V Ljubljani, dne 15. avgusta 1936, Cena posamezni številk: Din 3'— Leto XVIII. “NAŠ GLAS" izide vaakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. **= Oglasi po ceniku. = i udiliutk &v»iz¥0d Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ulica št. o. hranilnice v. 11.467. List za državne nameščence in upokojence O prijateljstvu in tovarištvu N. N.: Živimo v času izpreminjanja in negotovosti. Ves predvojni gospodarski in socialni red se je zamajal in v vrenju povojnega časa se ustvarjajo nove smeri in osnove družabnemu redu. Sporedno s tem gibanjem se preoblikuje gospodarska struktura držav, ker gre njih stremljenje za zaokrože-njem narodnega gospodarstva, tako da bi dosegle neodvisnost nele glede proizvodnje in potrošnje industrijskih temveč tudi poljedelskih potrebščin. S tem pa je bila vsa dosedanja zgradba izmenjave blaga med državami postavljena na glavo. Vzemimo še v račun, da je v vseh teh gospodarskih in socialnih pokretih, usmerjenih v križajočih se potih, ostal človek zvest samemu sebi, torej egoist in častihlepnež. Če ugotvimo, da gleda skoro vsakdo predvsem nase in malo ali nič na druge in na skupnost; da korakajo brezvestneži v doseganju svojih ciljev tudi preko mrličev, pa imamo popolno sliko današnjega razdejanja. Vsa ta gospodarska in duhovna prekucija se seveda ne vrši brez potresov, bolečin in brez žaloiger. V takem ozračju pa ni več tal za moralo in poštenje, za medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Izjeme so redke in se zde sedanjemu materialističnemu svetu kar čudaške. Na koga naj se tedaj pošteni človek danes še zanese, pri kom naj pričakuje še uvidevanja in upoštevanja. Pa bi človek mislil, če že ni več pravega prijateljstva, da se bo mogel nasloniti na — tovarištvo sodrugov, pripadajočih istemu poklicu. Toda, tudi tu vladajo razvalina, podrtina. Bojazen in srdita borba za kruhek, strah pred zamero, stremljenje po neupravičenem napredovanju, občutek zapostavljanja, šikane višjih nasproti nižjim, rovarenje teh zoper svoje predstojnike— vse to so žalostni pojavi poprevratnega stanja, ki je nastalo vsled režimovanja na eni, vsled gospodarskih in socialnih zmed ter človeške slabotnosti in zlobnosti na drugi strani. Čeprav je minulo že precej časa, odkar se pokojnine ne izplačujejo več točno prvega ali drugega v mesecu, se je o tem pričelo v naših listih pisati šele nedavno. Mi smo sicer nekajkrat načeli to vprašanje in opozarjald odločujoče činitelje na nevzdržnost tega stanja, vendar se obravnavanje tega prevažnega problema v široki javnosti ni pričelo prav do zadnjega časa. Sicer skušajo pri tem — kakor pri nas sploh vsak pojav — posamezni neodgovorni ljudje izrabljati tudi to vprašanje v svoje politične namene, vendar je pa gotovo koristno že to, da se je s temi članki in razpravami vzbudilo zanimanje v javnosti za ta življenjski problem drž. upokojencev. Mislim, da tod ni treba še posebe in ponovno razlagati važnoti rednega in točnega izplačevanja pokojnin. Tudi če bi bile le-te večje, bi 'bilo ob tako nerednem izplačevanju upokojencem izredno težko, kar nemogoče vztrajati. S skrčenimi prejemki, ki ne zadostujejo niti za najosnovnejše življenjske zahteve, gre seveda še mnogo teže. K temu pride še splošni gospodarski položaj, ki močno tlači tudi ves stan upokojencev. Zaradi splošne stagnacije si le-ti ne morejo na noben drugi način prekrbeti nadomestila za tisti primanjkljaj, ki se je pojavil v njihovem proračunu zaradi tako občutnega po- ln tako gineva čedalje bolj prejšnja kremenitost v značaju, odmira duh tovarištva in vzajemnosti. Koliko uslužbencev pride radi male pogreške v poslovanju, radi nagle premestitve in upokojitve ali sicer v neugoden položaj! Kot polomljeno drevo sredi puščave so, potrebni pomoči in opore. Morda je dobe nekaj v naših izvrstnih uradniških zadrugah, med hierarhi in tovariši pa običajno — nič. Kako neki! Oni, ki so nezgodo povzročili, se vesele, drugi zmigujejo z ramami in le malo jih je, ki sočuvstvujejo. Pa bi bila potrebna le majhna preureditev v razdelitvi službenih in polslužbenih dobrin, le majhno upoštevanje družinskih in socialnih interesov prizadetega uslužbenca, pa bi bilo spet vzpostavljeno njegovo duševno in gmotno ravnotežje. Pa kaj, saj so se v zadnjih letih dogodile ravno nasprotne stvari, kakor smo jih izvedeli: Tovariš je priporočil zoper tovariša, menda, da se prikupi šefu, za prazen nič — disciplinsko preiskavo. Ko je bilo treba oceniti tovariša, uvaževaje vse momente razdrapanega povojnega stanja, je izrekla komisija — na ljubo predstojniku — uničevalno oceno, dasi je bil uslužbenec do tedaj izvrstno ocenjen. Ta si je moral šele s pritožbo priboriti pravico. Uradnik s številno nepreskrbljeno družino je bil predčasno upokojen samo zato, da se je mogel premestiti drugi uradnik, seveda brez stvarnih razlogov in zoper voljo slednjega. Pa dosti izza časa nesrečne politike!... Služba vsakega državnega uslužbenca je v današnjih razrvanih časih neprimerno težja kakor pred vojno. Pojdimo zato uradniki vase! Prizadevajmo si, biti vedno in v vsem dobri, ustrežljivi tovariši, dobrohotni, objektivni in obzirni predstojniki! S takim postopanjem si bomo olajšali težko službo in zmanjšali križe današnjega nemirnega življenja, ki tarejo tako hudo zlasti naš stan. novnega znižanja pokojninskih prejemkov. Zaradi popolne negotovosti, kdaj se bo pokojnina izplačala, je gospodinjstvo družin upokojencev popolnoma zmedeno, ker si življenja nikakor ni mogoče prav urediti, niti se pripraviti na razne možnosti, če se izplačilo še bolj zakesni. Kdo med upokojenci pa ima toliko lastnega premoženja ali postranskih dohodkov, da ni odvisen od svoje pokojnine? To so danes pač že silno redke izjeme, lahko rečemo prave bele vrane. Vsi drugi, in to je ogromna večina, pa žive tako kakor vsi javni uslužbenci, namreč iz rok v usta. Pokojnina, ki jo prejmejo se niti ne ogreje v njihovih rokah, takoj gre v zadrugo, k mesarju, peku, mlekarici, v trgovino in tako naprej. Državno uslužbenstvo, bodisi aktivno ali upokojenci, je prav za prav samo neka vmesna postaja za denarni obtok. Denar, ki ga jim država izplača vsak mesec, gre v celoti in v najkrajšem času v roke vsem neštetim producentom, trgovcem, obrtnikom in drugim dobaviteljem. Gotovo je, da je rešitev tega vprašanja neodložljiva. Kako naj se uredi, da se bodo pokojnine redno izplačevale, je upokojencem pač vseeno. Saj je to končno le tehnično vprašanje, ki upokojencev ne zanima. Ob količkaj dobri volji ne bo težko najti načina, da se dosedanji nered enkrat za vselej odpravi1. Če je bilo to mogoče doseči v drugih banovinah, če je mogoče redno izplačevanje v Beogradu, ne bo večjih težkoč menda tudi pri nas. V letošnji številki našega lista od 15. aprila smo že pojasnili, odkod to kasno izplačevanje pokojnin. Po § 11. letošnjega fin. zakona se morajo namreč vsi drž. dohodki od carine, monopola, taks in državnih trošarin sproti in takoj odvajati Narodhi banki na račun fin. ministrstva. Zato morajo v naši banovini vse carinarnice, monopolska oblastva (ki sicer sploh ne spadajo pod kompetenco finančne direkcije) in drugi uradi, ki pobirajo dohodke od taks in trošarin, le-te sproti pošiljati naravnost Narodni banki. Za izplačilo pokojnin ostanejo fin. direkciji samo pičli dohodki od neposrednih davkov (zgradarine, pridobnine, zemljarine, uslužbenskega davka itd.). Teh direktnih davkov je pa mnogo premalo, da bi se mogli kriti vsak mesec vsi osebni izdatki, ki znašajo v naši banovini okrog 32 milijonov dinarjev na mesec. Dotok neposrednih davkov se stalno manjša in mnogokrat ne zadošča niti za izplačilo plač aktivnim uslužbencem. Ravno v mesecu avgustu se je to zgodilo spet. Dotacije, katere je prej fin. ministrstvo pošiljalo vsak mesec v potrebni izmeri, prihajajo zmerom nižje in kesneje. Tod je torej vzrok zakasnelega izplačevanja. Če so zakonodajalci mogli uzakoniti § 11. fin. zakona, ki ovira redno izplačevanje pokojnin, bo pač treba da se to določilo spremeni. Dokler se to po zakonodajni poti ne zgodi, 'bi zadostovala upravna odredba, naj se od dohodkov iz dravske banovine vsak mesec isti takoj vrne toliko, kolikor potrebuje za neokrnjeno in takojšnje izplačilo osebnih prejemkov. Že zaradi ugleda državne uprave tod na meji, pred očmi zlohotnih tuj- Za razliko od prvega in drugega odstavka § 90. kaz. zakona, v katerih je limitativno našteto, katere pravice more s povrnitvijo istih obsojenec vnovič izvrševati, oziroma glede katerih pravic doseže možnost, da si jih pridobi, more po 3. odstavku navedenega predpisa § 90. kaz. zakona sodišče pod navedenimi pogoji uničiti izrečeno obsodbo z vsemi njenimi posledicami. Torej brez smiselne omejitve. Toda kakor je to v samem besedilu zakona izrečno navedeno, samo za bodočnost. Po tem se tudi osebe, ki so zaradi prejšnje obsodbe po kazenskem sodišču izgubile drž. službo, čeprav so si bile pridobile pravico do pokojnine, ne vračajo že samo z doseženo rehabilitacijo po 3. odst. § 90. kaz. zakona v državno službo, ozir. ne dobe samo s tem pravico do pokojnine, ker ima po izrečnem besedilu 3. odstavka § 90. kaz. zak. sodna rehabilitacija za učinek uničenje izrečene obsodbe z vsemi njenimi zakonskimi posledicami za bodočnost. Z drugimi besedami, kar se iz navedenega besedila jasno vidi, ta rehabilitacija more glede posledic obsodbe učinkovati samo pro futuro, od dne uničenja izrečene obsodbe, ne more pa v tem pogledu imeti retroaktivne moči. Po tem ta rehabilitaciia glede zakonskih posledic obsodbe, ki so že nastopile, n. pr. glede že prestane kazni, poravnanih stroškov kazenskega postopka itd. ne more imeti nobenega učinka, vsled česar, če je izrečena obsodba imela za zakonsko posledico izgubo kake pravice (tu: pravice do osebne pokojnine), rehabilitacija te posledice cev, je treba, da se kar najprej odpravi neredno izplačevanje, ki ustvarja nevoljo in ogorčenost. Še bolj pa zahteva takojšnjo rešitev tega vprašanja moralna dolžnost države kot družabnega bitja, ki mora stati brezpogojno na stališču: zvestoba za zvestobo! Saj pokojnina ni miloščina, ni nezasluženo darilo, odvisno od dobre volje in milosti posameznikov — kot pri nas ponekod na žalost še zmeraj mislijo! — temveč je drago pridobljen, v zakonu utemeljen in z zakonom zavarovan ekvivalent za zvesto delo v korist države. Sicer je pa osebna pokojnina, kot nadomestilo prenizkih aktivitetnih prejemkov, kot vsaj delno povračilo za izpadek dohodkov in za druge omejitve, naložene državnemu uslužbencu, v bistvu le del plače, ki si jo je uslužbenec v aktivni službi tako rekoč sam prihranil za stara leta. Rodbinska pokojnina je pa drago in pošteno plačano zavarovanje, torej še od daleč ne milostno darilo ali vbogaime. Kakšno ambicioznost naj pa kažejo aktivni uslužbenci, ko s strahom gledajo, kaj jim grozi kot upokojencem! Tu ne more biti izgovorov — brezpogojno je treba dati upokojencem, kar jim po zakonu in po pravici gre. Saj denar je končno le vselej na razpolago — čemu torej zakasnitve in nerednosti? Državni upokojenci trdno upajo, da se ta zadeva uredi kar najprej tako, kot to zahteva pravičnost in čut človečanske o d govor n osti. Prosijo vse, ki imajo moč in vpliv, naj nemudoma ozdravijo to bolečo točko, ki že leta in leta mori upokojenec, povzroča med njimi nezadovoljstvo in rodi obup. Ureditev izplačevanja pokojnin bo važno in koristno državljansko delo, ki ne bo samo v interesu prizadetih, temveč bo našlo nedeljeno priznanje vse javnosti, ker bo močno utrdilo splošno zaupanje v pravilno in redno poslovanje državne uprave. ne more uničiti in izgubljeno — ugaslo obsojenčevo pravico istemu vrniti oz. oživiti. Rehabilitacija ne učinkuje enako kot nova oprostilna razsodba, ker se z rehabilitacijo ne izmenja odločba o krivdi. Izguba aktivne službe in s tem izguba pokojnine (kar ustreza prestani kazni) je nastopila, kot posledica kazni, traja pa še nesposobnost za vnovični sprejem v aktivno službo. Z rehabilitacijo je ta zadnja kazen tako izbrisana, da more biti obsojenec spet sprejet v službo in tako spet dobiti možnost, da bo morebiti upokojen. Razen drugih razlogov za tako stališče so še ta dejstva: Kazenski zakonik je splošni predpis za vse državljane in govori o splošnih dolžnostih poedincev nasproti državi kot celoti in o oblasti te celote nasproti poedincu. Narobe je pa razmerje državnega uslužbenca do države posebno razmerje, razmerje javne službe, ki je normirano v uradniškem zakonu, v katerem je treba iskati odgovora na pravno vprašanje, za katero tod gre, ker gre za vprašanje iz uradniških razmerij ozir. o neki uradnikovi pravici. Uradniški zakon ne pozna rehabilitacije v tem smislu, da bi odpuščeni uradnik po določenem številu let imel spet pravico do pokojnine. Še več, že s samo disciplinsko razsodbo na odpust izgubi uslužbenec vse v službi pridobljene pravice (§ 193. u. z.). Proti uslužbencu, ki je s kazensko razsodbo izgubil službo, se disciplinski postopek ne prične, temveč se samo ugotovi, da mu je služba prenehala na dan izvrsnosti kazenske razsodbe (1. točka Izplačevanje pokojnin Izguba pokojnine in rehabilitacija (Konec.) § 104., 1. odst. § 105., 1. odst. § 106. ur. zak.). Po izrečni določbi 1. odst. § 105. se tak uslužbenec odpusti, če je pa že izpolnil pogoj za osebno pokojnino, izgubi pravico do pokojnine. Disciplinske prekršitve so vsekakor manjše prekršitve (§ 209. u. z.) kot so prekršitve po kazenskem zakoniku, za katere sodišče izreka izgubo častnih pravic ozir. izgubo državne službe. Ako pa za uslužbenca, ki je bil z disciplinsko razsodbo kaznovan z odpustom iz službe ali z izgubo pokojnine, če je upokojenec, ni rehabilitacije (da bi po določenem času spet dobil pravico do pokojnine), tedaj je a minori ad maius ne more biti dosledno niti za tistega, ki je bil z razsodbo kazenskega sodišča zaradi mnogo hujše prekršitve obsojen na izgubo častnih pravic in državne službe, to je da bi že samo z doseženo rehabilitacijo zadobil pravico do pokojnine. Nasprotno določa uradniški zakon med drugim, da uslužbenec, ki je izgubil službo po kazenski razsodbi, sploh ne more biti več sprejet v državno službo (točka 11. § 3. in toč 1. § 104. u. z.), če pa je pri vstopu z službo zatajil, da mu je služba prenehala zaradi sodne razsodbe, mu prestane služba (toč. 12. § 104. u. z.), če je pa že izpolnil pogoje za osebno pokojnino, izgubi pravico do pokojnine (toč. 1. § 105. u. z.). Pri presoji stavljenega vprašanja je treba vpoštevati ne le, da je uradniški zakon nasproti kazenskemu kot splošnemu zakonu, specialen zakon, temveč da je uradniški zakon za več kot dve leti kesnejši nasproti kazenskemu zakonu, ker je kazenski zakon od 27. januarja 1929, uradniški zakon pa od 31. marca 1931. Po tem bi bilo nasprotno pravilu o razlaganju zakonov, če bi se neki splošni predpis v konkretnem primeru 3. odst. § 90. k. z. tolmačil mimo in nasproti predpisom specialnega in kesnejšega uradniškega zakona. Iz teh razlogov je državni svet -na splošni seji, na podlagi čl. 4. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih in § 13. zak. o posl. redu izdal to odločbo O razumevanju § 138., toč. 2. zak. o drž. prom. osebju iz leta 1931. ozir. 2. toč. § 132. uradniškega zakona iz leta 1931. v zvezi s 3. odst. § 90. kaz. zakona: »Do pokojnine nima pravice oseba, ki je z razsodbo kazenskega razsodišča izgubila državno službo v času, ko je imela potrebno število let za pokojnino, pa je po prestani kazni dosegla rehabilitacijo po 3. odst. § 90. kaz. zakona.« Učiteljska organizacija Nekaj obračuna za minulo leto Že zadnjič smo objavili resolucijo, ki je bila sprejeta na banovinski skupščini dravske sekcije Jugoslovanskega učiteljskega združenja, ki je bila 10. in 11. julija v Ljubljani. V naslednjem objavljamo nekaj splošno zanimivih in važnih odlomkov iz poročila, katero je podal na tem zborovanju društveni tajnik. V zadnjem poslovnem letu je imela sekcija 34 sreskih društev. Konec leta je bilo včlanjenih 3.360 učiteljev in učiteljic. Med letom je izstopilo 241 članov, pristopilo pa 82 članov, tako da je število članstva nazadovalo za 159 članov. Nekaj je med temi premeščenih učiteljev, ki se na novem službenem mestu še niso priglasili kot člani, nekaj članov je pa izstopilo iz organizacije lansko jesen radi znižanja prejemkov. Razen rednih članov ima organizacija še 5 častnih članov, 1 usta-novnika in 1 podpornega člana. Društva so priredila nad 150 zborovanj, na katerih je bilo 146 predavanj. Tajništvo je obravnavalo mimo načelnih vprašanj tudi številne osebne zadeve. Nasvetov in pomoči je iskalo pri sekciji v minulem poslovnem letu okrog 800 društvenih članov. Opravilni zapisnik izkazuje 2.928 številk, vendar so nekateri spisi, ki so se razpošiljali v različnih oblikah na razne naslove, zabeleženi samo po enkrat. Ker je vsega učiteljstva v naši banovini 4.113, je torej 753 učiteljev in učiteljic, ki niso organizirani v JUU. Letos v aprilu so morala sreska društva predložiti oblastvom sezname včlanjenega učiteljstva, da se ugotovi, če niso včlanjeni tudi taki učitelji, ki ne bi smeli biti člani. Ugotovilo se je, da je bilo poslovanje pravilno. Od aprila letos prisostvujejo društvenim zborovanjem poleg okrajnih šolskih nadzor^ nikov, ki zastopajo prosvetno upravo, tudi posebni zastopniki pol. uprave. Tajništvo je imelo zaradi raznih nepričakovanih dogodkov V minulem letu nenavadno mnogo posla. Zlasti je znižanje prejemkov zahtevalo mnogo organizacijskega dela. Ugotoviti je treba, da je med vodstvom organizacije in sreskimi učiteljskimi društvi vladala ves čas popolna skladnost in solidarnost. Organizacija je storila glede preklica oz. omiljenja uredb o znižanju prejemkov vse, kar je bilo mogoče. V ti in tudi v drugih zadevah, je organizacija vzdrževala etike z ostalimi stanovskimi društvi drž. uslužbencev drugih panog. Zlasti so pa res prijateljske vezi, ki vežejo učiteljsko organizacijo s profesorsko in z društvom meščansko - šolskega učiteljstva. Organizacija se je zavzemala za revizijo disciplinskih predpisov, stavljala predloge glede vzdrževanja šol, glede stanarine, zagovarjala stalnost učiteljstva na službenem mestu in razpis prostih mest z javnim natečajem. Zastopala je interese šolskih upraviteljev in se zavzemala za popolno ločitev šolske od politične uprave. Okrajni šolski nadzorniki naji postanejo prosvetni šefi v okraju in kot taki neposredno podrejeni prosvetnemu oddelku banske uprave. JUU tudi ni! pozabilo na učiteljice ročnih del, na pogodbene učitelje in na nekdanje učitelje na šolah družbe sv. Cirila in Metoda. Ko je izvedela organizacija, da se pripravlja novela k uradniškemu zakonu je sestavila obširen predlog za razne izpremembe. Tako naj bi šli prejemki že od prvega dne sprejema v državno službo, vštela naj bi se pogodbena služba za pokojnino in napredovanje, noben uslužbenec naj bi se ne mogel odpustiti brez disciplinsko dokazane krivde, pokojnine naj bi se odmerjale hkrati z upokojitvijo itd. Predlagala je tudi odpravo § 76. u. z., ki omejuje pravice drž. uslužbenstva do strokovnega združevanja. Glede izvenšolskega dela je organizacija zagovarjala popolno svobodo tako glede obsega kakor tudi načina in izbire dela. Pri izvenšolskem delu pa mora biti učiteljstvo zavarovano, ker prihaja pri tem najpogosteje z ambicijo in osebnimi koristmi posameznikov navzkriž. Organizacija je skušala po možnosti tudi varovati ugled stanu in članstva in je storila v tem pogledu vse zoper neopravičene napade in ob-dolžitve. Resolucija poštnih uradnikov Na občnem zboru Združenja uradnikov poštne, telegrafske in telefonske stroke kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil 14. in 15. julija v Sarajevu je bila sprejeta naslednja resolucija: XVIII. kongres Združenja uradnikov p. t. t. stroke kraljevine Jugoslavije po dvadnevnem zasedanju ugo-talja: da se splošno stanje v p. t. t. stroki tudi v tem letu ni popravilo in da se prav tako ni popravilo niti gmotno stanje niti službeni pogoji uslužbencev samih. Zato kongres zahteva: 1. Da se izda poseben zakon za p. t. t. osebje zaradi izjemnih pogojev in razmer, v katerih žive in delajo p. t. t. uslužbenci. Pri izdanju tega zakona naj sodelujejo zastopniki strokovnih organizacij. 2. Hitro zvišanje števila delavnega osebja. 3. Zvišanje kreditov za potrebe stroke vseh vrst. 4. Zgraditev higienskih stavb kot prvi korak v boju proti tuberkulozi, ki je nenavadno razširjena v vrstih p. 1.1. uslužbencev. 5. Pri razdelitvi čistega dobička poštne hranilnice naj se upošteva tudi poštno osebje, ki za njen račun izvršuje posle pri vplačevanju in izplačevanju, enako s tantijemami kakor jih uživa hranilniško uslužbenstvo. 6. Vrnitev doklad in že prej pridobljenih pravic uslužbenkam. Obleke kemično čisti, barva, pilslra In lika tovarna J O S. REICH. Selitveni račun (Konec.) Tudi pri vožnji s parobrodom je potrebna uradna ugotovitev stvarne težine pohištva. Da je moje pohištvo tehtalo 2000 kilogramov ali manj, bi ga bil moral odpraviti kot kosovno (komadno) blago. Uporaba posebnega železniškega voza za to težo bi se mogla dovoliti in priznati le tedaj, če bi znašala vozarina za voz ravno toliko ali pa manj, kot vozarina, ki bi se plačala, da se je pohištvo odpravilo kot kosovno blago. Če bi se bil pri selitvi po železnici poslužil pohištvenega voza, ne bi bil smel v tovorni list vnesti njegove težine niti vsote, plačane za njegov prevoz. Pri selitvi po železnici in parobrodu mi pripada povračilo za vkla-danje in razkladanje, za prevoz do ko- lodvora in obratno, za natovoritev in raztovoritev, za odškodnino in zavarovanje pohištva, kakor tudi povračilo osebnih izdatkov od stanovanja do kolodvora in obratno le enkrat. Selitvenemu računu je priložiti sledeče dokumente: 1. akt o premestitvi, v izvirniku ali overjenem prepisu; 2. prtljažnica ; 3. potrdilo železnice o prtljažnim za 100 kg teže; 4. tovorni list; 5. listek javne tehtnice o tehtanju praznega pohištvenega voza (Če bi se ga bil poslužil); 6. potrdilo šolske oblasti za sina Franca, starega 22 let, da redno obiskuje šolo; 7. zdravniško spričevalo, če bi bil eventualno kateri sinov trajno nesposoben za samostojno vzdrževanje; 8. potrdilo železniške uprave, v primeru, če bi pohištvo znašalo preko 5000 kg težine. R. I. Denby: Pošteni najditelj V stavnici Velikega dnevnika se je mladi mož z zelenimi očali, ki je pravkar stavil ta mali oglas, veselo na ves glas zasmejal. Odkar je prerok Mohamed ukazal, gori, naj pride k njemu, še živ človek ni Videl ne slišal kaj tako optimističnega. Ampak mladi mož se ni ravno tako izrazil, temveč je dejal tovarišem: »Samo poglejte, fantje! Oglejte si tale mali oglas. Pa je Nora res lahko prepričana, da bo še kdaj videla svoje tri stotake. Mar ne?« Prebrali so oglas, ki se je glasil: »Izgubila sem med Broadwayem in 44. cesto tri stotake. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne Nori Connors, Laveme — Hotel, New York.« »Na tem nepoštenem svetu bo bankovce seveda kar mimogrede spet dobila!« »To pa že stavim!« »Ha-ha-ha!« »Gotovo leže papirčki še zmeraj tam, kjer jih je izgubila!« »Hlačni gumb stavim proti sto dolarjem — nihče na Broadwayu ne bo tako zanikern, da bi takole malenkost pobral, zlasti ko še njegova ni.« Take in podobne opazke so se izmenjavale, dokler ni starejši mož, ki se mu je ščipalnik komaj še vzdržal na nosu, dejal: »No, le potrpimo, morebiti jih pa le dobi nazaj. Človek nikoli nič ne ve!« To je bila zadnja beseda, zakaj več snovi za razgovor ta zaupljiv oglas ni mogel nuditi. Stavci so se po ti medigri spet lotili dela. * , Najbrž je Norino naivno zaupanje v človeško poštenost zabavalo marsikaterega radovedneža,, ki so preleteli stolpič »Izgubljeno in najdeno« v jutranjiku. Zanesljivo vemo, da je izzvalo smehljaj na licu Ed-warda Murraya, ko je drobil med zobmi svoj jutranji prepečenec in srkal kava Pol ure potem, ko je Edward Murray prebral dobre volje ta mali oglas, je že govoril z Noro Connorsovo v skromnem hotelu Laverne. Zdelo se je, da se je Nora kar sesedla ob pogledu na dragoceno oblečenega majhnega moža, na katerem je vzbujala pozornost razen nizke debelušne postave množica zlatih plomb v ustih, težak briljantni prstan in biser na ovratnici, ki ga ni bilo meč prezreti. »Torej ta denar ste izgubili včeraj popoldne ob treh«, je rekel Mr. Murray. »Prav res, gospod, ob tem času sem ga pogrešila v torbici«, je odgovorila Nora in ga prostodušno pogledala z velikimi modrimi očmi. »Kaj tukaj stanujete?« »Ne, včeraj sem prišla v New York iz South Benda, Indiana.« »Na dopust pač?« »O ne! Prišla sem, da bi se učila slikarstva in denar, ki sem ga izgubila, je bil namenjen za učnino. Z bratom sva sl ga nahranila: siroti sva — in dve leti je bilo treba, preden sva ga zbrala.« »Ah!« je dejal Mister Murray, ki je kar zijal. Na tako ugoden odgovor skoro ni upal. »In le poglejte, gospcid« je nadaljevala Nora in si z lepo oblikovano roko popravila pramen zlatoplavih las. »Če tega denarja ne dobim nazaj, se moram vrniti v South Bend, in to bi bil konec upanja mojega življenja — da postanem slikarica.« Ustnice so ji vztrepetale. Komaj se je ubranila solza. »Le ne obupajte, drago dete,« jo je tolažil Mr. Murray. »Razveseljivo novico imam za vas. Denar so našli. Na srečo poštena oseba — in dobite ga nazaj.« »Ah, kako čudovito!«! Kot otrok je zaploskala Nora. »Veste, po vsem tem, kar sem slišala o New Yorku« je vzkliknila žareča od sreče, »me je vendarle malce skrbelo, če mi najditelj vrne denar.« Mr. Murray je potegnil iz listnice tri bankovce po sto dolarjev in jih ji pomolil. »Nate jih, drago dete,« je rekel. »Ampak, saj to vendar niso moji sto-taiki«, se je branilo dekle. »Moji so bili umazani in zmečkani, ne snažni, in novi, kakor so tile.« »Vem, vem. Poslušajte, kaj se je dogodila!..,. Vaš dfcnar 'je našla^ Gladiola Gladsome. Njen novi film »Sijajni greh« bodo prihodnji četrtek prvič predvajali. Mimogrede rečeno, čudovit film, verjemite. No, Gladiola mi je naročita, ker ima pač sama malo časa, naj poizvem, kdo je izgubil denar. Čudovito, imenitno dekle, ta Gladiola, to vam pa že rečem. Ker pa bankovci niso bili prav posebno snažni, sem jih zamenjal v banki za nove, da ne bi takih vlačil s seboj, razumete?« »O, seveda«, je rekla Nora, ki se ji je kar smejalo od sreče, in vzela denar. »Sprva sem se bala, da se samo pretvarjate in da denarja niste res našli. Potem bi ga seveda ne bila mogla sprejeti...« »Ampak, nilkakor ne, le nič skrbi.« »Potem se vam pa lepo zahvalim«, je rekla Nora, ga prijela za roko in mu jo prisrčno stisnila. »Še danes se pismeno zahvalim pri Miss Gladsomeovi.« »Da, da, le storite tako, gotovo jo bo zelo veselilo,« je dejal Mr. Murray, medtem ko je s pogledom zadovoljno objel njeno deško postavo in kot sveča ravne noge. »V kratkem vas pokičem po telefonu. Morebiti se mi posreči, da tako uredim, da boste mogli obiskati Gladiola« »Ah, silno rada, Mr. Murray. Miss Gladsomeova mora biti zares ljubezniva. Le ne pozabite.« »Ne, ne bom pozabil. Za enkrat na svidenje, drago dete!« »Na svidenje! In še enkrat lepa, lepa hvala!« t * Murray se je zadovoljno hihital, ko je še tisto dopoldne stopil v Gladiolino stanovanje, ki je obsegalo dvanajst šob, opremljenih z nekakšnim okusom za vsakogar. Poleg kosov pohištva staroangleške-ga, nizozemskega sloga so stali kosi opreme, izdelane v kitajskem načinu, zraven teh pa bogato okrašeni komadi v slogu Ludovika XV. »Halo, Glad!« je zaklical Mr. Murrav in obstal pred igralkino spalnico. »Lahko vstopim?« »No, kako si pa to predstavljaš prav za prav, debelinko, da dostojne ljudi napadaš sredi noči?« se je glasil odgovor, ki je zvenel prav malo zadovoljno? »Kaj sploh ne hodiš spat?« »Saj je že poludvanajstih, ljuba moja in nujno moram v poslih govoriti s teboj.« Murray je nejevoljno otrnil pepel s cigarete na perzijsko preprogo in potrpežljivo čakal. »No, pa vstopi«, je končno make razdraženo dejala. Ko je Murray odprl vrata, V splošnem \eljaj sledeče načelo: a) vsaka selitev se mora izvršiti po najkrajši poti in na najcenejši način; b) vse izdatke, ki v tabeli selitvenih stroškov niso določeni s skupno ali mu je Gladiolin najljubši parfum omotično zavel naproti. ' V poltemi je ravno mogel prepoznati še njen obraz v pozlačeni postelji, ki je bila izdelana v obliki orjaškega laboda. Pokrivala jo je škrlatnordeča odeja iz nojevih peres. »Naglo sem prišel k tebi«, je dejal Murray in sedel na enega izmed naslanjačev, ki so bili kar posuti s kosi svilenega perila, »da ti sporočim, novico: za ubogih tristo dolarjev sem kupil reklamo, vredno najmanj deset tisoč dolarjev.« »Kako ti je pa to uspelo?« Ponovil ji je zgodbo Nore Connorsove in navdušeno končal: »Mar ni to sijajna reklama. To te spravi na uvodno mesto prve strani vseh listov v državi. Že kar vidim mastno tisikane napise: »Gladiola Gladsome reši ubogi siroti prihranke!« občinstvo ima rado kaj takega.« »To se pa kar dobro sliši, Eddie. Ampak odkod neki veš, da ta .deklič ni hotel samo najti kakega mehkosrčnega osla, ki bi ji naglo pomagal do poceni tristo dolarčkov. Morebiti jih sploh še nikoli v življenju imela ni.« »Ampak, ljuba moja!« Očitaje ji je Murray pomolil tolsti roki. »Kaj nama mar, če je dekle sleparilo ali ne. Glavna stvar je, — zgodba nama pride čisto prav in občinstvo. jo bo požflo.« »Prav imaš, Eddie. Naj se le dekle dobro ima z denarjem.« »No vidiš. Naj jutri iznova začnem od začetka kot težak, če nisem te zadeve imenitno napeljal« »O tem nihče ne dvomi. V reklamni umetnosti prekašaš vsakogar.« Murray je bil zadovoljen. »Oprosti, da sem tako divje udrl. Moral sem te pripra- stalno svoto, je brezpogojno dokumentirati, t. j. zanje je priložiti potrebna dokazila (račune, potrdila itd.). Račun stroškov za preselitev družine je nekako tak-le: viti, če bi kakemu uredniku padlo na misel, da te obišče, razumeš?« Gladiola je razumela in Edvard Mur-ray je odšel. Živahno je 'korakal in veselo žvižgal predse. • * Tisti dan je bilo le malo novic. Na prvi strani newyorškib istov je vladala neskaljena tišina. Umori, kar se jih je zgodilo kje drugod, niso bili niti razburljivi, niti posebno slikoviti. Nihče ni poskušal preplavati Oceana. Niti nobenega mastnega škandala ni bilo za zajtrk. Zato je uredniku prišla Murrayeva zgodba o rešeni siroti, kakor naročena. Na vsak način je bilo vsaj nekaj in pripravljeni so bili, iztisniti iz zadeve, kar se le da. Toda ko je Louis Hyams, manažer za Joy Gold, neko drugo slavno filmsko zvezdnico, malo kesneje obiskal uredništvo in sporočil, da je Joy našla denar in ga vrnila Nori Gonnorsovi, so se uredniki nasmehnili in zgodba se jim je zazdela še zanimivejša. Nato, tesno za Luisom Hyamsom, je prišel Jake Samuels, manažer za Alyso Jasmine, in ne dolgo za njim je pritekel Herr-man Lyons, ki je zastopal koristi Mamie Rogersove in vsi so kakor na pamet ponavljali isto ginljivo storijo, v kateri je glavno vlogo igrala vselej njihova varovanka. Kmalu nato so štirje prebrisani mana-žerji in nekaj zelo zadovoljnih urednikov klicali Noro Connersovo k telefonu hotela Laverne. Toda tam je ni bilo več, odšla je — neznano kam. Ampak uredniki niso bili prav nič hudi. Saj so imeli svojo zabavno zgodbo za prvo stran. toliko voženj je po novem pravilniku tudi za družinske člane aktivnih in upokojenih drž. in banovinskih uslužbencev. Nove legitimacije se bodo izdale s 1. januarjem 1937. Tisti uslužbenci (banovinski), ki doslej sploh niso imeli pravice do legitimacije, jih dobe, če jih naroče po službeni poti. Za otroke, ki doslej niso imeli pravice do znižane vožnje, ker so bili prestari, se morajo naročiti nove legitimacije, če starih nimajo več. Naroče se prav tako preko oblastva, ki izplačuje očetu službene ali pokojninske prejemke. Za legitimacijo je treba plačati Din 10.—, za vložek pa Din 2.—. Vsi ostali upokojenci, ki že imajo legitimacijo za tri vožnje (oz. za šest) na leto zase in za svoje družinske člane (ženo in otroke), pa morejo zaprositi, da se jim izda posebni vložek za leto 1936. Ta vložek se prilepi v dotično legimicijo na tisti strani, kjer so bila mesta za potrditev letošnjih potovanj. Vložki se naročajo tako-le: Vsak upokojenec naj prosi pri svoji izplačilni blagajni (to bo v večini primerov finančna direkcija), da mu izda ta vložek. Navede naj pri tem svoje družinsko in krstno ime, službeni naziv in družinsko razmerje (žena, sin. hči) in številko legitimacije za vsako osebo posebe. Priloži naj za vsak vložek po Din 2.—, za kolikor vložkov prosi. Po novem pravilniku gredo vozne ugodnosti sinovom do polnoletnosti, hčeram pa dokler se ne omože in jih vzdržujejo starši. Kakšna potrdila se bodo v tem pogledu zahtevala od upokojencev, uradno še ni znano. Priporočali bi, da si preskrbi vsakdo, ki hoče za svojo polnoletno hčer legitimacijo ali vložek, od pristojnega župnega urada ali občinskega oblastva potrdilo, da ni omožena in da jo prosilec kot oče vzdržuje. Priložiti je tudi potrdilo davčne uprave, da hči nima Din 200.— dohodka na mesec. Teh podatkov namreč izplačilne blagajne nimajo, medtem ko so jim vsaj po večini znani rojstni podatki. Opozarjamo, da železniška direkcija, ki bo izdajala te vložke in legitimacije za ozemlje dravske banovine, ne sme istih izdajati neposredno uslužbencem, temveč le na zahtevo pristojnih uradov oz. izplačilnih blagajn. Zato naj se vse osebne intervencije pri železniški direkciji opuste. Opozarjamo, da imajo upokojenci, ki so že doslej uživali vozne ugodnosti, letos pravico do izrabe dosedanjih šest ugodnosti in še na cel vložek, katerega si lahko preskrbe, torej skupno na 30 voženj. To pa le, če so doslej teh dosedanjih 6 voženj že izrabili, ker se mora vložek prilepiti na dotično stran v legitimaciji, tako da ostane ta stran pokrita. Izven Ljubljane živeči upokojenci naj zaprosijo za legitimacijo oz. kupone po možnosti skupno, navesti pa morajo za vsakega upravičenca vse spredaj navedene podatke. Pristojbino po Din 2.— je poslati na finančno direkcijo s čekovno položnico št. 10.011. Te položnice se dobe pri davčnih upravah, sicer naj pa vpiše vsakdo to številko računa fin. direkcije sam na prazno čekovno položnico, kakršne se dobe pri vseh poštnih uradih. Opozarjamo, da je železniška direkcija že začela izdajati vložke in da je večje število uslužbencev iste že prejelo. Glede načina, kako se bodo izdajale nakaznice za vozne ugodnosti pomožnemu osebju, pa doslej ni bilo izdano še nobeno uradno pojasnilo. Vsekakor bodo morali dotični pomožni uslužbenci (dnevničarji itd.) zaprositi zase in za svoje družinske člane za te nakaznice pri svojih oblastvih, ki bodo take prošnje službeno dostavile železniški direkciji, da izda nakazilo za znižano vozovnico. Razume se, da je po pravilniku tireba zaprositi za vsak primer posebe za priznanje vozne ugodnosti. Ta določba pravilnika bo povzročila prizadetim nepotrebne neprijetnosti, uradom pa mnogo dela, hkrati bo pa v praksi skoro onemogočila uporabljanje te ugodnosti, zlasti za nujna in krajša potovanja. Zato bi bilo želeti, da se postopek glede pomožnih uslužbencev poenostavi. Račun za preselitev družine in pohištva Franceta Podbregarja, sreskega načelnika v Kranju ki je bil po službeni potrebi premeščen z odlokom min. za notranje zadeve štev. 53.865 z dne 15. marca 1935. iz Kranja v Dubrovnik. >i Žara- Odmer- ■i Dan Ura Tekst S čunjeno jeno Opomba H Din P Din P 1 4./V1I. 745 Brzovlak štev. 3 Kranj — Ljubljana — Zagreb 2 17 45 Brzovlak štev. 306 Zagreb — Karlovac 3 5./V1I. O58 „ „ 1002 Karlovac — Split 4 Cela karta I razreda za ženo in sina Franca roj. 18 /IV. 1914. in sina Antona „ 15./IX. 1922. a Din 606'— 1818 — 5 Polovična karta I. razreda za sina Janeza roj. 22./I. 1928 303 — 6 6./VII. 500 Parnik — Split—Metković — Dubrovnik 7| Polovična karta I razreda za ženo in troje dece a Din 144'— 576 — 8 Razlika na osebnih izdatkih od stano- vanja do kolodvora v Kranju in Dubrovniku (96 Din — 40 Din). 56 9 Razlika za prevoz prtljage do maksi- malne teže na progi Kranj — Dubrovnik (150 kg — 50 kg) = lOO kg 98 _ 10 Prevoz pohištva: a) tovornina za 4.500 kg glasom tovor, lista, b) vkladanje, razkladanje. 4850 — prevoz od stanovanja, in obratno, utovarjanje in raztovarjanje, od- škodnina in zavaroval- nina pohištva a 70par od 1 kg 3150 11 Dnevnice za 3 dni 11 ur in 4 družin- ske člane 441 — Skupaj ' . . 11.292 — Na račun sem prejel glasom naka- • žila banske uprave št 7.500 — Imam še prejeti 3.792 — z besedami: V Dubrovniku, 15. julija 1936. Da se je selitev resnično izvršila, da je porabljeni čas primeren, da so podatki o družini in vse ostale navedbe in postavke v računu resnične in točne potrjuje: starešina urada (podpis) France Podbregar sreski načelnik IV. skupine 2. stopnje Priloge: a) akt o premestitvi v izvirniku ali overjenem prepisu, b) prtljažnica, c) potrdilo železnice in parobrodne družbe, o prtljažnini za 100 kg teže, č) tovorni list železnice in parobrodne družbe, d) potrdilo šolskega oblastva za sina Franca starega 22 let, da redno obiskuje šolo. Vozne ugodnosti Dodatno k našemu zadnjemu poročilu o novem pravilniku o ugod-nostni vožnji objavljamo še naslednja pojasnila. Kakor smo že poročali, se število znižanih voženj razširja tako, da bodo imeli državni in banovinski upokojenci po 24 polovičnih voženj na leto. Ravno Vestnik Današnja številka izide kot dvojna. — Zaradi znatnih zakasnitev te in prejšnje številke lista, katere so povzročile nepredvidene tehnične ovire, izide prihodnja številka 1. septembra. Nato bo list spet izhajal redno ob določenih rokih. Prosimo cenj. naročnike, naj nam to nezaželeno zamudo in izostanek ene številke oproste. Zakasnelo izplačilo prejemkov. Začetek avgusta veliko število aktivnih drž. uslužbencev ni prejelo svojih prejemkov prvega, kakor sicer običajno. Nekatere panoge upravne službe so morale čakati na izplačilo aktivnih prejemkov po več dni. Da take zamude povzročajo prizadetim velike neprijetnosti in težave, zlasti zdaj med počitnicami, je vsakomur umljivo. Zato bi bilo nujno želeti, da se te zakasnitve ne bi dogajale več. Sresko načelstvo v Škofji Loki. Z uredbo notranjega ministrstva je bil ustanovljen v Šikofji Loki nov srez, ki obsega ozemlje dosedanje ekspoziture kranjskega sreskega načelstva. Hkrati je bil pa odpravljen metliški srez in se to področje zopet združi z ozemljem črnomaljskega sreza. Posledice sprememb sreskih načelstev. Z dnem 15. avgusta prevzame posle dosedanjega sreskega načelstva v Metliki, ki je bilo odpravljeno, sresko načelstvo v Črnomlju. Z istim dnem začne uradovati tudi novo ustanovljeno sresko načelstvo v Škofji Loki. Posledica teh sprememb bo ta, da bodo državni aktivni in upokojeni uslužbenci v Metliki prejemali od 1. septembra dalje doklade po III. drag. razredu, v Škofji Loki živeči oz. nameščeni uslužbenci pa po II. drag. razredu. Vozne ugodnosti dnevničarjev. Pravkar izvemo, da je železniška direkcija dovolila, da morejo pomožni uslužbenci (dnevničarji in sl.) zaprositi za več polovičnih vozovnic z eno samo vlogo, pač pa morajo iste izrabiti najkasneje v treh mesecih po izdanju. S tem je dnevničarjem storjeno znatno olajšanje. — Pač pa zahteva žel. direkcija za vsako tako prošnjo takso po Din 5.—, in sicer za vsako vožnjo posebe. Mislimo, da to stališče ni utemeljeno v zakonu, ker pripada dnevničarjem pravica do vozne olajšave že iz uredbe oz. iz prijave same, tako da ta vloga ni prošnja, temveč le neke vrste prijava, ki ni podvržena taksi. Sicer pa po § 164 uradn. zakona velja načelna taksna oprostitev drž. uslužbencev Iz § 97 u. z. ■tudi za dnevničarje in honorarne uslužbence. Skrajšanje uradovanja pri poštah. Po odloku poštnega ministrstva bodo imele odslej pošte z omejeno dnevno službo (tako imenovana L-služba) na dan po 7 ur uradovanja, ki bo določeno od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Doslej so namreč te pošte uradovale popoldne že od 14. ure dalje. Dopusti za berlinsko olimpijado. Na vlogo ministrstva za telesno vzgojo je predsedništvo ministrskega sveta odločilo, da morejo vsa ministrstva dovoliti svojim uslužbencem, ki se nameravajo udeležiti mednarodne olimpijade v Berlinu, izreden dopust od 29. julija do 18. avgusta, če to dovoljujejo službeni interesi. V predstavki ministrstva za telesno vzgojo je navedeno, naj bi se ta dovoljeni dopust ne vračunal v dobo rednega letnega odmora. Potrdila za plačevanje šolnine. Državni upokojenci in tudi aktivni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdil čim-prej. V zadnjih dneh pred začetkom šolskega leta pride toliko vlog, da se delo ne more izvršiti pravočasno. Prošnjam, ki morajo biti kolkovane z Din 5.—, naj se priloži za potrdilo kolek za Din 20.—, za vsak uradni prepis potrdila pa kolek za 10 Din. Najemnine v železniških hišah. Meseca junija je izšla nova uredba o najemninah za stanovanja v železniških hišah. Nova uredba je spremenila dosedanje stanje tako, da se smatra za določitev najemnine kot edinica vsaka soba, večja od 16 m2. Po draginjskih razredih in kategorijah stanovanja znaša najemnina za edinico v L drag. razredu po Din 120.—, 100.— in 70.—, v II. drag. razredu po Din 100.—, 80.— in 50.—, v III. drag. razredu pa po Din 80.—‘, 50.— in 30.— na mesec. Kategorije se ločijo po solidnosti gradnje, kjer se nahaja soba, po pritiklinah (kopalnice itd.), po parketih itd. Sobe, ki So manjše od 16 m2 se smatrajo kot pol sobne edinice, enako tudi kuhinje, kopalnice, shrambe in slično. — Doslej je eksekutivno osebje uživalo v splošnem po 50% popusta na najemninah, progovni čuvaji in desetarji so pa plačevali samo po 10% najemnine, kjer se uporabljajo njihova stanovanja tudi za službene namene. Ti slednji imajo odslej samo 50 odstotkov popusta od redne najemnine. Poštni minister svojim uslužbencem. Na zborovanju Združenja p. t. t. uradnikov v Sarajevu, ki se je vršilo 14. junija, je poštni minister dr. Kaludjerčić v pozdravnem govoru izvajal tudi, da obnovitev poštnega ministrstva ni samo gola upravna formalnost, temveč poudarek pomena poštne stroke in priznanje za njen uspeh. Izjavil je, da so razmere v poštnem re-sortu skrajno žalostne, ker so tehnična sredstva zastarela, telefonske zveze pomanjkljive, poštna poslopja slaba. Zato bo treba mnogo investirati. Javil je, da mu je znano s kolikšnimi napori in težavami opravljajo poštni uradniki svojo službo. Zato bo ukrenil vse potrebno, da se bolnim in onemoglim, uradnikom pomaga. Poštni minister smatra, da bi bilo treba po železničarskem vzorcu ustanoviti obvezno bolniško zavarovanje. Pripravljen je dati na razpolago znesek Din 600.000.—, da se sezida moderno1 poštno poslopje v Vrnj-cih. kjer bodo tudi sobe za zdravljenje obolelih poštnih uradnikov. Tudi glede svetlobne reklame na pisemskih nabiralni- kih se proučuje možnost, da se dovoli eksploatacija poštarski organizaciji, ki bo dohodke od te reklame zbirala v zdravstvenem skladu. Zaradi olajšanja službe se je odpravila nedeljska dostava pošte. Predstojniki uradov so opozorjeni, naj omogočijo uslužbencem izrabo rednih dopustov. Premeščanje se vrši pod ministrovim nadzorstvom popolnoma objektivno. Napredovanja se vrše v okviru zakonskih in proračunskih možnosti po načelih najstrožje pravičnosti. Tudi prevedba dnevničarjev se je obravnavala na ta način. Končno je obljubil, da bo vselej upošteval vse upravičene težnje poštnega uradništva. Vozne ugodnosti železniških provizio-nistov. Železniške 'direkcije so različno razlagale pravilnik o voznih ugodnostih, fci je glede pravice do legitimacije železniških rentnikov, provizionistov in stalnih milo-ščinarjev zelo nejasen. Zato je generalna direkcija drž. železnic izdala razlago, da je pod imenom »upokojeni železniški uslužbenci« razumeti tudi vse tiste nekdanje železničarje, ki prejemajo provizije, rente ali miloščine. delih sveta. Prosvetno ministrstvo je načrt odobrilo in tudi obljubilo za pripravljalne stroške svojo moralno in gmotno podporo. Enako obljubo je JUU prejelo tudi od zunanjega ministrstva. Zaradi nenadnih ovir je morala navedena organizacija v zadnjem trenutku kongres odpovedati. Mednarodna učiteljska federacija je odločila, da se bo kongres, ki naj bi se bil vršil v Beogradu, vrši v istih dneh v Ženevi. Na kongresu naj bi več priznanih inozemskih in domačih vzgojiteljev predavalo o važnih vzgojnih vprašanjih. Hkrati z zborovanjem je bil v načrtu določen tudi poseben pedagoški teden. Zadružne vesti Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju je sestavila polletni računski zaključek, ki vsebuje promet cd 1. januarja do 30. junija 1936, ter je članom zadruge na vpogled. — Iz računskega zaključka je posneti, da se je denarni promet v prvem polletju znatno dvignil in sicer je znašal Din 484.700.—, kar je za to mlado zadrugo velik uspeh. Saldo vlog izkazuje 22.285 Din, saldo prisilne štednje 20.381 Din, terjatve na posojilih pa 164.582 Din. — Na deležih članov je vplačanih 26.900 Din, medtem ko znašajo obveznosti zadruge napram denarnim zavodom 91.769 Din. — Zadruga je imela ob koncu leta 1935. 86 članov z 209 deleži. V teku minulega polletja je pristopilo 24 članov z 52 deleži, tako da je znašalo konec junija t. 1. 105 članov z 274 deleži. Med tem časom je izstopilo 5 članov z 8 deleži. — Državni uslužbenci so si ustanovili te zadrugo prvega oktobra 1933 in se je pokazalo, da je bila nujno potrebna, kajti v ta zavod se zatekajo vsi javni uslužbenci in upokojenci in se istočasno vadijo tudi štednje. — Kljub temu pa je še mnogo javnih uslužbencev, posebno na podeželju, ki še ne vedo, da ta denarni zavod sploh obstoja. Istim se priporoča, da pristopijo kot člani k zadrugi, katera jim nudi pri posojilih lepe ugodnosti. — Da zadruga tako lepo napreduje, se je zahvaliti v prvi vrsti funkcionarjem vodstva zadruge in sicer predsedniku sodniku dr. Lipiču in pa tajniku sodnemu uradniku Pod-hovniku. Upokojenec Bolniška blagajna upokojencev. V Zagrebu obstoji posebno društvo drž. upokojencev za zdravljenje članstva. To' društvo se je odcepilo od splošne upokojenske organizacije v Zagrebu in pobira posebne prispevke od svojih članov. Občnega zbora te bolniške blagajne, ki se je vršil februarja, se je udeležilo vsega skupaj 14 članov — kar po »Penzioneru« služi upravnemu odboru kot dokaz zaupanja in zadovoljstva članov z upravo. Po novih pravilih morejo pristopiti k društvu tudi aktivni državni nameščenci. Plačati morajo zase po Din 7.—, za vsakega družinskega člana pa po Din 4.—• na mesec. Za to so deležni zdravljenja v ambulancah in doma, rentgenskih pregledov in eldktrične masaže, in 25% popusta za zdravila na recepte, za specialitete pa 10% popusta v lekarnah. Čuden način pobiranja taks. Od starega naročnika smo prejeli naslednji dopis: »Opozoril bi Vas rad na nenavaden in — milo rečeno — čuden način, kako se pri nas izterjavajo takse — in to celo tam, kjer jih plačati ni treba. Pred 4 meseci sem vložil pritožbo na fin. ministrstvo zaradi neupravičenega odtegljaja prispevkov za uradniški pokojninski sklad. Doslej je drž. svet v vseh neštetih takih primerih pozitivno razsodil, tako da ni dvoma, da je bila tudi moja pritožba upravičena. Na izrečen uradni poziv fin. direkcije sem priložil pritožbi tudi sodno overjeni prepis svoje pokojninske odločbe. Po štirih me- secih še nisem prejel rešitve, pač pa me je oni dan uniformirani policijski stražnik prišel na dom pozvat, naj plačam še takso Din 2.— za neko prilogo — namreč za omenjeni prepis pokojninskega dekreta, katerega sem moral na poziv oblastva predložiti. Ne glede na to, da je ta zahteva po taks. zakonu sploh neupravičena, je tudi način izterjave zelo nevsakdanji in čuden. Mislim, da bi se bil mogel najti tudi kak drug način, če je ministrstvo že hotelo pobrati od mene še to takso. Prihod varnostnega stražnika v uniformi je povzročil seveda v hiši, kjer stanujem, splošno pozornost, v moji družini pa razburjenje.« Iz organizacij Mednarodni učiteljski kongres. Poročali smo že ponovno, da je bil napovedan za dni 8. do 11. avgusta v Beogradu mednarodni učiteljski kongres, katerega je organiziralo Jugoslov. učiteljsko združenje kot redni član mednarodne učiteljske federacije, ki ima nad 600.000 članov v vseh Vsi si želimo konca nepovoljnoga stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vstrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo si sami! Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških iu šolskih potrebščin. Tovariši! Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki inserirajo v „NAŠEM GLASU* Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese Telefon 2673 Špecerija Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! iN3SCK9CGnKSC»3K8C8Cbcac Učiteljska tiskarna Ljubljana Frančiškanska ulica Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761 je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ah večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov Lastna tvornica šolskih zvezkov Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000— vsem javnim nameščencem po 8°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. PORAVNAJTE NAROČNINO! KNJIGARNA Ljubljana Frančiškanska ulica 6 Telefon St. 3397 Račun poštne hranilnice it. 10.701 Maribor Palača Banovinske hranilnice Telefon St. 2628 Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državiI Učiteljske tiskarne priporoča cenjenemu občinstvu 8v9j° zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik! Boi Manufakturna trgovina Iabiani&jurjovec LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Piiš, tapestri itd.) P®*!®! kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r.z.z o z. Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421 Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnoga blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd. " " " T ",