Stran 178.
NOTEANJEC
Letnik I.
kar se tiče meščanskih šol, bi res Slovenci lahko več
storili — seveda to z univerzo nima nič opraviti. Naučni
minister je dejal, da bodo predavanja na bodoči pravni
fakulteti deloma nemška. V tem vprašanju morajo biti
Slovenci pač previdni.
Domžalski izgredi. Na kamniškem glavarstvu
delajo pri obsodbah Slovencev prav po domače: veliko
število so jih brez zaslišanja ponudenih prič, ki bi do¬
kazale, da se obtoženci domžalskih izgredov niso udele¬
žili, obsodili v zapor. Pri obravnavah se je tudi izkazalo,
da so streljali Nemci. Vlada je skušala zvrniti vso
krivdo na Slovence, po svetu je razbobnala, da so Slovenci
streljali na „mirne“ Nemce, zdaj pa, ko se je izkazalo
nasprotno, pa nima poguma to preklicati in izkazati
čast resnici, ker bi seveda to bilo Slovencem v korist,
Nemcem pa v sramoto.
Državni zbor dela z veliko naglico, da bo mogel
prej na počitnice. Italijanom je vlada obljubila, da jim
bo že do jeseni uredila vprašanje italijanske pravne
visoke šole. Državni zbor se je posvetoval, kaj naj
stori proti Ogrom, ki niso dovolili denarja za vojaštvo,
niti rekrutov. Naša in ogrska vlada bosta, ne da bi
se bilo zakonitim potom dovolilo, sami izplačevali na¬
dalje denar za takozvane ,.skupne zadeve 11 t. j. armada
in zastopstvo države na zunaj in sicer po starem raz¬
merju, tako da plača Avstrija 66 4<3 / 49 °/o vseh potreb,
Ogri pa ostali manjši del.
Na Ogerskem daje mesto za mestom hude ne¬
zaupnice ministerskemu predsedniku Fe j er vari-j u.
Cesarjev prijatelj in zaupnik ne najde nikjer zaslombe.
Madjari so neomahljivi v svojih zahtevah, čeravno jim
Fe j er vari ponuja tudi v vojaških vprašanjih že
mnogo več, kot njegovi predniki. Madjari so dobili
enkrat od cesarja prst, zdaj pa hočejo — in prav imajo
s svojega stališča! — roko.
Rusija. Ruski poraz na morju je zopet ohrabril
revolucionarje. Zopet je tekla kri. V Lozdu, nekem
velikem tovarniškem mestu na ruskem Poljskem, so
postreljali vojaki na stotine ljudi, predno je nastal mir.
Sovraštvo se obrača proti oholemu in nepoštenemu
ruskemu uradništvu. Najhujši je bil upor v Odesi. Odesa
je glavno pristanišče v Črnem morju in najbogatejše
rusko trgovsko mesto. Tu so se uprli mornarji na ruski
vojni ladiji „Potemkin“. Povod uporu je bil, da so
vojake silili, da naj jejo gnjilo meso. Pobili so častnike,
navadni vojaki vodijo ladijo. Streljali so na Odeso. Y
mestu samem je tudi nastal upor. Tu je vojaštvo zma¬
galo šele črez par dni. ko je bilo ubitih in ranjenih
več tisoč ljudi. Proti ..Potemkinu -1 je car poslal velik
del črnomorskega brodovja, a vojaki niso hoteli napasti
upornih bratov na ,,Potemkinu 11 . Oklopnica „Georgij
Pobjedonosec“ se je tudi uprla, ostale ladije so se pa
brž obrnile, ker so se poveljniki bali, da jih mornarji ne
pomore in se pridružijo upornikom. ,.Pobjedonosec“ se
Listek.
Narodne šege in navade starih
Vipavcev.
Priobčil Ciril Premrl.
(Dalje).
Pri pogrebih so bile v različnih krajih različne
navade. Ponekod je bila navada, da so najeli stare babe,
ki so morale na ves glas za mrličem jokati, drugod
niso smeli v hiši žalosti osem dni ognja prižgati. Če
je kdo v postu umrl, je bila navada, da so prinesli,
ko se je post končal, mesa in pijače na grob in mrliča
na ta način „iz posta vzeli 11 . Drugače bi moral iti revež
lačen in žejen na oni svet. Ti običaji tedaj niso bili
povsod enaki.
Nikjer pa ni ostalo brez „s e d mi n e“. Zbrali so se
vsi pogrebci, ti so najprej molili za ranjkega, potem
pa tulili in jokali, kar se je dalo. Dokler je šlo to
samo od sebe, je bilo še dobro. Če je bila pa žalost
premajhna in so se solze hitro ustavile, se je že našlo
malo čebule, ki jih je zopet privabila iz oči. Slednjič
se jim je zdelo, da bo žalovanja dovolj in da jim ranjki
ne bo mogel očitati, da so ga imeli premalo radi. Za¬
čeli so tedaj eden drugega tolažiti in da bi bila tolažba
in večja in hitrejša, so se vsedli okoli obložene mize
začeli jesti in piti. Da tudi petja ni manjkalo, se razume. |
Pri tem so kmalu pozabili na prejšnje žalovanje, tako
da se je celo reklo, da je pri kmetih najbolj prijetno
tedaj, kadar je v hiši nevesta ali mrlič.
Ko je bilo vse to končano, potem je bil mrlič
prav pokopan.
Plesali so Vipavci, kakor sploh vsi Kranjci, zelo
radi in niso zamudili nobene prilike, da bi se malo ne
zavrteli. Zlasti pa ni bilo „šagre“, da bi ne bilo tudi
plesu. Tedaj je prodal domači duhovnik kakemu fantu
prvi ples; ta je prodal zopet dvema drugima dva plesa.
Zdaj je plesal najprej prvi s svojo plesalko, potem
drugi in tretji. Po teh treh plesih so začeli drugi
trije in sicer tako, da je plesal sedaj drugi prvi ples,
tretji drugega, prvi zadnjega. Nato so plesali zopet
trikrat in sicer tako, da je bil zdaj tretji prvi.
Po teh treh plesih so smeli iti tudi drugi plesat
in to tako, da so se vrstili, dokler ni bil vsak enkrat
prvi. Za oni par, ki je prišel zadnji na vrsto, ki je
bil „na repu“, je bila to velika sramota. Ker je moral
takorekoč pometati za drugimi, so mu prinesli v zasmeh
metlo in smetišnico. Omeniti moram, da so plesali le
fantje in dekleta, nikdar pa ne tudi možje ali žene.
Tudi ni smel nihče do tega časa premeniti plesalke.
Ko so tako vsi doplesali, so se zbrali prvi trije
plesalci in se posvetovali, ali naj se plesalke premeni
ali naj pleše zopet vsak s prejšnjo. Kar so ti trije
sklenili, to je obveljalo. Seveda ni šlo pri izberi plesalk
vedno vse gladko, ker bi jih včasih več rado plesalo

Letnik I
NOTEANJEC
Stran 179.
je kmalu udal, „Potemkin“ pa jadra po Črnem morju
in grozi, da bo delal škodo po morju toliko časa, dokler
ne bo Rusija svobodna sedanjih uradnikov in carjeve
okrutnosti.
Ločitev cerkve od države. V Franciji so 3. t. m.
sprejeli po večletnem boju zakon, s katerim se loči
cerkev od države: cerkev si ima vse svoje potrebe,
osobito za bogoslužne namene in duhovniške plače sama
oskrbeti, država ne plača nič več niti za katoliško
cerkev niti za katerokoli versko družbo. S tem je po¬
stala država od cerkve, seveda tudi cerkev od države
svobodna.
Novice.
Postojnsko jamo posetilo je dne 24. junija
112 gojenk ljubljanske višje dekliške šole pod nadzor¬
stvom ravnatelja gosp. dr. Lovra Požarja in nekaterih
profesorjev. Na plesišču je pozdravil posetnike g. na¬
čelnik jamske upravne komisije s primernim nagovorom.
Umrla je dne 26. junija v Zagorju na Pivki
85 let stara žena Marija Marinčič, mati štirih spošto¬
vanih tukajšnjih gospodarjev. Poročena je bila 65 let
in bi imela letos obhajati železno poroko. Naj počiva
v miru!
Telovadno društvo „Sokol“ v Postojni na¬
znanja, da se udeleži sprejema bratov Srbov, dne
16. t. m. korporativno z zastavo. Bratje Sokoli se
z eno in isto. Zato se ne smemo čuditi, če so se fantje
zaradi tega večkrat stepli in če je nesel ta ali oni s
plesa krvavo glavo.
Zaradi pretepov, ki so se pri plesih ponavljali,
so se trudile gosposke, da bi ples odpravile. Toda fantje
si niso pustili vzeti te pravice, s čemur so bila tudi
dekleta zadovoljna.
Plesalo se je le do solnčnega zahoda. Ko je solnce
zašlo, je bilo to znamenje, da je plesa konec.
Ljudje so bili včasih zelo pobožni in so natanko
izpolnjevali vse zapovedi, zlasti štiridesetdanski post.
V tem času ni nihče jedel mesa in tudi pri drugih
jedeh so si pritrgovali. Kar so med postom zamudili,
to so hoteli dohiteti o velikonočnih praznikih.
Tedaj so se pošteno splačali za prestano lakoto. Tako
pripovedujejo o Rovtarjih še dandanes zlobni jeziki,
da v postu nalašč malo jedo, le da imajo o Veliki noči
večjo slast. Tedaj da hočejo snesti, kolikor vidijo.
Želodec, ki se je krčil dolgih štirideset dni, se seveda
ne more takoj privaditi na boljše čase in odpove svojo
službo. Da tudi druge neljube posledice, ki jih vsak
lahko ugane, ne izostanejo, je samo ob sebi umljivo.
Pa da mi ne bodo Rovtarji zamerili, ponavljam še enkrat,
da so to hudobne govorice in da so jih razširili najbrž
ljudje, ki si sami ne morejo o Veliki noči toliko pri¬
voščiti in so jim vsed tega nevošljivi.
(Konec prihodnjič).
poživljajo, da store svojo narodno dolžnost ter nastopijo
ob tej priliki v kar naj večjem številu. Podrobnosti se
naznanijo pravočasno. Nazdar!
Nezgoda. Dne 29. junija proti 7. uri zvečer je
prišel 69 let stari, oženjeni Anton Prunk, ki je služil pri
g. Leopoldu Deklevi, županu v Bujah št. 1 za hlapca,
nekoliko vinjen domov. Po večerji je šel v mlin in sicer
v sobo mlinarja Ivana Ambrožiča spat. Drugo jutro
so našli Prunka v vodi pod mlinom mrtvega, na obrazu
| ležečega. Imel je več poškodb na glavi. Ker je bil Prunk
| mesečen, je najbrže po noči vstal, ter črez mostovž v
vodo padel, kjer se je pri padcu ob ostrem kamenju na
glavi poškodoval. Truplo so dne 1. t. m. raztelesili.
Konec žganjepivca. 35 let stari delavec Alojzij
Nagovc iz Hraš št. 13 napil se je dne 23. m. m. v Sla¬
vini žganja v toliki meri, da je še isti dan umrl.
Pazite na otroke. 22 mesecev stari Lorene
Štavar, sin posestnika Gašparja Štavar iz Šilertabora št. 4
izpil je dne 20. junija, med tem ko je bila njegova mati
na polju, iz kozarca nekoliko esence za jesih. Otrok je
vsled tega 21. junija umrl.
Detomor. Dne 27. m. m. zjutraj prijeli so orož¬
niki v Žireh Marijo Jurjevčič iz Žirovskega Vrha, ki
je na sumu, da je svoje novorojeno dete umorila. Odvedli
so jo v zapor c. kr. okrajnega sodišča v Idriji.
Tatvina. 26. junija popoludne ukradel je nekdo
potniku Ivanu Zupanu na Starem trgu v Ljubljani iz
veže kolo, vredno 120 kron. Ker je oškodovani sam
našel sled tatu, brzojavil je orožnikom v Postojno. Ko
je šel orožnik g. Luka Jenko proti 6. uri zvečer služ¬
beno na postojnski poštni urad. je videl, da se neznan
človek na v brzojavu opisanem kolesu prav hitro skozi
Postojno pelje. Obvestil je o tem orožnika g. Aber-a,
kteri se je takoj na kolesu z največjo hitrostjo peljal
za neznancem, in ga v Hrašah dohitel. Orožnik je skočil
s kolesa in potegnil sabljo. Kolesar je bil tako prese¬
nečen. da se ni branil, ko ga je orožnik aretiral in pre¬
iskal. Tat je imel pri sebi nabasan samokres, ter pozneje
tudi izjavil, da bi bil orožje rabil, če bi ga orožnik ne
bil tako iznenadil. Aretirani se piše baje Friderik
Osterreicher, in je mehanik iz Weidena na Bavarskem.
Gad je pičil 28. m. m. Antona Premru, rojenega
1. 1889 v Predjami, ki je služil za pastirja pri posestniku
Ivanu Ježu v Strmci. Prepeljali so ga v postojnsko
okrožno bolnico.
Grozna toča je dne 3. julija t. 1. med 5. in 6.
uro popoludne v košanski župniji vse poljske pridelke
popolnoma uničila. Tudi drugod je ta dan silni vihar
in naliv s točo veliko škode napravil.
Premeščenje. C. kr. davčni praktikant g. Janko
Jan, dosedaj prideljen c. kr. davčnemu uradu v Postojni,
je prestavljen k davčnemu uradu v II. Bistrico.
Vsled solnčarice se je zgrudil 4. julija 41 letni
samski krojač iz Smerij št. 19, ko je prišel od košnje
domov ter takoj potem umrl. Prepeljali so ga v mrt¬
vašnico na Prem. — Dne 3. t. m. je nenadoma umrl 47 let