporabljamo v čebelarstvu. Predvsem nas je zanimalo, ali med iz zaščitenih panjev vsebuje zvišane koncentracije elementov bakra, kroma in bora, poleg tega pa tudi morebiten škodljiv vpliv na čebelje družine. OPIS POSKUSA Poskus je potekal pri čebelarju g. Jožetu Piškurju z Dobravice nad Igom. Izbrali smo zaščitno sredstvo za les tipa CCB, ki ga je mogoče kupiti v naših trgovinah, to je SILVANOL G - BP, proizvajalec je podjetje Silvaprodukt iz Ljubljane. Ker smo želeli doseči čim tesnejši stik med čebelami in zaščitenim lesom, smo impregnirali satnike za dva panja, in sicer tako, da smo jih štiri ure potapljali v raztopino zaščitnega sredstva. Nato smo jih na zraku dobro posušili. V panja z impregniranimi satniki smo čebelji družini naselili v začetku maja 1996. Vzorce medu za analizo iz obeh impregniranih panjev ter iz kontrolnega panja z nezaščitenimi satniki smo prvič odvzeli konec septembra 1996 in nato še konec septembra 1997. Analize medu so opravili na oddelku za kemijo okolja na inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. REZULTATI Preglednica: Analiza vzorcev medu na bor (B), krom (Cr) in baker (Cu). podatkov. Pri bakru se podatki v literaturi lepo ujemajo z našimi rezultati, koncentracije kroma pa so precej nižje od navedb v literaturi. Seveda pa so nas najbolj zanimale koncentracije omenjenih elementov v medu iz panjev z zaščitenimi satniki. Iz številk v tabeli lahko razberemo, da so koncentracije bora, kroma in bakra tudi pri teh vzorcih zelo nizke in da praktično ni nobenih pomembnih razlik med kontrolnimi vzorci in vzorci iz impregniranih panjev. Z drugimi besedami to pomeni, da je vse zaščitno sredstvo ostalo v impregniranih satnikih. Med iz impregniranih panjev je bil torej povsem enak medu iz nezaščitenih panjev. Kot zanimivost povejmo, da so si člani skupine za Bement Bcr Worn EEter \fccrec Krcertraaja rrtj/kg Kxfrola(19eei) <20