SVETONOČNA POVEST Božična sreča v srcu vsakem, božična radost kro£ in krog; o svetem bctlehemskcm Kralju šepeče vrt in gozd in log. Ti noč edina, moč božična, ob revnih jas.ih dom je tvoj, ves tvoj zaklad nebeško Dete, njegov smehljaj ■+- tvoj Mesk in soj, Drevesa bela po vrtovih in vrabčki mali sredi cest vse ve in govori le eno, to svetonočna je povest. Spev angelski nad tihim poljem molitev tvojega srca, ~ lepota, čar, bogastvo tvoje — ljubezen tvojega Boga. Nažge si tiha noč lestencev ob zvezdi zvezda zagori, molitev molijo zahvalno za srečo blažene noči. O noč, razkrij nam to ljubezen, ustvari v srcih Božič nov, bogastvo naše bodi Jezus in svetonočni blagoslov! M. Elizabeta, O. S. U. -_' @ S Ik<3> J OFFICIAL ORGAN [ T . or THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION «s lecaad-Claaa Matter December 12th, 1923 at the Poet Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Auguat S4, 1911 TI 11 ii 1111..........—.................i nj If undelivered return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn circulation 16,200 Issued every Wednesday. Subscription rate: Por membbers yearly ....$0.84 For nonmembers ..........$1 «0 Foreign Countries ........... Telephony: Randolph 3912 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsako sredo Ima 16^00 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto_________S0.S4 /.a nečlane .....................SI.60 Z4 inozemstvo .......~.......S3.00 NASLOV uredništvn In upravni?tva: 6117 St. Clair Ave.% Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912: nfflttmttmffltmnmmiMnmniiiumat ACCEPTED FOB MAILIN6 AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103. ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. CLEVELAND, O., 16. DECEMBRA (DECEMBER), 1925. Leto XI. — Volume XL SUVA KRISTUSU! Veki so hrepeneli in narodi so vzdihovali po Njem, ki se imenuje "Pričakovanje narodov." V solzah starih očakov in prerokov je zdaj pa zdaj zasijala zarja bodoče slave Njegove. In slaboten odmev Njegove bodoče slave je bil oni čarobni dih, ki je dajal življenje bogoslužju in svetim spevom izvoljenega naroda v stari zavezi. * "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji . . ." je pel angelski slavospev v onem veličastnem trenutku, ko se je učlovečil nesmrtni Kralj vseh vekov. Množice so klicale: "Hoza-naP ko je ponižni kraljevski Sin Davidov jezdil v Jeruzalem. In ko je človeška zloba v svoji zaslepljenosti mislila, da sme slaviti zmagoslavje nad Kristusom, takrat Mu je zemlja pela slavo v zamolklih tonih groze, in solnce je zakrilo svoj sicer jasni obraz pred »lepilnimi žarki slave Onega, čigar smrt je vstajenje. • ' C Mlada Kristusova cerkev je Kristusu s krvavimi črkami pisala himno na temno piatrtoipo- garisfce propa testi, kritičnosti krutosti. Ograjena z mučeniškim plaščem kraljevskega škrlata je pela slavo svojemu Kralju, ki je IX) križu in trpljenju premagal svet in odrešil človeštvo. Na rimskih arenah so krščanski mučeniki junaško gledali smrti v obraz. Poganske množice so pričakovale, da bodo trepetali, toda krščanski junaki so navdušeno peli himno: ' Kristus je zmagal, Kristus vlada, Kristus zapoveduje . . ." « Cerkev je zrastla v velikansko drevo; narodi so pri nji iskali zavetja, počivali so v njeni senci in tukaj pili vode zveli-čanja. Od vseh strani ao narodi hiteli kvišku v mesto, ki je zidano na gori: "In poslednje dni bo ustanovljen hrib hiše Gospodove vrh hribov, in se bo povzdignil čez griče, in vreli bodo k njemu vsi narodi" (Iz. 2. 2.) In globlje in globlje je narode prešinjal duh, ki je navdihnil preroka, da je pel: "Hvalite Gospoda vsi narodi; hvalite ga vsa ljudstva" (Ps. 116:) *, Vedno in povsod je cerkev pela Kristusu slavo. Pela Mu je slavo v stiski, pela v boju, pčla v triumfu. Pela Mu je slavo, ko se je še skrivala pod zemljo in ko je njen glas odmeval od podzemskih obokov in se s podvojeno silo povračal v srca vernikov in jih navduševal, da so junaško umirali — Kristusu v slavo! Pela Mu je slavo, ko se je njen glas razlegal iz mogočnih katedral, prešinjal vse javno življenje in navdihnil verni zahod, da se je vzdignil proti nevernemu vzhodu — Kristusu v slavo! Slavospevi, ki jih cerkev poje Kristusu, tudi takrat ne utihnejo, ko narodi v svoji oholosti cerkev in vero Kristusovo izpodrivajo iz javnega življenja in se V svoji zlobi hočejo otresti sladkega jarma Gospodovega. Tudi takrat poje cerkev slavospev Kristusu, in njen jasni glas krepko odmeva od zamolklih glasov narodov, ki morajo nehote priznati, da ni mogoče — brez Kristusa . . . %ato cerkev tudi sredi splošne razburjenosti mirna poje, sredi splošne verske mlačnosti cerkev navdušeno poje in sredi splošne disharmonije zvene v njenih spevih nebeške harmonije .. , Svet jo preganja, cerkev se pa veseli v Kristusu; svet jo kolne, cerkev pa poje slavospe-ve Kristusu . . . Zastonj se razburja svet! . . . Cerkev šteje svoje dni po svojih svetnikih, ki so se v svojem življenju približali Uzoru — Kristusu; in v njih slavi Kristusa ! Zdaj poje v slovesnih tonih in svoj jasni glas združuje s slavospevi zmagoslavne cerkve; zdaj spet se trese njen glas v najnižjih oktavah in v. tonih zemske bede poje slavo Onemu, ki je Kralj vseh kraljev. * In kako tudi ne bi slavila I Kristusa! Cerkev, odgojitelji-ca človeštva, xtobro ve. da se j»(. te po Njefn, ki je njen nevidni poglavar, začelo novo življenje pretakati po žilah Človeštva. Človeštvo je tavalo v temi; izgubilo je pot življenja in zašlo ... In prišel je in človeštvu pokazal pot življenja On, ki je Luč, Pot in Življenje. Moralna sila je bila v človeštvu skoraj zamrla in svet je obupaval nad življenjem. V skrajni stiski je prišel človeštvo odrešit Kristus — Dobrota in je dal življenju pravo vsebino in le po Njem je življenje vredno, da je živimo. In prišel je ta Nebeščan, pred 1925 leti in svetu prinesel resnico. In na obnebju človeškega uma je zasijala nova zvezda, ki nam kaže pot k resnici. Za to nebeško zvezdo so se ozirali miselci kakor sv. Tomaž Akvinec. Na podlagi Resnice so zgradili velikansko prekrasno stavbo neporušne resnice — Kristusu v slavo! jk jšt 'M Jt" £ jit P° drevesu še razni verski pred- metj na primer. križt keJiht evangelijska knjiga, tri božje Čednosti, oko božje, cerkvica Največji umetniki so se oživljali ob idejah, ki jih je Kristus prinesel na svet; in največji umotvori, kar jih je kdaj videl svet, oznanjajo slavo Kristusu. Z Nj^jovega oltarja poteka življenski dih v umotvore krščanske.' umetnosti. Okoli oltarja se zbirajo umetnosti, nad oltarjem se združujejo in kipe proti nebu — Kristusu v slav^! Ideja Kristusove slave je navdihnila velikega krščanskega umetnika (Cimabue), da je naslikal Kristusa v Njegovi slavi. In ob koncu devetnajstega stoletja je razdvojen umetnik (Joergensen) obstal pred to sliko in vzkliknil: "Da, to je res Kralj veHčastva!" --—o Jasli te in božično drevo. Večkrat se je že stavilo vprašanje: kaj je boljše, jaslice ali božično drevo? Težko je na to vprašanje točno odgovoriti. Ako pomislimo na to, kaj j* Jezus zapustil in sprejel ko. je prišel na svet bomo gotovo prisodili prednost jaslicam; ako- pa mi- slimo na to, kaj nam je prinesel i i«! skromnosti, pa obenem tudi in podaril, se bomo odločili zalo veseli zadovoljnosti, ki jo na-božično drevesce. ! znanja nebeška svetloba in an- Jaslice nas živo spominjajo | gelsko petje. Božje Dete trpi, na genljive okoliščine Jezusove-j a trpi veselo, ker samo hoče ga prihoda na svet. Začetnik j tako. Kako lepo se da razla-jaslicam je sv. Frančišek Asi-lgati pri jaslieah najimenitnej-ški, ki jih je prvi napravil v;ši nauk krščanskega življenja: veliki meri v nekem gozdiču, zatajevanja samega sebe! Brez Ta svetnik je imel posebno vj zatajevanja se nihče ne more čislih uboštvo in ponižnost. Za-j obvarovati greha, brez zataje-to je to najbolj ganilo njegovo j vanja si nihče ne more prido-bogoljubno srce, ker se je Jezus biti čednosti, ne more nihče na- tako neizmerno ponižal, da je zapustil nebeško veličastvo in prišel na svet, pa da je bil njegov prihod tako silno preprost in ponižen, ubožnejših predovati v dobrem. Prvi nauk božjega Deteta v jaslicah je opomin: "Kdor hoče priti za menoj, Kar ima otrok naj- naj zataji samega sebe!" starišev — svojo I . Božično drevo nam pa raz- bo z njega odletelo in njega sad ne bo pošel." da "bo njegov sad za živež in njegovo listje za zdraVilb." Drevo življenja je naš Zveli-čar. Njegovi sadovi in listi so brezštevilne, za vse potrebe zadostne, zdravilne in krepčalne milosti Kristusovega odrešenja; posvečujoča milost božja in dejanske milosti, sveti zakramenti in zakramentali in vse druge dobrote, ki nam jih nudi sv. katoliška Cerkev,. in slednjič večno zveličanje v nebesih. Božično drevo nas spominja onega drevesa v raju, ki je imelo prinesti srečo in blagor vsemu človeštvu, pa je po krivdi naših prvih starišev prineslo le otroško posteljico, zibelko — jasnuje rftilosti in dobrote, ki tega Sin božji ni fmel. Jasli nam jih je prinesel božji Zveli-lgorje in bridkost. Zato pa boso bile njegova zibelka in nje- Čar na zemljo. To drevo pome- žično drevo še bolj obrača naše govo stanovanje — pastirski hlevček, oboje tuja lastnina! In to v .mrzlem zimskem času! Ubožni in*preprosti pastirji so bili. njegovi prvi znanci, prvi prijatelji, r • .« i Pač j9o Jaslice pretresljiva ni Kristusa. Sv. Janez govori v skrivnem razodelju (22.2) o "drevesu življenja, ki rodi dvanajsteri sad in je njega listje zdravje narodom." Tudi prerok Ecehiel (47. 12) govori o tem drevesu pridiga o krščanski ponižnosti. in pravi o njem, d» "listje ne Da se nam še bolj razjasni t®pomen, se večkrat razobesijo misli na drevo svetega križa, ki je na njem Jezus zaslužil vse darove božje milosti, ki nam jih prav lepo predočujejo lu-Čice in raznovrstna okusna in sladka darila, ki vise po vejah, posnegu. je skrbno prijela za itd. Nikakor pa ne kaže raz-obešati na božičnem drevescu takih reči, ki niso v nobeni zvezi s sveto vero ali so celo smešne. S tem pojasnilom, upamo, je tudi Že rešeno naše vprašanje. Sodba ne more biti drugačna kot ta: oboje — jaslica in drevesce — je vsako po svoje dobro. je izvrstno sredstvo, da se mlada srca ogrejejo za božje Dete. Zato naj napravijo v vsaki družini, kjer je le možno, oboje. Vsaj skromne jaslice si lahko napravi vsaka družina, naj bo še tako revna. Saj ravno ubožnim in trpečim so jaslice velika tolažba. Poglavitna reč pa, bodisi pri jaslicah ali pred božičnim drevesom, je poleg pouka goreča molitev in pobožno pevanje svetih peatni. -o- Božična pot "Zdaj sem ti pa že navezala cul:co in tudi kos kruha je v njej. Kadar pokladeš ovcam, pa lahko greš," je dejala kmetica Jera. "O praznikih ni takšnega dela, in si lahko doma oba dni. Bova že z očetom sama vse opravila. Saj zna& potr O, kako bi ne znala," se je zavzela Mlcika. "Domov najde vsak človek, pa najsibo še tako daleč. Ze v sanjah sem bila tam, pa bi ne našla." Nato je šla Micika pokladat ovcam in je segla v roko očetu Jerneju. "I, pa bi ne šla zdaj na noč od nas, saj ne znaš potu." "O, znam, znam," se je prestrašila Micika. "Ze toliko časa nisem bila doma in zdaj mi je dolgčas po očku in po malem Tončku." "No, pa pojdi! Boš že koga našla, da pojdeta skupaj," je pristavil dobri mož. Seveda naj gre, pa takoj, ker se že mrači," je zagodrnja-la mati Jera, skopa ženska. "Saj ni treba, da bi pri nas jedla potico zastonj. Doma jo pa oče čaka," je dejala naskrivej možu. No, pa srečno hodi," se je obrnila k Miciki, ki je že stopila čez prag. "Z Bogom, z Bogom!" je veselo vzkliknila in odšla po ozki gazi med drevjem. Bela megla je legala na zemljo, in sneg je bil mehak in se je vdiral in drobil, in je bila počasna pot. Micika pa ni mislila na to. Veselo in gorko jI je bilo pri srcu, saj je šla domov, k očetu in bratcu, da se ž njima po-razveseli na sveti večer in postavi jaslice in jih razsvetli s svečkami in pozlačenimi orehi. In ves večer bodo govorili o materi, ki je lani umrla, in se bodo spominjali tistega - svetega večera, ko so bili še vsi skupaj in še ni bik) treba njej trdo delati in služiti pri kmetu Jerneju. Gaz se je vlekla sredi sadnega drevja navzdol po strmem obronku, in kadar je Miciki spodrsnilo in je znak padla v sneg, se je veselo zasmejala. Le rde-So cuiico je trdno stiskala v pest in kadar se je zakotalila rogelj, da se ne bi izmuznila jabolka in krMi, ki jih je ime- la polno ruto. Zakaj Micika je služila v gorah pri kmetu, ki je imel polno jabolk in hrušk in orehov, v dolini pa je imel njen oče komaj nekaj drobnic in tepk. "Kako bo vesel mali Tonček." si je mislila deklica. "Kar ploskal bo in vriskal od samega veselja." Micika se je zopet hitro drsala navzdol po snegu, vsa zavita v belo meglo, ki je od vseh strani strmela vanjo. Naredil se je bil že večer in nekje je zazvonilo Ave Marijo; zato se je Micika prekrižala in je začela moliti. "Da bi bila le kmalu v dolini, potem bo pot lažja," je mislila nato. "Zdaj me je pa skoro strah. Da ni sveti večer, gotovo bi me že kaj strašilo. Ali bi prišel divji mož ali pa torklja." Gaz se je zavila v globok jarek in je bila na obeh straneh obdana od visokih in strmih gričev, vseh poraščenih od gostih grmov in dreves. Včasih se je Micika čisto prestrašila: zagledala je čudnega možica z veliko kučmo in črnimi očmi. Ni upala mimo in je dolgo čakala na mestu in ni vedela, ali bi šla naprej ali nazaj. Zato je pobožno zapela: "Pastirci vi, kaj se godi. ali.sle kaj slišali? En božji glas je prišel v vas. da Bogek se rodi!" In ko je odpela, se je mahoma tisti strašni možic izpreme-nil v leskov grm, in Micika je šla mimo. Ali zdaj je zašla nekam, kjer ni bilo poti. Samo sneg povsod naokoli, in vanj se je vdirala do pasu. Vroča je bila pot in težka, in Micika je začela misliti na betlehemske pastirce, ali so šli ponoči obiskat malega Jezuščka. "Samo da nekam pridem," si je navsezadnje mislila. "Skoraj gotovo sem zašla in mogoče nocoj še domov ne pridem. . E. vseeno, mogoče pa gre ta pot v cerkev ali pa celo v Betlehem. Saj to je bilo še najlepše. To bi jutri vedela doma povedati! Ali bi Tonček gledal, to bi se oče čudili!" In v resnici! Začelo se je svetiti, megla je izginjala, in zvezde so prišle na nebo. Tudi po snegu so se začele utrinjati zvezdice in nešteto lučic je zagorelo v daljavi. "Ah, zdaj pa skoro vem, da ne grem proti domu. ^ In mi tudi nič ni! Rajši bom zavila v betlehemski hlevček, kar tu-kajle na leVo. Saj tamle je vse polno zvezd in luči. To so gotovo zbrani pastirci in angeli, in tudi pojejo že." Vse se je bleščalo pred njenimi očmi, in zdelo se ji je, da leti s silno naglico nekam v neskončno daljavo. Leti, leti, in vendar se ji dozdeva, da niti nog ne pregiba, leti, leti, in tako ji je lahko in tako sladko in toplo, leti, leti, in nič snega ne čuti, vse, kar jo je oviralo, je padlo od nje, in čuti se lahko kot pero, ki plava, plava pod nebom, ali kot bel oblaček, ki pluje nad gozdovi. In že so tu pastirci in angei-ci, in že sliši Micika zlate trobente. Ze vidi betlehemski hle-vec in Marijo in malega Jezusa s krono; bolj žarečo od soln-ca, in Micika pade predenj in ga moli in gleda njegbv smehljaj, ki jo vabi v sveta nebesa. V temni sveti noči.. . Spisal Fr. Ks. Sfceržaj. Bik) je na sveti večer. Prav po malem je naletaval »neg. Nežen in droban je bil kot ivje. Tal se ni prav prijemal, ker je bil lahak in ga je veter razpihaval na vse strani. Le v zakotjih bodovljske grape se je oprijemal, pa še tam ne posebno, skoro kot bi se bal, da ga veter ne odnese drugam. V zadnjem kotu v grapi jč imel svojo kočo Presetnikav Groga. Že stara in okajena je bila. Letnica na vratih je kazala 1712. Tedaj je bila koča postavljena, in ni čuda, da .so bile stene razpokane in slabe. Taisti večer je bil Groga sam v koči, kakor navadno. Bil je mož bolj čokate postave, širo-koplec, in njegovi lasje so bili kakor zunaj pašniki tupatam belo, vmes pa grvina resja in trave. Za ljudi Groga ni maral. V samoti je zrastel in osamljen je ostal. Tudi ženiti se ni hotel. V samoti pa se "človeku srce kaj rado zapre, in težko se dobe oni skrivnostni ključi, ki bi ga zopet odprli . . . Včasih, ko je imel še očeta in mater, Groga po dva dni ni bilo domov. S puško je lazil okoli IX) gozdeh, ne mene se za to, ali sme ali ne. Onadva sta ga večkrat prijemala zaradi tega, pa je bil gluh in slep za opomine. Je bil pač sin gora in zrastel v gozdeh, kakor gabrova grča, nad katero se trudi lesar, da bi jo razbil, pa se ne da. Da je bil tak, sta mnogo zakrivila tudi stariša, ki sta bila preveč ]M>pustljiva. Bilo je torej na sveti večer. Groga je sedel za mizo in ko-dil iz kratkega vivčka. Zunaj 1» je nalahno naletaval sneg. Poltema je vladala v sobi. Prijetna toplota se je širila od sta-rikave peči po izbi, lahna in omamljiva skoraj kot pomladni vonj vijolic. Tobačni dim je polagoma plul po sobi. Tuin-tam so predrli tišino svetonoč-ni zvonovi, semtertja se je čulo šumenje potoka v grapi. Nemo je sedel Groga, vlekel iz vivčka in si v presledkih na-točil sadjevca. Pri tem pa so mu vstajale misli hitre kakor vetrec zunaj, ki je raznašal sneg, opojne in mamljive, kakor žganje, ki ga je pil. Pri srcu pa mu je prihajalo prijetno in toplo . . . Ej, da, to so bili časi, ko je še hodil po gorah na lov, ko je tako prosto in brez strahu stopal za sledovi bistronogih srn! Kaj mu je bilo vse drugo mar? Nič! Drugi so se izgubljali po gostilnah ali so voglarili, njemu pa je bila puška vse — gostilna in dekle. Škoda, da so se ti lepi časi končali tako strašno, tako grozno. Groga je bil divji lovec, strasten in odločen — in to mu je ugonobilo vse ono prijetno zadovoljno življenje in mu. prineslo samo nemir in pekočo vest. Res, ravno nocoj 20 let je bilo. Kako že? Groga je iznova nabasal viv-ček, počasi in polagoma prižgal in parkrat krepko potegnil iz njega, kakor bi hotel odgnati težke misli, ki so se ga lotile. Da. da! Ravno na nocojšnji \ečer je bilo. Doma so sedeli pri večerji vsi štirje, oče in mati ter on in sestra Mina. O svetem večeru so se pogovarjali Trska v čelesniku je gorela v rahlih, tuintam pojemajočih plamenih, od velike zelene peči se je širila prijetna toplota po izbi, nad jaslicami je brlela le-ščerba, pojemala in zopet zasvetila — zunaj je nalahno padal sneg. vetrič ga je- raznašal na okolu, v daljavi se - je tuintam |)OSvetila svetloba baklje in zopet ugasnila. In tedaj je Groga vstal izza mize, se prekrižal in molil. ' "Ali greš kam nocoj, Groga?" jc vprašal oča. "Grem, proti Stanišču po gozdu," je odgovoril sip in segel za prečnik po puški. "Nocoj, Groga?" "Nocoj, saj bom jutri že pri maši v mestu." "Ne spodobi se, doma mi bodi, Groga!" je zagrmel oče in vstajal od mize. "Nocoj je sveti večer." "Kaj pa naj počnem?" "Ce drugega ne veš, pa spat pojdi! Na lov nocoj ne boš hodil!" Nekam resne in težke besede so bile očetove besede. "Pa zakaj ne?" je vprašal sin. "Zato ne, ker jaz pravim in ker je nocoj sveti večer." "Naj bo kar hoče! Jaz grem!" In Groga je odšel,' ne! meneč se za očetove besede. Zunaj pa je začela burja pihati in raznašati sneg na vse strani. Groga se ni zmenil ne za burjo ne za sneg. Tiho in oprezno je stopal proti gozdu, sekiro na rami. Da, kdor bi ga tako srečal, bi si mislil: to je zakasnel drvar, ki se vrača proti domu. V škornjih na desni je imel skrito cev, kopito pa pod kamižolo na hrbtu. Previdno se je oziral naokoli in stopal dalje. Suha, trhla vejica je počila pod njegovimi nogami. Obstal je in pazno gledal okrog sebe; njegove oči so skušale prodreti to tajinstveno gozdno tišino in naposled so obstale na dveh iskrečih se točkah v deblu sta-rikave, trohnele bukve. Kakor dvoje žarečih in premikajočih se kroglic. Grogu so se naježili lasje. Prav čutil je, kako se mu je nalahno dvignil klobuk. Mraz mu j6 stopil po hrbtu in nekaj težkega mu je prišlo v noge. Skoraj se ni mogel ganiti. Prsti na roki so se oprijeli topori-šča. Nekaj mu je reklo: "Sveti večer je, vrni se!" Žareči točki sta se premaknili in izginili. Nato zategnjen, čuden tožen glas, ki se je trenutno razširil po gozdni tišini in zopet zamrl. Ognjeni točki sta se zopet pokazali. "Hvala Bogu, saj je le sova!" Groga se je oddahnil in stopil naprej. Sova je zafrfotala s perutnicami in zletela. Kako čudno se je razlegalo po gozdu! Skoro bi se bil Groga iznova polotil strah. Pa premagal se je. Se nekaj korakov — in divji lovec je stal ob debelem bukovem štoru, pred njim pa se je raztezala mala, s snegom pokrita ravnica. Previdno in počasi je potegnil puško, jo sestavil ter nabasal. Potem je obrisal sneg z bukovega štora in sedel nanj. Puško je naslonil čez koleni in čakal. Tukaj mora priti danes na strel. Sledil in opažal je že več dni, pa nikdar ni mogel priti do strela. Srne so bile predaleč — kakor bi čutile njegovo navzočnost. Danes pa mora priti do strela. Za gotovo — saj je vzel doma praprotno vejico, in v njej je bilo seme . . . Vse tiho v tej temni sveti noči, tako tiho kot v domači cerkvi. Zdaj je neki glas pretrgal tišino. Groga se je zdr-gnil, napel petelina in čakal. Gledal je na vse strani, kje se pokaže divjačina. Varno in pazno je tiščal puško k sebi. In tedaj se je pokazala izmed nizkega grmičja rogata glava in za njo vitko, lepo zrastlo srnjakovo truplo. ^Lep je bil zares. Grogi je vztrepetalo srce, kri mu je silila v glavo, nemiren je bil in razburjen. A samo nekaj hipov. Srnjak se je previdno oziral okoli. Vse varno. In gotovih, počasnih korakov je prihajal vedno bliže brezskrbno — in za njim še eden, še dva . . . Grogi je zaigralo srce. Pra-protovo seme se je obneslo. To je prav naredil, da je bil šel na lov ravno danes in vzel s seboj to čudodelno seme . . Se 30 korakov — še 20. Nato pok — in še edenA Dve srni sta obležali v snegu. In ravno ko je Groga vtaknil nov strel v cev — ga je nekdo prijel za ramo: "Stoj! Kdo sir Groga ae je prestrašil. Sko- ro bi mu bila puška padla iz rok. A hitro se je zavedel. Vrgel se je naprej z vso silo in nato v stran, stopil za bukev, vrgel puško na lice ter čakal. "Ha, zlodej!" je zaklel om. Bil je gozdni varih in lovec. Groga ga je dobro poznal in celo prijatelja sta si bila. No tukaj, je dobro vedel neha vse prijateljstvo. Dolžnost in služba sta pred prijateljstvom, in lovec bo tvegal rajši življenje, nego pustil njega, da bi ušel. Torej boj na življenje in smrt. In danes je sveti večer! Ne vda se'pa ne, nikakor ne, naj velja kar hoče — čuvaj ga prijeti ne sme ... Ta sramota . .. "Stoj! Kdo si? Ustrelim!" In res — tik mimo bukve je zletel lovčev strel. Nekaj zrn je celo odškropilo od debla. Groga je sthl nepremično. "Zlodej — imej pamet in vdaj se tu!" Prijatelj lovec se je bližal prostoru, kjer je stal Groga, od strani ter se varno posluževal debel v obrambo. Groga je uvidel, da mu ne bo mogel uiti. Ali on ali jaz! Hipno mu je šinila misel. Toda —• morilec, ubijalec? In to celo na sveti večer — Lovre, tvoj prijatelj! In vendar — če ga pustiš? Ti si nesrečen, zasramovan, zaprt? . . . Lovec je prihajal vedno bliže. Groga je hotel poizkusiti zadnje, da se reši sramote. "Lovre," se je oglasil, "bodi pameten, jaz sem!" "Groga, ti — ?" Skoro nevrjetno, nezaupljivo je bilo vprašanje. Da, Lovre! Pusti me, naj grem —" "Oddaj orožje!" "Nikdar — razen, če me naznaniš !" "tyoram! Prisegel sem!" 'Torej nobene rešitve?" "Oddaj orožje in pusti se vkleniti!' "Nikdar!" "Groga!" "Lovre!" Kakor iskre na nakovalu od vročega železa, ki po njem udarja kovač, so padale besede. "Groga! Vdaj se! Bodi pameten —" "Pusti me! Ce hočeš, ti dam puško — samo mene pusti — in ne izdaj me!" "Ne morem!" "Res ne?" V istem trenutku se je za-bliskalo in lovec Lovre je krik-nil in padel vznak. Puška je odletela daleč v stran. In Groga se je polotil strah in groza. Kakor zadet srnjak je poskočil in bežal, bežal kar naprej, naprej--- Sneg je naletaval, veter je pihal, drevje je šuštelo — on pa je bežal in bežal--- In od tedaj je 20 let. Kakor takrat, se je zdelo Grogi nocoj po dolgih 20 letih v temni sveti noči. In kakor bi ga nekaj dvignilo pri tem spominu — je planil Groga pokoncu, izvrnil čašico žganja, kakor bi iskal poguma, zagrabil dvocevko izža prečni-ka in stopil skozi* duri . Mrzel veter in sneg sta mu udarila v obraz. A Groga se ni zmenil. Stopal je proti hribu — po oni poti, ko pred 2. — Abecedni setnam svetnikov po dnevih — Pomen nekaterih svetniških imen. — Duševnim delavcem, pesem Rev. E. Berlec, O. F. M. — Angelček, krasna dunajska povest. — Rev. John Tanoer, življcnjepiena Črtica slov. mi- jasni. Če imate denar že enkrat naložen na obrestovanje, vam daje to vedno večje tfese-Ijt do varčnosti,in redneg& hra-njevanja; s tem privabite razne priložnosti, da trkajo na vaša vrata; s tem vas išče priložnost sreče, ne pa vi nje. m Ce imate svoj lasten denar na razpolago, lahko priložnosti do sreče odgovorite: "Da!" ^ _ _ V naši deželi je nekaj nad ^7°RevTPavel 'Perko.~— J£ li ruska 20 milijonov oseb, ki imajo svoj cerkev razkolna, Rev. F. , _ , .. . , Razne pesmi, Ivan Zupan. — L nat>e- denar naložen v hranilnicah ga rom,nja v domovin*. Rev. K. Za- (bankah) in v posojilnicah. Ti krajšek. — Izgubljeni sin, črtica An-. iA.t , , . ton Grdina. —< Životopis nabotnega znajo ceniti vrednost svojega p^j^ Rev. Evstahij Berleca, O. F. dela in vrednost obrestovanja M., spisal Dr. H. Bren. — Kaj vse je , .,. . . . .. ... „ mesec videl, črtica Rev. Blanko Kav- denarja. Ali spadate tudi vi v 6i4 _/ Kat0, stan§de o evoluciji. Rev. to srečno vrsto?- Če ne, ali vam Jurij Trunk. — Evoiucijonistom. pe-, .. v .„ T sem Ivan Zupan. — Marxov nauk o tega ni nič zal? Lahko bi spa- in praksi Rev. Fr. Pengov. - dali, pa morda vedno odlašate Deveti prvi petek .povest Rev. J. Plaz- sijonarja, ki je že pred 70 leti deloval v brooktynski škofiji; sestavil Rev. J. L Zaplotnik. — V čast lemontski Devici Mariji, pesem Eberh. Bajuk. — Od vraga k Bogu .povest dr. Hugo Bren, O. F. M. — Velik trenutek v zgodovini. Rev. Fc. Pengov. — Mati streže boldnmu otroku, pesem Rev. E. Berlec, O. F. M. — Usmiljeoka. po- na jutri. Denite sleherm dan eno zrno na stran in Čez čas njk. Nevesta zvečer pred poroko, pesem, Jar.ko Poljanšek — Francos-bo- ki konvertit Francois Coppee. spisal ste lahko uživali okusno pogačo. ^JSJKJ IvST'iZVpJti Denite sleherni dan en kamen j Rev. .Fr. Pengov. — Kako papež pro- vrh drugega in čez čas boste, gj^ ^^ L^WcT. imeli svojo lastno palačo. Nlk-lin Slovenci N. N. — Pogovor z ange- riar na nri tem np nreziraite 'lom varih®m< pesem Rev. E. Berlec. — aar pa pri tem ne preži raj ie , Zakaj smo sj v Iaseh Andrej tomec. prelepega znanega gesla: "Svo- — Muca diplomatinja, pesem Janko iilf«vniim'" Poljanšek. — Slov. romarji pri sv. Jl k svojim. j Očetu, Rev. Jernej Pavlin. — Kdo je Rojaki V Clevelandu, O., in vpeljal ali si izmislil »poved, Rev. Fr. nknliri * Držite se našp ?nane' Pen«ov- ~ Misijonska razstava v Ri-OKOiiCi. urzue se nase znane Rey } PavJin _ UveIj list ^ slovenske North American ban-1 sem M. E. Elizabeta. — Marija, «.iaže ke in naše znane Slovenske po-' ^^sem *Rev.^Beri^: B-sojilnice na St. Clair Ave. Imenik slovenskih in mešanih župnij i v Združ. državah. — imenik slov. duhovnikov. — Frančiškanski komisari-jat. — Slovenske šolske sestre. — Letna kronika. — Zadnji svojega rodu, povest Rev. Janko Mlakar. — Oglasi. Prejeli "smo na ogled lično vezan 13. Cen)e.n' čitatelji! Sezite po tem le-letnik koledarja "Ave Maria", obse- P?™ kniizevncm delu! Cena i5c s po»t-gajoč 282 strani , bogato ilustriran;\ "ino. Na/SYe Pr'.uff;av,: Ave Tiskala Tiskovna družba "Edinost". M*ri»" Box 443' Lemon'- Vsebina tega koledarja jc sledeča:__ "Sveto leto se poslavlja, 4 strani dol-»a krasna pesem, zložil Rev. Evstahij SVOJI K SVOJIM! Berlec, O. F. M. "Pozdrav Mariji Pomočnici v Lemont, lil." pesem, Rev. KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1926. DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA! Radostne in zadovoljne božične praznike, srečno in zdravo novo leto vsem rojakom širom Amerike! POSEBNO ZNIŽANE CENE ZA GRAMOFONE: Sonora, poprej $150.00, sedaj__________$100.00 Cheney, poprej $100.00, *edaj___________________$ 85.00 Sedaj je čas da se pripravite za dolgo zimske večere. Pri nas dobite vsakovrstne muzikalič-ne inštrumente, da si Jahko krajšate čas. Harmonike lastnega izdelka na tri ali štiri vrste, imamo vedno v zalogi ali jih pa delam pq naročilu. Garantiram za vsak inštrument, torej dobite pri meni vedno polno vrednost denarja. Najboljše Cheney ali Sonora gramofone, kakor tudi radio, dobite vedno pri nas za isto ceno kot kje drugje in vam ni treba hoditi v mesto. Imamo tudi razne vrxte gramofonov, od $25.00 naprej. Nekaj plačate takoj drugo na lahko odplačila. Najnovejše slovenske in druge plošče ter role dobite vedno pri nas, in s temi smo dobro preskrbljeni tako, da vsakemu po želji postrežemo. — Velika zaloga violin, gttar, mandolin, ukeleles, banjo, tenor banjo, itd., dobite pri nas po nizkih cenah. x Razpošiljam po v»ej Ameriki. * / . • Anton Mervar 6921 St. Clair Avenue. » CLEVELAND, OHIO. Ig t* m m* m rit «r m ■m if K* m VABILO NA PREDAVANJE. Za v torek, dne 22. decembra Nazhanilo in opomin. Društvo sv. Jožefa, št. 2 uljudno vabim vse člane mlade- Joliet» IU > Je ime,° dne 6- de~ niškega društva sv. Alojzija, št. 192 in dekliškega društva sv. Terezije, št. 199 K. S. K. Jed-nde, Cleveland, O., tako pa tudi vse fante in dekleta društva sv. Vida, št. 25 in društva Marije Magdalene, št. 162, da pridejo v Knausovo dvorano k zanimivem predavanju ob 7:30 zvečer. Ta. že dolgo nameravani večer se bo uresničil dne 22. decembra; izbran ^Je bil za mlajše člane in članice K. S. K. Jednote. Vstop k temu preda- cembra svojo glavno ali letno sejo in volitev odbora za leto 1926; izvoljeni so bili sledeči uradniki: Jakob Šega, predsednik; John Živec, podpredsednik; Louis Košmrl, tajnik; Martin Kramarič, zapisnikar; John Fn lak, biagajnik; John Živec, ml., prvi nadzornik; Louis Martin-čič, drugi nadzornik; Anton Russ, tretji nadzornik; Joseph Videtich, maršal; Anton Trdič in Math Količ, obiskovalca bol- vanju društve-gi fantje in dekleta, četudi niso|ni zdravmk-še člani in članice naše Jedno- v»žno! Cla™ na potnih listih naj se po Novem letu obrnejo na novoizvoljenega tajnika brata Ix>uis Košmrl, 1004 N. Hickpry St., Joliet, lil. Člani na potnih listih bodo dobili račun za prihodnjih šest mesecev o pravem času. S tem opominjam vse one člane, ki so zaostali z asesmen-tom, da to poravnajo do 20. decembra, 1925. Ker ob Novem letu nastopi novi tajnik in ker mu hočem izročiti Čiste knjige, zato vas ponovno prosim, da svoj dolg nemudoma poravnate. Kateri se ne bo oziral na ta oporjiin, naj posledice sam sebi pripiše, ker se bom v tem ozi-ru ravnal strogo po društvenih pravilih in pravilih K. S. K. Jednote. Odkrito vam povem, da pri tem ne bom delal nobene izjeme, ampak se bom strogo držal pravil. S sobratskim pozdravom, John Plut, sedanji tajnik. te. tako tudi njih stariši. Vstopnina je prosta. Namen tega sestanka je, da se mladini razjasni vrednost in stališče naše Jednote. njene bodočnosti in pomen družabnosti. ">lladina je naša bodočnost; vi boste naše tlelo nadaljevali; na vas stavimo vse naše zaupanje; vi se morate organizirati v prave organizacije; vi morate načela vaših starišev ohraniti; mi vam prepričamo naše prostore. da jih zavzamete itd. itd." To vam bodo povedali govorniki na tem sestanku in še marsikaj drugega zanimivega. Svoj nastop a.! govor v angleškem in slovenskem jeziku so mi dose-daj obljubili: Rev. Oman, Dr. Oman. Dr. Mally in pa Mr. John Tomažič. Slednji bo s svojimi prepričevalnimi besedami skušal dokazati, da mora vsak slovenski sin in vsaka slovenska hči spoštovati in nadaljevati deio. koje so tukaj v.Ameriki zapcčeli njihovi očetje'•in* toiš-tere. Poleg omenjenih bo še nekaj drugih govornikov, ki bodo povedali marsikaj lepega in po-dučnega za našo mladino; tudi starišem.bo to koristilo za bodoče sodelovanje. Godbe ta večer za zabavo ne Im). ker je advent, imeli pa bomo druga sredstva, ki nam bodo naredila užiten večer. Za dekleta bo dovolj he>ega "kofe-ta" in "cakes," za fante pa rdečega sladkega popa; tudi za priletne (stare) bomo kaj poiskali, da se razvesele. Pridite torej v velikem številu! Društvo sv. Janeza Krstnika, St. 20, Ironwood, Mich. Tem potom uljudno vabim vse člane in članice našega društva, da se polnoštevilno vdele-že prihodnje glavne seje, v dne 20. decembra točno ob 1. uri popoldne. Kateri ižostane, bo plačal kazen po društvenih pravilih; izvzeti so samo člani in članice na potnih listih in v slučaju bolezni. Posebno poživljam na to sejo tudi naše članice, predvsem one, ki spadate v * centralizacijo in članice, ki ste samske; s tem namreč mislim vdove in one članice, ki ste same pri našem društvu, vaši možje in atroci pa spadajo v droge Jednote in Zajednice, kajti društvo ima za rešiti veliko važnih reči in ta dan bo tudi volitev društvenega odbora za leto'1926, in zato vas prosim, volite vsak po svojem najboljšem prepričanju; ne glejte na osebnost, ampak za korist članov, društva in Jednote. Z uljudnim pozdravom, Martin Bukowetz, tajnik. gre na delo. Kateri ne bi tega | posle podne. storil, zgubi pravico do bolniške j Daklem bračo, ovo je poziv, podpore za en teden." Zatorej vam naj bo ta točka razumljiva, da se bo vsak bol nik po nji ravnal, da se bo pri tajniku naznanil tudi, ko okreva, ne pa samo bolniški list na sejo poslal. Zatorej zanapre, se bom strogo držal pravil s ta kimi, kateri ne vpoštevajo pra vil. Toliko v blagohotno na znanifo. Z bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. ANTON GRDINA, glav. preds. K. S. K. Jednote. Naznanilo. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn., je imelo svojo glavno sejo dne 6. decembra in volitev odbora za leto 1926. Izvoljeni so bili sledeči: John Stopnik, predsednik; •Jack Karish, podpredsednik; Matt R. Tometz, tajnik; Frank N. Tometz, drugi tajnik; Joseph E. Tometz, blagajnik; John Urick, nadzornik za tri leta; John Štrukelj, predsednik bolniškega odbora za Biwabik in Cincinnati Location; Matt Grzina, za Belgrad Location; Louis Strahan, za McKinley; Notice. The St. Vitus Athletic Club No. 25 K. S. K. J., Cleveland, O., has had its first meeting in Mr. Anton Grdina's home on Friday, December 11th, 1925, and has elected the following officers: Stanley Zupan, Chairman; Anton Strniša, Secretary and Ignatius Stepic, Jr., Treasurer. The next very important meeting will be held on December 18th at 8 p. m., at Mr. Grdina's place, 1053 E. 62nd St. All interested in Baseball are urged to come; members, who attended last meeting are requested also to be present. Our first big Annual Dance will be held at Grdina's Hall on January 27th, 1926; admission tickets can be obtained from the members of our Athletic Club. Fraternally yours, Anton Strniša, Secretary, 1001 E. 72nd Place. Društvo sv. Petra in Pavla, št 51, Iron Mountain, Mich. Tukaj naznanjam imena novoizvoljenih uradnikov našega društva za prihodnje leto, ki so bili izvoljeni na zadnji letni se ji: Jakob Schwei, predsednik Valentin Pečar, podpredsednik Anton Podgornik, tajnik; Frank Rihteršič, zapisnikar; Frank Si-kora, blagajnik; Joseph Katt-nik, John Chinderle, Anton Ko-sin, nadzorniki; John Schwei, redar; Joseph Kosin, zastavonoša; Anton Minisini, bandero-noša; Joseph Grailer in Karo* Kocjanka bolniška obiskovalca ali odbornika; Josip Kattnik, odbornik za dvorano; Gošper Brce, vratar; Dr. A. L. Belhu mior, zdravnik. S sobratskim pozdravom, Anton Podgornik, tajn'k. Naznanilo. Članom društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. Joliet, 111., se naznanja, da so bili na glavni seji za leto 1926 izvoljeni sledeči uradniki: Martin Težak, predsednik; John Lekan, podpredsednik; John Gregorich, tajnik; Frank Laurich, zapisnikar; Peter J. Rozich, blagajnik; John Butala st.. Frank Skul ml., Anton Skul, nadzorniki; Anton Kambich, Jack Karish," maršal; Frank "g! j Andrew Hoi*atin, John Jafce- NAZNANILO. Vsem cenjenim sobratom in sosfetram društva sv. Štefana, št.,4, K. S. K. Jednote, Chicago, III., kateri rtiste bili na glavni ali letni seji, se tem naznanja, da je članstvo izvolilo sledeče sobrate v društveni odbor za prihodnje leto 1926: John Žefran, predsednik; Joseph Zupančič, podpredsednik; Louis Zeleznikar, tajnik; Frank Grill, blagajnik; John Gottlieb, zapisnikar; Joseph Sluga, ml., Louis Bobich, Andrew Gla-vach, nadzorniki; John Tomše, Joseph Sluga, st., zastavonoša; Math Tomše, maršal; Anton Zidarich, vratar; Dr. Joseph E. Ursich, društveni zdravnik. Društvo je v tem letu krasno napredovalo. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se lepo zahvaljuje vsem cenjenem sobratom in sosestram našega društva za složno sodelovanje. Prosimo vas, da še za-naprej z navdušenjem delujete za napredek društva in K. S. K. Jednote. Vse cenjene člane in članice našega društva lepo pozdravljamo in vam voščimo vesele božične praznike! John Žefran, predsednik. Louis Zeleznikar, tajnik. Frank Grill, blagajnik. Urick, zastavonoša. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se društveno pristopnino opusti za šest mesecev. Ker je zopet otvorjena nova Jednotina kampanja za pridobivanje novih članov in članic, se priporoča naše društvo sv. Janeza Krstnika, št. 13 vsem onim, ki želijo postati člani najstarejše slovenske podporne organizacije K. S. K. Jednote in našega društva; zdaj je pristopnina v društvo in Jednoto popolnoma prosta. Tudi je bil izvoljen posebni odbor v ta namen in da bo posloval bolj med mladimi člani (fanti in dekleti), ta odbor je sledeči: Frank G. Urick, Frank N. Tometz in Joe Urick. Torej možje in žene, fantje in deseta, ki niste še člani našega društva in K. S. K. Jednote, sedaj se vam nudi najlepša prilika za pristop. Ne odlašajte torej na drugi teden ali drugi mesec; čim prej, tem bolje. Ko postanete člani našega društva, boste rekli: "Zakaj že nisem popred pristopil?' Pomislite, koliko dobrega je že storila naša dobra podporna mati K. S. K. Jednota, da je že toliko vdovam in sirotam obrisala solze in zboljšala njih tuž-ni stan. S sobratskim pozdravom na vse članstvo našega društva in Jednote. Matt R. Tometz, tajnik.' tich, Frank Muhich, Albert Am brozich, Anton Milavec, zastavonoše; Peter Mušich in Mike Hrebec, bolniška obiskovalca; Joseph Fabian, reditelj Nadalje opozarjam vse one člane, kateri dolgujejo ases ment pri društvu, da poravnajo dolg do 20. decembra. Zakaj z omenjenim dnem bom knjige zaključil, da mi bo mogoče o pravem času celoletni račun izdelati in nadzornikom v pregled izročiti. Zatorej vsi tisti, katerih se tiče ta opomin, požu-rite se in plačajte kar dolgu-jete do 20. decern., če ne se boste sami suspendali.> V slučaju, da se vam pripeti kaka nezgoda, ni potem treba krivice na tajnika metati, ampak vsak si jo naj sebi pripiše. Zatorej vsi tisti, kateri ste bili bolj malomarni pri plačevanju aaesmen-ta si enkrat za vselej v glavo vcepite, da boste od sedaj za-naprej bolj redno svoje ases-mente plačevali, če ne, se bo z vami postopalo strogo po pravilih društva. 4 Istotako opozarjam člane na člen V., točka 9, društvenih pravil. Omenjena točka se glasi: "Ko zboli član, naj se naznani pri tajniku, bodisi pismeno ali po kaki drugi osebi. Naznanilo se vpiše z dnem, ko je bil naznanjen; pri pismih se vpošteva poštni pečat kdaj je bik) odpoelano. Istotako se mora tudi vsak član naznaniti pri tajniku, kadar okreva, predno Društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind. Izid letne seje, ki se je vršila v nedeljo, dne 6. decembra popoldne. Veseli me javnorii poročati, da smo se imeli na tej seji prav fino, vse se je vr šilo* gladko in hitro brez kakega prerekanja ali godrnjanja. Da, bratje in sestre! Ali ni to lepo za naše društvo kakor je sedaj, da vas lahko tajnik javno pohvali? V takem slučaju ima tudi pravo veselje s poslovanjem. Še na nekej srpo tudi mi ponosni, ne samo pri naši Jednoti; zdaj smo tudi pri našem društvu dobili eno žensko v odbor, sestro Rosie Jeriček, ki je predsednica nadzornega odbora. Bratje in sestre! Vse, kar vas prijazno prosim je to, da naj vsak pazi, da bo redno plačeval svoj asesment najkasneje do 20. v mesecu, kajti to je najbolj sitno za tajnika, če nima pravi čas denarja skupaj. Naš novi odbor za prihodnje leto je sledeči: Joseph S. Zore, predsednik; Louis Fon, podpredsednik; Frank Zupančič, tajnik; Frank Luzar, zapisnikar; Josip Gač-nik, blagajnik; Rosie Jericek, Jakob Stergar in Adol$ Koss, nadzorniki ;Anton Somrak, poslanec ; Albin Zevnik, Victor Zore, Fred Zupančič, zastavonoše; Anton Koss, vratar; Ig. nacij Kunstek, Louis Komla-nec, Rev. K. Cverčko, pregle-dovalci knjig; Rev. K. Cverčko, duhovni vodja. Še to naj omenim, da smo lahko Bogu hvaležni, ker je to leto obvaroval vse člane in članice pri življenju, da ni nobeden umrl; le v mladinskem oddelku smo izgubili eno malo Članico, ki še ni društva poznala. Suspendovan tudi ni bil. nobeden. V društvo je bilo letos sprejetih v aktivni oddelek 46, v mladinski pa 36; torej smo imeli novih članov skupaj 82. S tem lahko pokažemo lep napredek pri našem društvu. K sklepu prisrčno pozdravljam vse čitatelje naše vrle matere K. S. K. Jednote. Frank Zupančič, tajnik. dužnost je svakog člana ili čla nice, da se ovome pozivu odazo-vu, inače vas prosim, da se ne-mojte jadit na tajnika ili dru štvena pravila radi globe. A to va mje poznato kakova i kolika je globa za december; stoga svaki neka sebi pripiše svoju nemarnost. Ali još ču, da vas opomenem Nemojte zaboraviti, da nova kampanja za K. S. K. Jednotu je otvorena 1. decembra, 1925 za podignuti željeni cilj 30,000 članov i članic u stari i mlagj oddelek. Pa kakove nam još nagrade obečuju! Oh, da je jedan izmegju nas tako .sretan da bi dobio zlatu uru, i još za svakog kandidata $1. Ajde bračo na posao, pa da vidim koliko če ih koji preporučit 20 decembra, 1925.. Na noge bra čo i sestre naše majke K. S. K Jednote, da noželjni cilj dočeka-mo čim prije! Odbor ne može sam, trebamo pomoči; pa stoga svaki brat i sestra neka da pomoč odboru. Prosim sve one člane i člani ce, koji još imadu tikete od prošlog bala, da ih doneseju tikete ili novce na sjednicu ili tajniku, da tako možemo račun zložit do januarja, 1926, pošto se bude račun čitao na sjednici januarja, pa stoga že lim, da ga svaki član čuje, i koji ga hoče čuti, neka dog je na sjednicu, čitat če se svim sku pa, a ne svakom po redu. A sada želim vam «vim sku pa sretan Božič i vesel u novu godinu 1926. Čestitam svim glavnim odbornikom K. S. K. Jednote kao i svemu članstvu, da bi sretno i veselo sprovodili ove svete božične blagdane. Bog vas poživi mnogo i mnogo godi-na! Pozdrav vam dajem, vaš so-brat, John Bajs, tajnik Društvo Marije Pomagaj, št. >78, Chicago. III. Da se ne pozabi. Prihodnjo nedeljo, 20. decembra se vrši glavna letna seja našega društva. Pridite vse. in pripeljite kandidatinje. Ako imate katero novo, da še ni bila pri zdravniku, peljite jo pred sejo k Dr. Uršiču, pa bo sprejeta. Asesment se začne pobirati že ob 1. uri popoldne. Matere, ki pošiljajo otroke, prosim, da jih pošljejo na dom plačati ali pa da so otroci točno ob 1. uri popoldne v dvorani. Sosestrski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica. Iz ureda tajnika društva Vitezi sv. Mihalja, br. 61, Youngs-town, O. Cjenjena brača i sestre: Go-dišnja sjednica se bliža; a ova sjednica je zadnja u godini i važni j a od svih drugih. Daklem opominjam braču i sestre, da se sastanemo svi sku-pa, i da se vidimo, bratski sve učinimo, i svaki svoj asesment platimo. To če biti 20. decembra (prosinca), 1925 u 1:30 Društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, III. Ne bom poročal o delavskih razmerah, pač pa imam poročati žalostno vest, da je dne 20. novembra umrla naša sosestra Mrs. Frančiška Pajsar, vsled ponesrečene operacije na žolč-nem kamnu. Pogreb se je vršil dne 23. novembra ob 9. uri s sveto mašo zadušnico, pogreba se je vdeležilo lepo število članov in članic. Dragi mi rojaki! Tukaj smo zopet videli, kaj je društvo K S. K. Jednote; kako lepo in složno deluje skupaj v takih sluča jih. Zato, ako je še kateri tukaj med nami, da ni član K. S. K. Jednote, je prošen in uljudno vabljen, da pristopi k temu ali onemu društvu K. S. K. Jednote. Tu imamo moška in ženska društva. V prvi vrsti priporočam naše enakopravno društvo Marije Pomagaj, št. 79, kjer je za vse enako preskrbljeno, za moške in za ženske. Dalje opozarjam vse člane, ako imate otroke, ki še niso v mladinskem oddelku K. S. K. Jednote, da jih vpišete prej ko mogoče. Poživljam tudi vse člane in članice našega društva, da se zagotovo vdeležite glavne ali letne seje tretjo nedeljo v mesecu (20. decembra} ob 2. uri popoldne v navadnem prostoru; imamo razne točke na dnevnem redu, katere je treba rešiti, kakor tudi volitev novega dru- štvenega odbora. Zato je bila določena kazen $1 na vsakega člana in članico, ki se te seje ne vdeleži; oprošča jih samo bolezen in nujno delo. Zdaj pa voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem glavnim in krajevnim uradnikom kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. Jedno'te. S sobratskim pozdravom, John Cankar, predsednik. Naznanilo. Članom in članicam društva Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, III., naznanjam, da se bo vršila glavna letna seja dne 20. decembra ob 1:30 popoldne. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje vdeleži, kjer bo voli tev novega odbora na dnevnem redu in se bo vse potrebno ukrenilo glede poslovanja v prihodnjem letu. Kateri član se te seje ne vdeleži, plača en dolar v društveno blagajno; torej pri dite vsi, da bomo vsaj enkrat v letu vsi skupaj! Opomniti moram tudi. da je v decembru 50 centov posebne Jednotine naklade na vse člane in članice in sicer za poškodnin-ski sklad, torej ne jiozabite te ga. S sobratskim pozdravom, Ignacij Grom, tajnik. Vabilo na glavno sejo. Iz urada društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., se naznanja vsem cenjenim članicam, da se bo vršila prihodnja seja dne 20. decembra" točno ob 1. uri popoldne. Ker bo to glavna letna seja, je dolžnost vsake članice, da se te seje zagotovo vdeleži, ker bo več važnih točk na dnevnem redu in volitev novega odbora za leto 1926. Zatorej, združene mi sosestre, pridite vse in izvolite odbor po svoji volji; katera se te seje ne vdeleži, zapade $1 kazni kot določajo pravila, izjema je samo bolezen. Nadalje opominjam one članice, ki so zaostale na dolgu r asesmentom, da naj ga poravnajo na prihodnji seji, da bom lahko predala čiste račune novemu odboru. K sklepu opominjam še članice, ki imajo tikete od naše zadnje veselice,* da naj iste vrnejo nazaj, ali mi izročijo denar. S sosestrskim pozdravom, Josephine Fortun, tajnica. letne seje. Pričetek seje bo točno ob 2. uri popoldne; asesment bom pobirala pa že ob 12:30, tako da bo lahko vsaka že pred sejo plačala. Prosim tudi vse one članice, ki društvu dolgujejo, da gotovo poravnajo svoj dolg do 27. decembra, da mi bo lahko knjige zaključiti in urediti. Gotovo ste brale naznanilo brata glavnega tajnika, da je za mesec december razpisan posebni asesment 50 centov na vse člane in članice in sicer za poškodninski sklad; zato priporočam, da naj še svoto 50 centov vsaka pripravi k prihodnjemu asesmentu, da ne bo potem morda kakega nepotrebnega prigovarjanja. Cenjene sestre! Pridite vse na sejo brez izjeme in pravočasno; katera se iste ne vdeleži, plača en dolar kazni, izvzete so samo bolne članice. Vsaka naj predlaga za sprejem tudi po eno novo kandidatinjo, če ne za od-rastli, pa vsaj za mladinski oddelek. Sosestrski vam pozdrav, Frances Terček, tajnica. Vabi.« na sejo. S tem uljudno vabim vse članice našega društva sv. Barbare, št. 128, Etna, Pa., na redno, oziroma na glavno letno sejo v nedeljo, dne 20. decembra točno ob 2. uri popoldne. Te seje je dolžnost, da se vdeleži vsaka članica, ker imamo več važnih reči za rešiti in si moramo tudi izbrati nove odbornice za prihodnje leto. Dalje prosim vse članice, katerih se to tiče, da poravnajo svoj dolg na tej seji, da bo mogoče izročiti novemu odboru čiste račune. Torej pridite vse na prihodnjo sejo, da si izbe- / rete take odbornice, ki se bodo brigale za društvo, ne pa take, ko jim je samo za čast, potem pa iste odbornice ni več na sejo tekom ceflega leta. Pozdrav vsemu članstvu K. S.-K. Jednote, želeča vam vesele božične praznike in srečno ter veselo Novo leto 1926. Johanna SkofT, tajnica. \ - Društvo sv. Genovefe, št. 108. ' Joliet, III. Naznanjam članicam našega društva, da je bil na zadnji glavni seji ponovno izvoljen ves stari odbor in sicer soglasno. Seja se je vršila v najlepšem redu; le tako pojdimo še naprej ! Delujmo složno in pomagajmo ena drugi, saj vsaka zna, da odbor ne more sam vsega ukreniti, ker ima vže tako dosti dela. Na tej seji se je sklenilo več važnih točk v korist društva in Jednote. Odbor za prihodnje leto bo torej sledeči: Jean Težak, predsednica; Mary Musich, podpredsednica; Antonija Struna, tajnica; Ana Vardjan, zapisnikarica; Marie Golobitsch, blagajničarka; Agnes Buchar, Mary F. Laurich, Marie Buchar, nadzornice; Marie Kapela, Frances Jaklitch, bolniške obiskovalke; Elizabeth Wardian, rediteljica; Rev. John Plevnik, društveni duhovni vodja; Dr. Martin Ivec, društveni zdravnik. Želim vsem članicam našega društva in vsemu članstvu K. S. K. Jednote vesele božične praznike in srečno Novo leto. S sosestrskim pozdravom, Antonija Struna, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111. S tem prijazno vabim članice našega društva, da se v polnem številu vdeležite šteje dne. 27. decembra. Na dnevnem redu Društvo sv. Rozalije. št. 140. Springfield, 111. Staro leto se bliža h koncu in novo leto se nam približuje. Prišel je torej čas za volitev novega odbora za leto 1926. Vabljene ste vse članice našega društva, da se prihodnje letne seje vse vdeležite, ista se vrsi dn 20. decembra ob 3. uri popoldne v "Slovenija" dvorani. Pridite vse, izvzete so le matere z malim otrokom ali pa v slučaju bolezni. Na noge, žene in dekleta! Agitirajte za nove kandidatinje! Cas hitro poteka; samo ta mesec je še prosta pristopnina; katere še niste pri nobenem društvu, potrudite se sedaj. Pomnite, da bolezen in smrt nič ne izbira; jemlje stare in mlade. Le poglejte, koliko društvo pomaga ob času bolezni in smrti, ako je človek zavarovan; stroški so veliki, podpora dobrodošla. K sklepu želim vsemu članstvu naše Jednote prav vesele božične praznike in srečno Novo leto. Bog vas živi in ohrani! Sosestrski pozdrav, Antonija Brešan, tajnica. Naznanilo. Iz urada društva sv. Ane, št. 150, Clfveland, O., se naznanja, da bomo imele letno sejo dne 20.'decembra, 1925 v Slovenskem Narodnem Domu. Pričetek seje bo točno ob 1. uri popoldne. Na tej seji bo volitev odbora za leto 1926, poleg tega bo tudi več drugih reči za rešiti v korist društva. Ker je to letna ali glavna seja, je dolžnost vsake članice, da se vdeleži in vse tiste, ki ne pridejo na to sejo, bodo morale plačati 50 centov kazni v imamo volitev odbora za pri hodnje leto 1926, poleg tega bojdruštveno blagajno, tudi več drugih reči za rešiti.i s sosestrskim pozdravom. Sploh pa dolžnost veže vsako Mary Globokar. tajnica, članico, da se vdeleži glavne ali' Dalje na Četrti atrani. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo Lastnina Kranjako-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. 6117 St Clair Ave. Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Randolph 3912. CLEVELAND, OHIO. Za člane, na leto Za nečlane -....... Za inozemstvo .... Naročnina: __________________________$0.84 ...........................$1,60 ...........................$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CA^NIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the . UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Wednesday.__ OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Randolph 3912. CLEVELAND, OHIO. M art, UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO "GLASILA K. S. K. JEDNOTE žeii vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbornikom* icam) krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote. sotrudnikom in čitateljem lista ZDRAVE. VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEŠNO NOVO LETO! IVAN ZUPAN, urednik in upravnik. Vabilo na sejo. Iz urada društva sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Članicam našega društva se uljudno naznanja, da se bo vršila letna ali glavna seja v nedeljo, dne 20. decembra ob 2. uri popoldne v navadnem prostoru. Članice ste vabljene, da se zanesljivo vse vdeležite te seje, ker imamo več važnih točk za rešiti v korist društva ter volitev uradnic za ieto 1926. Sosestrski pozdrav, Ivana Urankar, tajnica. Nadaljevanje lz tretje strani. Naznanilo. Vsem onim članom in člani- cam društva sv„ Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., ki živijo izven društvenega sedeža, naznanjam, da naj se po Novem letu obrnejo na novoizvoljenega tajnika brata John Bevc, Box 218, Canonsburg, Pa. S sobratskim pozdravom, John Pelhan. dosedanji tajnik. Naznanilo. Društvo Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., je izvoli- lo sledeče uradnice za prihodnje leto: Helena Mally, predsednica; Mary Bombach, podpredsednica; Frances Ponikvar, tajnica; Rose Hrovat, zapisnikarica; Frances Debevc, blagajničarka; Josephine Menart, Mary Bajt, Christine Pirnat, nadzornice; Frances Kasunich rediteljica; Rev. J. B. Ponikvar, društveni duhovni vodja; Dr. Seliškar, Dr. Oman in Dr. Perme, društveni zdravniki. Frances Ponikvar, tajnica. Društvo Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. Ker se je na zadnji glavni seji našega društva sprožilo in odobrilo lepo misel o ustanovitvi posebnega društvenega kluba za dekleta (šivalni in zabavni klub), smo imele prvo ustanovno zanimivo sejo dne 9. decembra zvečer, katere se je vdeležilo 30 mladih članic, oziroma začetpic tega kluba. Pri tej priliki je bil izbran tudi posebni klubov odbor. Dalje je bilo sklenjeno, da se priredi prihodnji mesec prvi zabavni večer V svrho tega, da se vse mlade članice našega društva in kluba spoznajo. V zimskem času ob dolgih večerih bomo imele šivalne > tečaje (goduk), poleg tega pa tudi kak -eter telovadbo, oziroma ba.* bali igro in kaj sličnega za ;uše razvedrilo. Skušale bomo vedno kaj zanimivega prirediti, kar se bo vam dopadlo. Tem potoni bi prosila še ostale članice (matere), ki se za ta klub zanimajo, da bi poslale svoje hčerke k nam; to velja seveda samo za oi^e, ki so tudi članice društva Marije Magdalene. Me bi želele, da bi bile v tem klubu vse mlade članice našega društva, oziroma vsa deklote, pa naj si bo že spadajoča v odrastli ali pa mladinski oddelek. Cim več nas bo skupaj, toliko več zabave bomo imele. To je, kar me želimo, da bi k družabnosti zbudile vse naše mlade članice. Ako bi katera članica hotela kaj več pojasnila o tem, ga lahko dobi pri meni, bom vedno zato na razpolago. Več o tem se bo zvedelo na prvi seji meseca januarja (4. januarja,1926), kamor naj pridejo na|e mlade članice. Upam, da bo šel ta naš klub uspešno naprej, kar bo v korist nam vsem in našerhu cenjenemu društvu. Ostajam s sosestrskim pozdravom vam udana, Josephine Menart, aačas. tajnica dekliškega kluba 1277 NOrwood Rd. Telefon: Randolph 2914 R. Naznanilo. Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn., bo imelo svojo letno sejo dne 20. decembra. Ta seja bo važna, ker bo treba voliti novi odbor za leto 1926. Prošene so vse članice, da se seje vdeleže vsaj enkrat v letu, ker to bo glavna sej£; dolžnost nas veže, da smo vse navzoče pri tako važni seji. Opomba: Ne pozabite, da je v decembru 50 centov posebne Jednotine doklade za poškod-ninski sklad! S sosestrskim pozdravom, ^ Theresa Krall, tajnica. Iz urada društva sv. Vincenca, št. 182, Elkhart, Ind. Na zborovanju letne seje dne 6. decembra je bil soglasno izvoljen ves stari odbor in sicer sledeči: Anton Trlep, predsednik; Mimie Štrukelj, podpredsednica; Mary Oblalj, tajnica; Aloj-. zija Prijatelj, blagajničarka; Amalija Trlep, zastopnica. Vse je torej ostalo pri starem, le sejo se je preložilo, da bo društvo zanaprej zborovalo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2-uri popoldne pri sobratu Josip Oblaku na Hump. Vsem članom in članicam naše Jednote želim vesele božične praznike in srečno Novo leto. S pozdravom, Mary Oblak, tajnica. Vabilo na sejo. Iz urada društva sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa., se vse člane in članice opozarja, da se prihodnje ^eje, ki bo glavna letna seja dne 20. decembra gotovo vdeležijo. Z bratskim pozdravom, Andrew Tomec, tajnik. Društvo sv. Srce Isusovo, br. 166, S. Chicago, lil. Sa ovim se naznanja članom i članicam zgora imenovanog drugtva sledeče točke: 1. Da ne bi zaboravili dojdu-ce sjednice 20. decembra, koja de biti ujedno glavna ili godiš-nja sjednica; na istoj če se bi-rati odbor za godinu 1926. Ima j te onda svi u srcu ovu sjednicu. I još koji je oddaljen neka se zanima da bi mogal pri-sustvovati godišnjoj sjednici, da bude znal cijelu godinu za odbor i sva društvena pravila, i se bude znal ravnati, da mu ne bude sila popitivati ovo i ono. 2. Opominjam sve člane i članice, osobito one, koji več du- jguju društvu, da bi sve po-; ravnali na godišnjoj sjednici, i da bi se čisti računi predali novem odboru, i bilo bi dobro, kada ne bi nijedan ostao dužan ove godine. . 1 3. Opet vam javljam svima, da je za mjesec december razpisan poseban razporez^ 50 centi ;po svakome članu i članici za primanjanje operacijskog i osa-kočenog sklada, ako niste neko-ji oponitili ili opazili' urednog naznanila glavnoga tajnika. 4. Toliko vam mogu dati do znanja svemu članstvu našeg društva, da nečete posle popi-I tavati jedan po jedan na sjed I niči zašto je to, da čete una j pred znati i se po tem ravnati 5. Opominjam sve člane i čla nice, koji imade još kadi prijatelja ili znanca u kojem oddelku bilo, i koji niso još nigje pri društvu, dopeljite ove u naše redove dok je badava pri-stup; baš jiffi je sada najbolja priljika još december mjesea S tem rečem svima: Dobro nam došli! Sobratski vam pozdrav, Frank Pleska, tajnik. 2944 E. 87th 8t. LETNA SEJA DRUŠTVA SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162, CLEVELAND, O. (V* izgled in poduk drugim) Dne 7. decembra se je vršila glavna letna seja našega ženskega društva sv. Marije Magdalene, št. 162 v šolski dvorani s v. Vida. Vdeležba sester je bila nepričakovano velika. Seje se je vdeležilo okrog 300 članic in bilo je naravnost nekaj živahnega. Podpisani sem se čudi vdeležil, da bi mogoče podal eno ali drugo potrebno informacijo ali da bi opomnil na 2no ali drugo potrebno točko. Reči moram, da sem bil zadovoljen z izidom seje in vsega, kar se je na seji ukrepalo. Naše ženske, dasiravno so precej igovorne in včasih malo nestrpne, vendar pa so tudi premišljene in dobre, vselej pokažejo svojo pravo zavest in storijo, kar vedo, da je njihova dolžnost.. Na seji pi prišlo do nikakih nesporazumov, dasi je nekaj neverjetnega pri taki "vdeležbi žena in deklet skupaj; nasprotno pa se je ukrenilo marsikaj dobrega in sicer, da bodo pomagale svojim sosestram dekle-tam na ta način, da jim za prvi začetek podarijo svoto $150 ? namenom, da si iste ustanove svoj posebni šivalni klub in športni dddelek, kar bo dekletom koristilo za njihovo bodočnost in k zdravju. In ker ima drtotvo veliko deklet, se lahko pričakuje, da bo ta stvar rodila mnogo dobrega. Posnemanja vredno! Seja se je izvršila vsestransko zadovoljivo. Volitev je šla hitro izpod rok; članice so pokazale, da je bil dosedanji odbor povsem dober in so radi male spremembe, ker so nekatere odrekle prevzeti še nadalj-no uradovanje, zopet izvolile vse stare uradnice, katere so bile voljne še kak urad prevzeti. Od moje strani jaz častitam društvu sv. Marije Magdalene za tako dostojno obnašanje; čeravno ni še vse popolno, vendar pa lahko pričakujemo, da je mnogo boljše kakor je bilo pričakovati, to je pot do izobrazbe in do napredka. Priporočam, da bi se članice sej -tudi v naprej vdeleževale v obilnem številu; seje naj bodo kratke, stvarne, vesele in brez napadov. Do uradnic mora imeti vse član- stvo spoštovanje, za pojasnila1 sebna društva, na katere seje od društvenih uradnic naj se se bodo zbirali in iste vodili ka-vprašuje od strani članic na lep kor omenjeno. In ako hočemo kaj napredka od naših mlajših, bodo oprijeli naše organizacije, jim ustanoviti društva fantov in deklet, in dajmo jim iti na# roko.tudi s tem, da jim pomagamo že od začetka. V Clevelandu smo ustanovili dva taka društva, namreč društvo fantov in deklet. Vsak izmed nas je dolžan iti tem na roko. Bog ne daj, da bi kateri član ali članica, moškega aH ženskega že obstoječega društva imel kaj proti temu za oporekati. To bi bilo naravnost krivično, kajti naši mlajši bodo stebri naši Jednoti, mi starejši pa bomo Jednoti le v škodo, ko bomo izmirali, oni bodo pa zidali, to pa ne bo šlo, ako jim ne bomo> mi pomagali. V vsaki naselbini, ako je le mogoče, naj se takoj ustanove nova mladinska društva in vsi jim moramo do tega pomagati, brez razlike, čeprav imamo že moška in ženska društva. Prej ko bomo mi to dosegli, prej bomo zagotovljeni, da bo imela naša Jednota dobro in skalnato podlago, ta pa je le v naših sinovih in hčerah. Naj bi vam govoril karkoli drugega, bi ne bilo toliko pomembnega, kakor je ravno ustanovitev mladinskih društev za našo Jednoto. Torej začeli smo v Clevelandu s tem, da smo ustanovili mlade-niško in dekliško društvo, sv. Alojzija in sv. Terezije. Začeli in dostojen način; lepa beseda najde lepo mesto vsikdar; nice delajo za članice, in ce morajo, to pripoznatit Z ostrimi besedami se samo ena drugo, z dostojnim vpraša njem se pa lahko poravna vs^i nesporazum. Enako velja tudi za vsa druga ženska in moška društva. Od pravega zadržanja na sejah je odvisno vse, ves napredek. Le prevečkrat se na neopravičeni način napada uradnike ali uradnice; slednji bi morali dobiti priznanje, pa so napadani, in tako izgubijo veselje do dela in pa ljubezen do bratstva in sestrstva. Z novim letom pa pojdimo na nova dela, na boljše navade in na uljudnejše načine. Še nekaj imam, kar moram povzeti iz seje društva sv. Marije Magdalene. To, kar so 3klenile članice imenovanega društva, in kar so sklenili tudi društveniki društva sv. Vida na zadnji seji in so že ponekod oklenila tudi naša sobratska društva, je nekaj neobhodno potrebnega za vsa naša društva, kjerkoli se nahajajo, namreč to, da so odločila iz svoje blagajne svoto denarja za mlade (lane in članice, da z istim začno delati med .seboj akcije, katere so neobhodno potrebne za njihov živel j v društvu, brez katerega bi ne bilo mogoče napredka in ne obstanka društvu čez nekaj poznejših let. Ako i smo tudi, da pomagamo fan ne bomo mi sedaj prav hitro delali nato, da se bo naša mladina sama organizirala v klube in društva, tako kakor jim gre, potem naj le pričakujemo, da bomo ostali osamljeni, da bo naša Jednota samotarila in gledala kakor koklja, ki so jo zapustila odrastla piščeta.x Mi ne smemo čakati, ker s tem zgubljamo dragoceni zaklad že sedaj z vsakim dnem. Smo baš v časih, ko dorašča naša mladež • (sinovi in hčere), torn in dekletom naših starejših do medsebojne zabave in koristne izobrazbe. Še bolj kakor to je ono, da so taka društva za sebe kakor da jim pomagamo do klubov, kajti oni vseeno ne bodo hodili na seje naših društev. Oni pa, kateri so si ustanovili svoja društva in bodo vodili svoje seje po svojem okusu, se bodo pa temu privadili, bodo veselje pridobili in tako postali navdušeni za Jednoto; oni pa, kateri ne bodo ho- mnogi so že nam odšli drugam, dili na seje z nami, pa ne bodo ker jih nismo organizirali in obdržali. Cast onim, kateri so jih vpeljali v društva in potisnili v eden ali drugi društveni urad,"oni so dobri naši potomci, oni bodo stalj se kot nadaljni stebri naše stavbe — Jednote. Koliko tisoč je pa še onih mla-deničev in deklet, katerim je Jednota se neznana in nepriljubljena tujka? O kateri še ne vedo, da je mati Jednota tudi njih narodna mati? Radi teh jaz tukaj pišem ta članek. Tudi te prav lahko mi spravimo vse skupaj v naš delokrog, samo malo moramo v ta namen žrtvovati. Mi moramo biti razsodni, mi ne smemo biti sebični in delati sebično T nam mora biti mar blagor in napredek skupne Jednote in ne pa zasebnih društev. Večkrat se opazi v naselbini, kjer je veliko naroda skupaj, 'da nekatera društva gledajo od ! strani svoje mlajše, ko so si tisti ustanovili svoje mlado društvo. To pa ni prav, stara društva bi se morala tega celo veseliti, pomagati bi jim morala kjerkoli jim je mogoče. Dandanes, ko ima Jednota svoje centralno blagajno je stare-•jim društvom vse jednako, če so mlajši z njimi ali so sami zase; ako so sami zase, je upati Jednoti napredka, ker bodo isti prijeli za vajete Jednote in jo peljali za nami oni naprej. Mi ne moremo pričakovati, da bodo naši mlajši hodili na naše društvene seje in nas poslušali, ki se večkrat prav trdno v besedah poprimemo; tega ne moremo pričakovati; mogoče oče ali mati spravita svojega sina ali hčer na sejo s težavo in nevoljo, ali povem vam, da bi bilo boljše, da bi ne šla, ker se od nas ne navadi ničesar vabljivega. Naši mlajši bodo morali imeti svoje seje in po nikoli imeli veselja do društva in Jednote. Seveda se bo dobila izjema kakor je tudi izjema sedaj, ker nekateri so sedaj tudi naši člani in članice naših hčera in sinov, jaz, ko to pišem, v duhu gledam na vsesplošno korist in menim, da imam prav. O priliki se bom o tem zopet oglasil in prinesel dokazov za moje podatke. V nadi, da so me cenjene sosestre in sobrat-je vsi prav razumeli in da ne bo priletela kje kakšna zaušnica, sem vedno vtš udani so-brat Anton Grdina, glav. preds. -o- Cleveland (West Park), O. — Kakor že znano, je naše društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, dne 22. novembra priredilo veseloigro "V Ljubljano jo dajmo" in komičen prizor "Čudna kupčija." Ta prireditev je sijajno izpadla, A kajti toliko ljudstva še ni bilo nikdar v našem Jugoslovanskem Delavskem Domu kot isto popoldne. Pa kako bi ne izpadlo dobro s tako izurjenimi igralci in igralkami? Cimpermanov Toni in pa Ve-harjeva Josie, to sta kar ustvarjena za igre. Kaj pa Julija Ve-harjeva? Da ste jo videli, kot pravo kranjsko dekle, čeravno rojena tu v Ameriki! Pa Lun-drov France, ta vam je bil res kakdr kak doktor. Kaj pa Cim-permanova Mary? Ta vam je bila pa duša cele igre v glavni ulogi; njo smo poslali v Ljubljano (na odru), pa je že zopet med namj. Cast ji! Tudi John Cimperman jo fino igral, naj reče kdo kar hoče. Enako pohvalo zaslužita tudi Tony Hosta in Joe Lunder. Tako je moje mnenje ih sodba. Ves čisti prebitek te veselice (nad $100) je spravilo društvo svojih navadah, običajih v go-;v svojo blagajno, voru in okolnosti, v pravem ■ Ne smemo pa pozabiti tudi ameriškem duhu, kakor se bo naših kuhari^ m kelnanc za U-njim prilegalo. To pa bo naj-!ko fino postrežbo v kuhinji, boljše, da si ustanove svoja po-'Hvala vam in pa sobratu Joe Lessu, ki je za to prilike nalašč napravil tako okusne krvavice. Dalje izrekam lepo zahvaio vsem trem glavnim uradnikom za vdeležbo in govore: bratu glavnemu predsedniku Antonu Grdina, bratu nadzorniku John Zulichu in bratu uredniku Ivan Zupanu. Predzadnjo nedeljo je bila glavna seja našega društva; bilo je prav živahno na tej seji in navdušeno, ko je pristopilo zopet lepo število novih članov v naš krog. Prav je imel zadnjič urednik "Glasila," ko je trdil, da je naše društvo sedaj največje slovensko društvo tukaj v West Parku. Skupno število članstva v obeh oddelkih znaša sedaj 211. Tudi v finančnem oziru lepo napredujemo pri društvu. Ciste gotovine imamo nekaj nad $450; razne delnice, last društva $75; inventar in drugo $75, tako da znaša skupno premoženje društva nad $600. Toliko je spravilo društvo skupaj v dobrih treh letih; poleg tega ima tudi dve krasni zastavi. Naj še k temu pripomnim, da naše članstvo ves čas ni še nikdar plačalo kakega posebnega asesmen-ta v društveno blagajno, razun 10 centov mesečno za redne stroške, to je vse. Cisto lahko bi .plačevali bolniško podporo iz društvene blagajne, ako bi se ne držali gesla: "Vsi za e:ie-ga, eden za vse!" Ne samo za društvo ,ampak tudi za Jednoto se moramo brigati. Ker je v vseh ozirih tako lepo urejeno, so bili člani na seji vsi zadovoljni; to se je pokazalo tudi pri volitvah. Pri nominaciji za predsednika je bil prvi predlagan stari predsednik brat John Pozelnik, ki je pa nominacijo hvaležno odklonil, rekoč, da je preveč zaposljen, nato je bil izvoljen na njegovo mesto brat Anton Hosta starejši. Ker .je za njim dobil največ glasov brat John Lunder starejši, je bil proglašen podpredsednikom. Temu je sledila volitev tajnika, kateremu so dali kar ultimatum še za naprej, rekoč: "Ce kaj več zahtevaš, pa še primaknemo!" Tajnik se je nekaj časa obotavljal, naj kdo drugi prevzame ta važen urad; končno se je moral udati. Tudi dosedanja pomožna tajnica sestra Helena Less se je morala ukloniti, češ, da zna najlepše pisati. Naš - večletni finančni minister brat Mike Weiss se je hotel tudi iz-I nebiti blagajne, pa mu tega niso pustili; bali so se, da bi morda finančno stanje ne padlo, če bi dali blagajno komu drugemu? Nadzorni odbor mora tudi ostati, so rekli, ponovno sta bili torej izvoljeni Mrs. Jennie Samich in Mrs. Frances Koželj; ker je bil pa dosedanji nadzornik brat John Lunder izvoljen podpredsednikom, so namesto njega izvolili v nadzorni odbor brata Jerneja Zankarja. Bolniški ča dr. Fr. Trdan. Zanimivi "Spomini na slovensko zemljo," ki jih tudi v starem kraju radi prebiramo, mi podajejo danes pero v roko. Gospod A. G., ki je odnesel nešteto lepih spominov iz stare domovine, me je v opisu par-krat apostrofiral in tako indi-rektno pozval, naj tudi jaz kaj napišem. In ko sem razmišlje-val, kako bi ga za ta uljudni opomin "poplačal," sem skočil s stola, tlesknil s prsti in vzkliknil: "Jaz sem se pa eno zmis-lil in naredil bom ta špas." Opisal bi vam rad nekaj prizorov, za katere g. A. G. niti neve, ker ga ni bilo zraven. Sicer je nekoliko slišal o njih precej po nesrečenimi turi, a to je bilo samo zvonenje od daleč, ker prave slike ni hotel podati nobeden izmed soudeležencev, ne Rev. J. J. Oman, ne Rev. dr Josip Debevec, ne jaz. Nekam sramežljivo smo gledali vsi tri-kakor mlada kmetska ne-esta, ko pride prvič v novo hišo — ker smo bili temeljito zgrešili svoj cilj, nehote seveda. Tudi moram povedati kar na tem mestu, da izprva moji ameriški prijatelji niso kazali posebnega veselja za visokogorsko turistiko. Mrs. Grdina je sicer ila pripravljena iti na Triglav, toda pod pogojem, da jo avtomobil popelje gori. Ko pa se je čas dopusta bližal koncu in so bili dnevi bivanja v starem traju šteti, se je prijavilo splošno navdušenje za slovenske go- je re. Rsv. Kazimir je v duhu Že Delati niso znali nič in so bilijmaševal v lični kapelici ns Kre-tudi preleni doma v starem kra- darici pod Triglavom, 2,515 me-ju, taki puhloglavci' niso našli trov visoko, Mr. A. Grdina je vmes potrkaval z malim zvončkom, dočim je Rev. J. J. Oman odkrival na Bogatinu '(2,008 metrov) Zlatorogov zaklad, kakor poje Baumbach v svojem Zlatorogu: "Rog kozlov namreč doli v Bogatinu odpre duplino, kjfr leže zakladi tako obilni, da. če pride ponje voz sedemsto, ni moč jih razpe-1 jati.** V duhu tega razpoloženja se je končno vendarle porodil naš izlet na Golico. Povod pa je dal še en zunanji impuls, ki ga ne smem. prezreti ne zamol-čati. Pet dni pred povratkom v Ameriko sva z Rev. J. J. Omanom posetila prijaznega profesorja g. dr. Jos. Debevca, brata vašega solastnika tiskarne, Mr. Jakob Debevca. Gospod profesor je ravno popravljal angleški prevod. Jack Londonovega "Krištof Dimača" za Mladiko in na njemu lasten način hvalil lepoto angleškega jezika, ki da je v izražanju kratek in tako jedernat in slikovit kakor ma-lokateri drugi. Ko smo izmenjali nekaj običajnih vprašanj in odgovorov, zasuče g. dr. Debevec pogovor na lepoto slovenskih gora z znanim Vodnikovim citatom: "Sklad na skladu se vzdignje pulili vrhov kamen zid. večni mojster ukazuje: prid' zidar se les' učit!" "Ali "Ste že bili na Golici?" vpraša Rev. J. J. Omana. "Ne, samo na Šmarni gori sem bil; Mr. Zormanu sem bil obljubil, da pohitim skupno njim na sv. Jošt, a obljuba je do danes ostala na dolgu. Ko se povrnem v Cleveland, bom najbrž moral za ta dolg odgovor dajati "Jaz sem bil letos ie dvakrat na Golici," nadaljuje g. dr. Debevec, "a v vaši družbi sem pripravljen iti še v tretje, da boste našemu Jaki povedali, kako smo lezli na Golico." Tedaj je bila IV«)ftyyt slovili smo se z zagotovilom, da se snidemo opoldne na kolodvoru v Št. Vidu. "Ti ne kažeš danes posebnega veselja za na gore," me podraži Rev. J. J. Oman. ko sva se vozila proti Št. Vidu, da se v naglici opremima s turistov-skimi potrebščinami. "Da in ne!" odgovorim. "Navdaja me neka zla slutnja, vreme nam bo nagajalo in bojim se, da ne bomo dosegli vrha Go-lice. Le poglej tiste oblake! Tudi mi je znana stara izkušnja: če sta kapi Krima in Triglava zaviti v megle, bo v kratkem dež. Seveda ne velja sedaj noben pomislek več. Besedo sva dala, g. dr. Debevec se bo gotovo pripeljal. Da bi le bil jaz slab vedež!" Pa nisem bil. Ko je opoldne privozil v Št. Vid "Gorenjec," je lilo kakor iz škafa. Med ploho in viharjem skočiva v železniški voz, kjer naju prijazno pozdravi tretji sopotnik dr. Debevec. Vendar nisem še danes na jasnem, ali se je g. profesor najinega prihoda razveselil ali pa ustrašil. Jaz bi 'prej trdil zadnje, ker gospoda dobro poznam in vem, kako težko je pogledati za njegove kulise. V podkrep moje sodbe lahko navedem še dejstvo, da sam ni verjel, da naju bo dobil na kolodvoru — vozovnico je imel samo do Št. Vida, kar je v oči-gled hipno nastalemu neurju modro in pametno naredil. Ampak zdaj ni bilo več odpomoči. Lokomotiva je' zabrlizgnila in mi smo bili veseli, da smo pod streho Tudi med vožnjo ni bilo pravega razpoloženja. Kako pa naj bi bilo! Vrhovi gorenjskih velikanov so se kopali v oblakih. v okna je udarjal dež, po Sorskem polju pa je ležala gosta megla. G. dr. Debevec nas je sicer tolažil, da se bo onstran Kranja razjasnilo, a to je govoril s takim poudarkom, da je bilo je na prvi hip videti, da samemu sebi ne verjame. Nič zdatnejša ni bila tolažba, s ka-| sor Grošelj, ki je v Žirovnici vstopil in se z nami peljal do Jesenic. K slabemu vremenu se je pri družila še mala nezgoda. Kot izkušen turist sem dobro vedel kaj treba vzeti na pot. Sicer nama je g. dr. Debevec priporočil samo par limon in nekoliko sladkorja, češ, da je vode dosti pod Golico in na Golici, a jaz sem stisnil še steklenico konja ka, ki mi jo je bil dal v Kranj ski gori Lavtižarjev Joško za spomin. Da poživim dobro voljo, sežem v nahrbtnik. G. Grošelj je ie naprej hvalil težko pričakovano kapljico, a glej spaka! Na mesto konjaka pri vlečem krvaveč prst, na dnu hrtenika pa so v konjaku pla vale limone in cuker. "Nesreča — znamenje, da se bo kmalu uvedrilo," se poredno šali g. dr. Debevec in hvali na vse pretege modrost ameriških državnikov, kt; so vpeljali prohi bicijo. (Jože, če si to storil pri zdravi pameti, si nisva več žlahti — Jaka). Jaz sem seveda kljub temu imel dvojno škodo: ranjeno roko in ubito siek lenico. Na Jesenicah smo mimogre de obiskali Rev. A. Kastelica Dež je bil ponehal, a g. dr. Debevec je čimbolj izgubljal ,vero vase, zato si je pri jeseniškem g. župniku izposodil dežni plašč Od Jesenic do Sv. Križa na podnožju Golice se pot neprestano dviga navzgor. To ugod no lego ljudje prav dobro izkoriščajo v zimskem času: ko sneg pokriva hrib in dol, vozijo aeno, les in drva samotež, ali* pa se tudi sami sankajo. Peš rafilš navkreber poldrugo uro, s sankami navzdol pa četrt ure. "Škoda, da ni zima!" vzklikne Rev. Oman it^^auka tako glasilo, da je odm^yalo od Golice na Pod rožico. Ko imamo za seboj prvi kla nec, se nam odpre ljubka, jarku podobna dolinica, obdana deloma od gozda, cjploma od strmih $t«žp,, V ozadlu^jo zapira stož-čast vrh Gdier 0,836 metrov) na katerem sta v ne posebno veliki razdalji dve planinski koči. Izpod vznožja prihaja Je-senišnica, ne kot slaboten vrelec, marveč kot krepak potok Od vseh strani« 2bira svoje moči jih razvrsti V malem tolmunu potem pfi srdito drvi v dolino, kj^r žene žago. Na levi strani kuka iz gozda Plavški rovt, koder pelje čez Podrožico pot na Koroško. Razen par voz, z drvmi naloženih, in stare ženice, ki je nabirala želišča zoper protin in revmatizem, nismo srečali žive duše. Vrh Golice se je zdaj pa zdaj pokazal iz megle, pa je zopet izginil v njej, kakor da bi nas vabil, naj pospešimo korake, da pridemo še pred večerom nanj. Toda vmes nas je strašil pohleven dež, ki je za hip prenehal in se kmalu nato zopet oglasil. Ko §mo se približali prvim hišam Sv. Križa, so se odprle vse zatvornice neba K sreči je bilo župnišče v bližini. * N "Na Golico mislite? Ampak danes nel Tudi za jutrajšnji dan vam ne napovedujem nič dobrega.' Nocoj je bil sodnji dan, celo noč je grmelo in treskalo; na planini je strela ubila pet glav goveje živine," je govoril prijazni g. župnik, ko nas je sprejemal pod svoj gostoljubni krov. "Jaz še nisem obupal," de pogumno g. dr. Debevec, "pokažite 'Bodečo nežo,' vanjo stavim vse svoje zaupanje, ker me ni še nobenkrat varala." "Bodečo nežo že dva dni vije krč," ga prekine g. župnik. "In hišica — kdo je v njej, mož ali baba?" "Mož!" "Torej novo slabo znamenje," pripomnim še jaz suhoparno. Toda g. dr. Debevec vsaj na videz ni hotel zgubiti poguma. Venomer je hvalil krasni razgled z Golice in zatrjeval Rev. Omanu, da bomo ob osmih ali devetih zvečer vrh Golice kozje mleko pili. ici Močan dež je padal celo popol- tero nas je nasičeval g. profe-J A bil je to pot slab prerok! dne. Proti večeru se je za trenutek razkropila megla, Golica je zopet pogledala v nižavo in nas liki gorska vila klicala in vabila. Kaj čuda torej, da smo opasali ledja, prijeli za gorja-če, vrgli nahrbtnike na rame in hajdi. v temno noč! Prišli pa smo samo do cerkve in se obrnili nazaj. Izza Golice se pripode črni oblaki čuje se grom, bliski švigajo, strela udarja, hiše se stresejo, ljudje pa poklekajo in molijo rožni venec. Takega večera še nisem doživel," je izjavil Rev. J. J. Oman, ko smo odhajali v skedenj na seno. . "Jaz sem živ kapnik," je vzdihoval drugo jutro g. dr, Debevec in tožil, kako je celo noč skozi špranjo zatekalo v njegovo uho Tudi jaz sem prebil noč v strahu," dostavi Rev. J. J Oman, "na tramu pod streho je namreč viselo lastovičje gnezdo, polno nagajivega naraščaja, zato sem se bal, da bi še mi ne pripetilo kaj takega kakor staremu Tobiju. Med turisti velja'pravilo, da je treba vsako turo pričeti kar najbolj zarano, tako, da jo končaš, če le mogoče, že opoldne. Naša troperesna deteljica pa je tisto jutro napravila izjemo. Ura je ravno bila osem, ko smo odpirali skedenj in gledali na vreme v pravem pomenu besede. Deževalo je kakor ponoči in prejšnji dan. "Ce dežuje pred sedmo uro zjutraj, pričakuj lepega vreme na, pravijo'Lvremenski preroki," meni g. dr. Debevec in začne na dolgo in široko opisovati lepoto Golice. Golica ima iztegnjen greben Zahodno od glavnega vrha je sedlo Jekel j, po katerem gre pot. od Goliške koče na Rožico in dalje na Dovje. Sedlo Jekelj služi tudi za prehod v Rožno dolino. V obližju Golice so štirje zarasli vrhovi s čudnimi' irtie-ni: Piredelj, Aredelj, Grome^ delj in Kogelj. Razgled z Golice je zelo raz-sežen zlasti na Koroško in bližnje Triglavsko pogorje in v Savsko dolino. Ob ugodni razsvetljavi opazuješ posebno razliko v barvi voda.. Sava se ti vidi zelena, Drava siva, Blaško jezero svetlo-modro. In take naravne lepote bi ne šli gledat osebno!" Cemu, saj zdaj vem, kakšna je Golica," je govoril šaljivo Rev. J. J. Oman, ko je ugasnila poslednja iskrica upanja in smo odprtimi dežniki stopali nazaj proti Jesenicam. Vrh klanca smo se še enkrat ozrli na Golico, od katere se je Rev. J. Oman poslovil v poetiškem zanosu: "Oj prijazne ve planine, ki v daljavi se bliščite, stokrat zdravi mi bodite kraji moje domovine." VESELE, ZADOVOLJNE IN BLAGO-SLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE! ter SREČNO NOVO LETO ' vam vošči prva in največja slovenska trgovina z oblekami za moške in dečke. JOHN GORNIK 6217 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Posebne cene j ZA BOŽIČNE PRAZNIKE ILI Iz Dalmacije itnportiran Maraschino, steklenica ................11.25 Iz Dalmacije importiran Pelinkovcc, steklenica ................$2.00 Iz Dalmacije importiran Vlahov, steklenica ..................$2.00 I m port i m no Seravallo vino, steklenica ................................$2.00 Importirane dalmatinske sardine, ducat škatelj ..............$3.00 Importirane dalmatinske "anehovis": Velika škatlja št. 3..........................................................$2.50 škatlja št. 1...».........................;...........................................$1.7., Importirani orehovi jedrci, polovice, funt ..........._....*...........$0.75 lmportirana turška kava, funt ..........................................$0.55 importirane dalmatinske fige, funt ....................................$0.20 Importirane italijanske salami, funt ..................................$0.65 Importiran parmezan sir, funt .....................................$0^75 Importirano brinje iz Ljubljane, dobi se ga cele vreče. To blago pošiljamo po povzetju (C. O. D.) v vse kraje Združenih držav in sicer po pošti, ali po ekspresu. Jugoslovani! Privoščite si za Božič kaj importiratiega blaga iz Jugoslavije. MIHALJEVICH BROS. CO. 6201 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. m m iW A* JŠ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO voščim vsem mojim odjemalcem in prijateljem, ki so me redno obiskovali v tem letu in se vam priporočam še za naprej. » Obenem se tudi zahvaljujem slovenskim in hrvatskim gospodinjam, ki so me podpirale v tem letu. Pri meni dobite vedno sveže grocerijsko blago po zmernih cenah, Točna in solidna postrežba. Pridite in se prepričajte! 7 i V zalogi irnam tudi cigarete, tobak, fine smodke, candy, sladoled in razne šolske potrebščine. FRANK MATJASIC 1115 Norwood Rd. Phone Penn. CLEVELAND, OHIO. 1031, Voščilo. V «POMIN pokojni Merici Hafnerjevi roj. Grdina. Umrla 13. decembra, 1923. v Clevekndu, Ohio. Se vedno T« v blagem spominu imamo oj Merica draga, — čeravno telo zarrtbli ho Tvoje v globoko ie jamo, počivaš dve leti pod črno zemljo. Se vedno obraz Tvoj, kot živa vsa slika rad stopa pred naše še solzne oči. Bol srčna je naša šc vedno velika! Prekmalu umrla si Merica Ti! — Edino tolažbo srce nam navdaja: Trpljenja da ženskega prosta ai zdaj; in duša da Tvoja v sredi tam raja uživa veselje, nebeški le — maj! Se vedno žalujoči: MATI. BRATJE in SESTRE. VSEM svojim dosedanjim klijentom, kakor tudi ostalim rojakom širom Amerike voščimo vesel Božič ter srečno in zadovoljivo Novo leto 1926. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem onim, ki so se posluževali naše firme v njenem dosedanjem nad-šest-letnem obstoju ter se njim in vsem drugim priporočamo za naprej. Zakrajšek & Češark SLOVENSKA BANKA 455 W. 42nd Streel NEW YORK, N. Y. m *» m m m m ** Ipl^ m m S m DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi Imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo ia lmportirana zdravila, kater« priporoča magr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakrttko r ^ ray1 cenjSa. boste ?aiil le mnogo drtfib korlatnlb stvari. MATH PEZDR -N^r^ SV*" m m m k j. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. pi^n^uS.^rw"1040 obvlck " dekleta in otroke. Posebno ugodna prilika za nakup primernih božičnih daril Vse« cenj. odjemalcem izražam tem potom svoje iskrene bončne in novoletne čestitke. ■ftv »4 ti fr FATHER JOHN'S LETTER. My dear Boys and Girls: Oh, what a beautiful scene! The snow is softly falling from the great heaven above. White and fluffy it covers the ground, the trees and the housetops. It looks to me as if mother earth wished to deck herself in the white gowns of a bride. Like fairies, the snow flakes come dancing and whirling around, kissing the branches of trees and flirting with one another as they noislessly flit by. It is all so beautiful, so grand, so elevating that my thoughts play me a sporty prank and lekve me sitting at the window while they join in the merry dance of the little white flakes. Up go my thoughts, higher and higher, until they have tome to the very clouds, the home of the little fairies and still they go higher. Above the clouds the sun like a king is still sending forth its servants, the rays, bringing light to all the world. But my thoughts will not rest, they still go higher. The sun and the stars are left behind. O children, what a grandeur, what a sight! Millions of stars of all sizes, all bigger than our earth, are up there each going its own way, each making a circle of immense demensions and yet all is order, all is peace and harmony. How can anybody say that there is no God when we see His wonderful work. Now my thoughts are at the gates of heaven. Come, children, come along, let us enter and-kneel at the foot of the golden throne of our loving Father, who makes all nature so beautiful. Are we not happy, dear boys and girls, that we have so good a Father in heaven? Let us talk to Him. But here is Tony Kovacich from Caspian, Mich., asking how to speak to our heavenly Father. I am sure Tony knows, but he does not think. of ifc, Anfonia Marinčič, you tell us how and when we speak to God. Correct. We speak to God when we pray. How good he is! Wherever we may be, we may speak to Him. Just recently a man, 73 years old was working in an elevator here in Cleveland. He was taking two men up to the top floor. The man opened {he motor of the elevator, it started up with a jerk. Up it went past the first floor. It ran up by the second, the third, fourth whei^ suddenly the operator dropped dead! It was in the midst of city noise, on a rushing elevator, but this man could still call on his Heavenly Father, he could still speak to God and say: "Have mercy on me, o God!" before he died. Just the other day, a big train locomotive was coming along the track. A bus, full of workingmen was just crossing the track at that very second. The locomotive struck the bus and over it went with all the men. Fortunately no one was killed, but some were badly injured. One of the men said to me: "I saw the engine just when it was about to hit us. All I could do was to say, '0 iny God, I am heartly sorry for having offended Thee!' and then I found myself lying on the ground." Do you see now when and how we speak to God? In the morning, in the evening, before and after meals, we should always pray which is nothing else than speaking to our Father in heaven. But here is Bertha Strand, from Los Angeles, Cal., asking something. What is it Bertha? O, you wish to know who won the prize on the question why the apple never makes the mistake of bearing oranges or pears, but always brings apples? Well, that is fine. I am glad you called, Bertha. I really started out with the in- tention of telling you children that. Th.e beauty of falling snow picked up my thoughts and carried them so far, and I had such a wonderful fine time up there that I forgot aH about the question. But here we are again on earth and now hold me fast lest I run away again. The best answer? Now let me see! Here are some pretty good ones: from Albin Turk, who lives at Millvale, Pa., and says they have plenty of trees at home. Another good answer comes from Anna Smole, Bradley, 111., Caroline Schmuck of Cleveland, 0., and Pauline Ponikvar of Leadville, Colo., all gave very fine explanations on the subject. So dlH Mary Zugel of Joliet, III, and Tony Kovacich of Caspian, Mich. Quite good were also Joseph and Mary Pe-trich of St. Stephen, Minn., also Zora Kezerle that is a fine name, don't you all think so? — Zorka is from Caspian, Mich. Jennie Zajc of Cleveland is good and so is Mary Kpritnik from Moon Run, Pa, By the way, Mary says the moon does not run there, but the name was given to the place by the Indians.. Emma Vidmar of Indianapolis, Ind., was good. I was quite glad to hear from Bertha Str-nad, from way out Los Angeles, Cal. She, however, used one word that I did not like. She said: "Nature" makes the apple tree bring forth thi same fruit. If she had said, "God, thru nature works," that would be correct. There are so many 'people who claim that nature works all the wonders of the earth herself, and that there is no God. But I know that Bertha did not take it that way, because she seems to be a good girl. Well then, those are the ones that did well. The winners are not yet given here. Antonia Marinčič and Josephine Majer, both of Cleveland, 0., also Anna Jakopič and Frank Yarkovich from Kansas City, Kans., may have the right idea, but their .'etters did not show it. But nevsr mind, you will hit the nail *»n the head the next time. You bet, there is going to be a next time. We just started this corner. Before I give the winners out, I must congratulate Caroline Schmuck, Emma Vidqiar, Mary Zugel and Jennie Zajc on their good handwriting. Keep it up and you shall get a diploma for penmanship some day. What is that, Anna Jakopič? You want to know about the prizes. That was not easy to decide. After going thoroly thru all the answers, I finally picked»out two as equally good. These were written, by Stephen Marolt from St. Joseph's School, Joliet, 111., and by Frances Ponikvar, Cleveland, 0. I am not sure where she is attending school, probably she will tell us that herself next time. Yes, my dear children, God gave man free will. He may do his duty as he sees it or he may refuse to do it. But all the rest of the created things must do as the Creator directs them, they must obey His laws and cannot help themselves. That is the reason why an apple tree will always have only apples on. Now I must hurry, or this will not reach you in time. The next question, my dear children, that I would wish to have you explain to me in short letters is this: How do we know that there is a God?" Write as well as you can, and do not make your letter too long. Come on, children, I have a fine prize for the best answer. I am also sending thq prises today to Stephen Mju-olt >Wmm wiH • gef th«r next one ? With best Christmas wishes, Father John. Editor "Little Angel," 3547 E. 80th St., Cleveland, 0. o- Hudo zdravilo. Zdravnik: "Kako pa se počuti danes vaš mož?" Zena: "Gre že na bolje, gospod doktor." Zdravnik: "Pijavke so mu pomagale, kajne?" Zena: "Oh, gospod doktor, ta je bila pa huda. Prvo je s težavo pogoltnil živo, . drugih pet sem mu pa morala ocvreti." Dobro ga je pogodil. Oče: "Jaz nisem nikoli lagal, ko sem bil še majhen." Milko: "Kdaj si pa potem začel, papa?" Vera in nevera. Miha : "Ali verjameš, da imamo slikarja, ki je v kotu nad posteljo tako naravno naslikal pajčevino, da jo je dekla cele tri ure poizkušala omesti, a ker je ni mogla, ji je postalo slabo?" Nace: "Da imate takega slikarja, to že verjamem: da bi pa imeli tako deklo, tega pa ne." . _____ Od poroke. Nevesta: "Vest mi ne da miru, da bi ti ne razodela, kar sem ves čas zaroke prikrivala." Ženin: "Kar razodeni, dušica." Nevesta: "Kuhati nič ne znam." Ženin: "Nič ne maraj. Saj nimava še prav nič v lonec de-jati." 16. DECEMBRA, 1925. m sočo molkih, iensk in otrok *« zdravi .ko druco botwen ta Itttt neauafeto. . njihov« res nil na Man pO»*it— _____ Gotovo znamenje to pola«ti t« lajanja njenih delov, morebitna m isgu-tek* t »Jasnim iapehavanjem, pokrit jf-. zgaga, bole«ne * hrbtu, stegnjih in notah, omotica, glavobol, občutek «10oAast. sajedavaka trakulja, ki povzroča toliko predčasnih smrti, i mu na tisoče različnih načinov za spraviti 'a pota svojca« neljubega gosta- Najhujši način med temi je. Ju> trakulja tako aaraste j-oel. m« šestdeset čsvljev. da ji je šelodec premajhen ter se začne pomikati proti arfu. To ičetetanie v grlu prisili gosta k bljuvanj*,. toda k t—nil se večkrgt pri,..ti, da •apre trakulja sapnik te- saduii lrt«v. Po raztelešen ju se je ,Wkr awn . postal nesrečn«* irtfv wrl| MM.'1 ugotovite. tulit, ki da > mu je F. KERŽE, 1142 Dallas Rd., N. E. CLEVELAND, O. iHIHUIIIItf IHIIIHItlllllllUIIIIIHIIIUIIIUtUIP K. S. K. J. Društvom: j Kadar naročate zastave, regalijc H in drugo, pazite na :noje ime ia = naslov, če hočete dobiti najboljSe £ blage za najnižje cene. Načrti ia vzora ZASTONJ! = SlAPNIK CO. PRVA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI 6417 8T. CLAIR AVE. V Slovenskem Narodnem Domu Vsem cenjenim odjemalcem želim VESELE B02IČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JOSIP M0DIC SLOVENSKA GROCERIJA Blago razvažam na dom. 1033 E. 62nd St. Telefon Randolph 7386. CLEVELAND, OHIO. 4St VV. F. SEVERA CO. CEDAR HAPIDS, IOWA GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 16. DECEMBRA, 1925. SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE. BOŽIČNE: 25006 Sveta Noč, moški in ženski glas Sveta nebesa, moški in ženski 5 las. jsko petje, moški in ženski glas. Zvezdice božje, moški in ženski glas. 25010 Raduj se človek moj, moški in ženski glas. Sveti večer, moški in ženski gl. 24033 Sveta noč, blažena noč, godba in zvonovi. Božično drevesce, godba in zvonovi. 24034 Božični glasovi, godba s cerkve- nimi zvonovi. Rodilo se je dete, umetniška godba. DRUGE IZBRANE: 25001 Na Obceti, mar*, Frank Lovšin, harmonika. Juhu polka. Frank Lovšin, harmonika. 25002 Juhu valček. Frank Lovšin, har- monika. /Domžalska polka, Frank Lovšin harmonika. 1870 Dekliška tožba, moški glas. Da ne smem, moški glas. 1871 Oj rožmarin, oj rožmarin, moš- ki glas. Strune milo se glasite, moški glas. . ] 3594 Visoka je gora,, ženski duet. Ljubi Janez, polka, kranjska ___ godba. '3590 Ti si mila, valček, harmonika. Ko sem k njej peršov, ženski duet. 4220 Polka je ukazana, kvartet slo-■ venskih pevcev s harmoniko. Po gorah je ivje, kvartet slovenskih pevcev s harmoniko. 7993 Deklica mila, poje mešani zbor. Vabilo, poje mešani zbor. 7994 Pastirček, poje mešani kvartet. Kozarček še, poje meš. kvartet 24044 Kranjski valcer, igra harmonika, banjo in kitara. Holz-haker marš, igra harmonika, banjo in kitara. Posamezna plošča stane skupino s poštnino 8oc. — 5 plošč S4.00. — 10 plošč $7.50. — Vseh 15 plošč S10.00. Vsa naročila pošljite na: JUGOSLAV AMERICAN CORP. (prej Jos. Vogrič) 455 W. 42nd St. New York, N. Y. In njegove ustnice se premikajo zdaj, ko sedi truden in zrn učen na kamniti klopi, v gor-ki, vroči molitvi, ki hočepre-dreti vsa nebeška vrata, 4n vedno in vedno prosi Ernest Svetec: "Fiat miraculum! Fiat miraculum J Fiat miraculum F Ali vas nadleguje KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Ce si boste za Božič omislil nove čevlje, zglasite se v naši trgovini;• postregli vas bomo v popolno* zadovoljnost. Večno hrepenenje Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T. 6204 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O Zaeno voščimo vsem cenjenim odjemalcem: Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Idealno zdravilo zoper kašelj; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cena 25 in 50 cantsv. Dekan z Breznice je zaprl brevir s precej obrabljenimi listi, iz Katerega je molil. Zdaj se obrne z lahno šepetajočim vprašanjem k vojaku, ki je sedel med njim in Ernestom Svet-cem. Kot čisto srebro blešče pokonci počesani lasje starega duhovnika v jutranjem solncu. Toda vojak dene kazalec desne roke na ustnice s kretnjo, ki je izražala vso bolest in vpra-šalcu vse povedala. Po\edala mu je: "Mutast sem!" Nato vzame vojak iz žepa listič in piše na kolenu, ko je rabil zapisnik kot podlago. Listič poda dekanu in ta bere: "Mutast — podkop se je razle-tel — dva dni in poL zasut. Pomagajte mi moliti!" • Dekan stisne molče vojaku roko in se ozre vanj z globokim pogledom velikih, žarečih oči, v katerih še gori pod snegom stare glave ogenj mladeniške duše. Nato potrka s kazalcem lahno breškega kaplana na zunaj in mu ponudi popisani listič. Ernest Svetec bere. Milo poboža vojaku roko in mu zaše-peče: "Da, dragi prijatelj, pomagala vam bova moliti!" "Gospod naredi -čudež!" je vedno govoril Ernest Svetec v duši. "Gospod, naredi čudež na meni, naredi čudež!" Zdaj se pa ustavi njegova duša v molitvi. Ob strani mu sedi ubožec, ki pač prav tako moli kakor on: "Gospod, naredi čudež!" In na desni in levi in v skoro nepreglednih vrstah pred njim stoji sto in sto trpinov — ah, gotovo ni nobenega med njimi, ki ne bi iz dna duše prosil: "Gospod, naredi čudež!" (Dalje prihodnjič) Naš stenski koledar — naš ponos. Vsakdo ima pravico, da je ponosen, če kaj brez primernega ukrene. Vsaka hišna gospodinja bo zelo ponosna na božični dan, če jo bo kdo pdhvalil, da je vse fino uredila. Tudi Trinerjevi stenski koledarji so želi vsako leto mnogo porvale, toda naš stenski koledar za leto 1926 prekaša vse druge. Glavna slika tega koledarja je izdelana v obliki srca, tako v§m tudi govori do srca. Predstavlja vam srečno hišo, zadovoljno mlado mater, nežnega otroka in veselega moža, vse okrašeno od solnčnih žarkov. To je v resnici dom, kjer kraljuje zdravje, ker rabijo Trinerjevo grenko vino. Trinerjevo grenko vino odpravlja vse želodčne neprilike, Trinerjev Cough Sedative pa prežene prehlad. Rabite tudi Trinerjev prašek zoper glavobol in Trinerjeve kapljice zoper zobol; vse vam bo kmalu pomagalo. Vaš lekarnar ima Trinerjev stenski koledar za leto 1926 zastonj na razpolago, če ne pa nam pošljite 10 centov za poštnino. Naslov: Joseph Tri-ner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. . (Adv.) Italijanske harmonike (Nadaljevanje) Hitra odporno« zoper akutni prah led »o Severn's Cold and Grip Tablets. Carta 30 ccr.tov. • Ta dve zdraviia so najtoolja.' odpomoč v »lučajih kalija, prehlada in hripavoati. Zah tava;.« najprej pri lakaijo. Joseph Perko SHOES FOR THE WHOLE FAMILY 2101 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. « ^Th. Slavnemu občinstvu v Chi-*cagi in okolici se toplo pripo-. Y J r(X'am za obilen poset. J&/ /' Imam veliko zalogo jesen- skega in zimskega obuvala vseh vrst. ^ ^^^ Svoji k svojim! t" ' p® n«jni*n ceni ffisč^ Najboljše 11 (\j[f£r blago dobite is nale veletrgovine. ProdaJ jamo #i»to mehko perje v velikih ko. litinah: Uto -je vedno sveie in čisto, ne preleiano, - kakorino ae drugod prodaja. Rsiapotiljamo ga na v«« kraje Amerike in Kanade. Piiito nam po vzore« in za cene; vxorce razpošiljamo zastonj. ALBERT STETZ dept. 8. 1M Passaic St.. Passaic, H. i. VAŽNO je za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolinih pisem, v preiskovanju stanja zemljišč in raznlb. drugih stvareh, bodisi tukaj ali v starem kraju, in se rojakom toplo priporočam. ANTON ZBA5NIK, slovenski javni notar, 4905 Butler Street, Pittsburgh, P«. JllimUHTUTUTTTTTrTT- « fte izdelujem h J HARMONIKE, m \ NAD 20 LET H h ki so med vsemi drugimi izdel- N » ki priznane za najboljšo. V iz- * " delovanju harmonik sem torej M m dosegel najboljšo akušnjo in n * prakso. Da so moje harmonike * * v resnici najbolj znane in pri- m n ljubljene, dokazujejo Itevilna * J pohvalna pisma iz vseh krajev * * sirom držav. m n V zalogi imam tudi naj nove)- » * še slovenska in drugo m S PIANO ROLLS tal !■ * PLOŠČE ZA GRAMOFON* J 1 Pilite pb cenik. » 2 Pri meni boste dobili vsak * muzikaličnl inštrument, mali ali « " veliki, za nizko cono. ; h Blago ratpoiiljam po celi « n Ameriki. * U Se uljudno priporočam rojakom. J J ANTON MERVAH £ Music Štora, J 1 «21 ST. CLADt A V*. 3 F CLEVELAND. OHIO. J >tT»Hinmn»TimnTn Established 1857 našim BOŽIČNIM VARČEVALNIM KLUBOM Goli* vsake vrste r se dandanes lahko ^^^HHe^ uspeino zdravi brez vHS^^C^ noia. bolnišnice, bo tr JB^HHm letine ali nrprilike s C ' pomočjo M A KDO i. m. • GOLSNECA ZDRAV T___ ** ' IJENJA. katere** J so izumiti učenjaki £ Mardol laboratorija. »^J ' priporočeno p« naj- f^Kft jC »fttvnejllh svetovnih \