/ tf £ £~r'

M

"G L Alj L 0-0 SV OB O D f LN E IRONTE O K RA JA TRBOVU E
Leto HI.
TRBOVLJE, 19. januarja 1950
S lev. 3
Fvonitti plani — borbeni načrti
ZA NOVE ZMAGE
V Kleku bodo letos d ogradili zadružni dom
Krajevni odbori Fronte v trboveljskem okraju so sprejeli že po večini plane za leto 1950. Prav dobre plane so sprejeli frontovci v Zagorju, Pod-kumu, Hrastniku, Trojanah in v Kleku.
Krajevni odbor OF Klek obsega področje polproletarskih vasi Klek, Planinska vas, Partizanski vrh, Pra-proče ter Čeče. Večina članov fronte je zaposlenih v rudniku. Plan za leto 1949 so zaključili uspešno. Na zadnjem sestanku fronte, kjer so sprejeli plan dela za tekoče leto, so sklenili, da bodo zajeli v članstvo OF vse, ki še niso vključeni. Odbor se bo redno sestajal vsakih 14 dni, z ostalimi množičnimi organizacijami pa bodo imeli
redne mesečne seje. V letošnjem letu bodo dogradili zadružni dom. V ta namen bodo zbrali ves gradbeni material iz lokalnih virov. Nudili bodo vso pomoč pri ustanovitvi kmetijsko obdelovalne zadruge ali pa zadružne ekonomije.
Uredili bodo kilometer pešpoti od Globošaka do Kleka. Dvignili pa bodo tudi članarino ter prispevke za socialni fond za 15%. Skrbeli bodo za reden obisk študijskega krožka, dvignili šte-vild knjig v knjižnici za 20 in razširili krog bralcev za 100%. Izvedli bodo razne proslave ter priredili tri igre in dve drugi kulturni prireditvi za članstvo.
Tudi člani 0F v Senožet ah so sprejeli plan dela
Na masovnem sestanku članov fronte v Senožetah se je v nedeljo sprejel plan dela za leto 1950. Frontovci so ugotovili, da delo v preteklem letu ni bilo povsem zadovoljivo. Člani fronte so premalo sodelovali pri raznih raz-reznih planov, odkupov, pri davčni odmeri in drugih važnih akcijah. Pri prostovoljnih delih so izvršili v letu 1949 preko 6000 ur, sodelovali so pri
Vodovodnih delih v Jciialj, pri popravilu krajevnih cest, pri postavljanju električnih drogov in pri postavljanju daljnovoda. Da bo delo v letu 1950 uspešnejše, so sprejeli frontovci v Senožeti plan, ki predvideva razširitev organizacije OF, dvig prispevkov za socialni fond za 15% in dvig članarine.
Odbor se bo redno sestajal in nudil vso pomoč KLO. Ustanovila se bo kmetijska obdelovalna zadruga, ki bo nudila pomoč že obstoječi ekonomiji s prostovoljnim delom. V teku leta se bo stavba bivšega župnišča, ki je da-
nes porušena, obnovila za sedež KLO za zadružno trgovino in prostore OF. S. prostovoljnim delom se bodo elektrificirale okoliške vasi, zgradil v Jablani vodni rezervar kakor tudi rezer-var v Seliščah, v Tednu cest pa se bodo popravile ceste na njihovem področju.
Frontovci v Senožetih niso pozabili na kulturni dvi» članoti>a	-j
ganizirali v mesecu maju izlet v KOZ.
skupni obisk kino predstav v Zagorju, prav tako bodo priredili skupno z ljudsko presveto 2 igri ter proslavili državne praznike s primernimi prireditvami. Obisk v kmečko izobraževalnem tečaju se bo dvignil od 21 obiskovalcev na 30.
Kljub temu, da so Senožeti izrazito kmečki kraj, bodo do meseca julija vključili v industrijo 10 članov. Frontovci Senožeti so plan sprejeli s pritrjevanjem In dali zagotovilo, da ga bodo v celoti izvršili.
Pri gradnji zadružnega doma v Podkumu bodo frontovci izvršili ito 35 prostovoljnih ur
Frontovci v Podicumu so poleg dru- | sec. V razne tečaje bodo poslali v te-
gih obvez v planu za leto 1950 sklenili da bedo v letošnjem letu dovršili dela pri gradnji zadružnega doma. V ta namen, bodo opravili 35.000 prostovoljnih ur. Poleg tega so si zadali nalogo, da bodo pri gradnji vodnjaka v Padežu izvršili 500 prostovoljnih ur, pri popravilu cest 200 in pri obnovi hiš 200 ur. Vsi člani so se obvezali, da bodo pomagali pri postavljanju drogov za električno niaipeljavo. Prav tako se bodo vsi člani frontnega aktiva vključili v KOZ ter pomagali že obstoječi KOZ in splošni kmetijski zadrugi z delom. Frontni odbor v Podkumu bo V teku meseca februarja odprl frontni kotiček, v katerem se bodo vršili študijski krožki in sicer dvakrat na me-
ta leta 10 članov. Vsi frontni aktivi so se nadalje obvezali, da bodo s pravilnim pojasnjevanjem članstvu utemeljili potrebo dviga članarine in prispevka za socialni fond. Za tekoče leto je predvideno, da se organizira skupni izlet članstva v Opatijo, 4 ekskurzije v razne kmetijske šole ter trije skupni obiski kino-predstav v Radečah Ker potrebuje industrija delovno silo. so sklenili, da vključijo vanjo 15 fron-tovcev.
Vaški aktivi so si postavili za vsak aktiv odgovornega člana, ki bo vodil evidenco nad Izvajanjem plana in opozarjal na nedostatke pri izvrševanju obvez, ki so dolžnost slehernega člana.
se bo večerni tečaj, ki ga bodo pose-čali vsi odborniki fronte, AF2 in LMS. Do L maja se bodo organizirali trije frontni kotički.
Tudi v letošnjem letu nočejo zaostajati frontovci iz Hrastnika pri prostovoljnem delu ter bodo zato izvršili pri gradnjah za društveni standard 20.000 prostovoljnih ur. K izgradnji zadružnega doma v Čečah, Prapretnem in pri delu v ekonomijah bodo prispevali 6800 prostovoljnih ur.
Fronta v Hrastniku bo nudila pomoč KLO in bo v najožjih stikih z ljudskim odborom, da se bodo na ta način redno udeleževali sej KLO. Dvignilo se bo število naročnikov na dnevne časopise in pridobilo še 150 naročnikov za Prešernovo knjižnico. Na področju krajevnega odbora Hrastnik bo ustanovljenih 15 študijskih krožkov, ki bodo redno študirali po planu, predpisanem od okrajnega odbora OF. Članarina za OF se bo dvignila za 5%, prispevki za socialni fond pa za 12%. V teku leta bo fronta organizirala 13 skupnih izletov v KOZ In 5 v razne turistične kraje.
Vsa pomoč se bo nudila sindikalni organizaciji, AFZJ^’-£4 bo Fronta najtesneje povezala in organizirala razna politična predavanja in študijske krožke.
V mesecu avgustu se bo organiziral »Dan frontnih brigad« s primemo proslavo, pri kateri se bodo nagradili najzaslužnejši člani ter proglasili za udarnike. Delovni načrt frontoveev Hrastnika obeta, da bo fronta v Hrastniku tudi v letošnjem letu zadane si naloge izpolnila častno.
Na Dolali pri Litiji
Na sestanku v Dolah pri Litiji so člani ugotovili, dia je vsekakor največji uspeh, ki so ga dosegli v preteklem letu, dograditev zadružnega duma z zaključno prireditvijo. V letu 1950 bodo dvignili članstvo za 10%, fronta bo nadalje nudila vso pomoč KLO pri raznih gospodarskih akcijah. Na prepričevalen način bodo dokazovali vsem članom pomen zadružništva ter bodo nudili pomoč ekonomiji s 600 prostovoljnimi urami.
Vso skrb bedo posvetili popravilu vaških cest Kal—Jelenje, Križevci—; Goba, Dole—Selce in Valita—Radgonca. Studijski krožek bodo člani obiskovali redno ter študirali dostavljeni jim program. Odbor bo organiziral 5 izletov in 5 ekskurzij. Vso skrb bodo posvetili pri ureditvi frontnega kotička, kjer bodo namestili radio in knjižnico ter spopolnili kotiček z raznimi časniki. V frontnem kotičku bodo imeli po enkrat na teden večerne bralne
kmŽk^uu.UlhClli IH)1.|U LKAlU OlgiUllii-
rali tri proslave in tri kulturne prireditve in izvedli kuharski tečaj. Naloge bodo redno izvrševali in vodili o tem stalno evidenco.
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC, UTRDITEV NAŠIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
I
j’'
V Hrastniku bodo organizirali večerni tečaj
fronte
V okviru krajevnega odbora Hrastnik je sedem terenskih odborov OF s preko 3000 člani. Večina članov fronte je zaposlenih na rudniku, steklarni in v kemični tovarni. V okviru fronte deluje v Hrastniku gasilsko, fizkul-tumo, fotoamatersko, planinsko in lovsko društvo ter.SKUD — Aleš Kapla 3 pevsko sekcijo, dramatsko in godbeno skupino. Nadalje moto-sokclja, 6 sindikalnih podružnic, organizacija AF2 s 7 terenskimi odbori in organi-
tovilo, da je v vseh teh društvih potrebno več političnega dela kakor tudi pomoči, da se bo njih delo pravilno usmerjalo. V planu za leto 1950 so si zadali nalogo, da pregledajo in izvršijo reorganizacijo terenskih odborov ter izpopolnijo izvršni odbor fronte, ker je večje število članov odšlo na druga službena mesta. V vrste OF se bodo pritegnili vsi, ki imajo potrebne pogoje In izdale se bodo nove članske izkaznice vsem novim članom do 27. aprila. Posebna skrb se bo posve
nacija ljudske mladine. Pri sprejema- z/, apruu. ,	----- -----
nju plana dela za leto 1950 se je ugo- | lila ideološki vzgoji članstva. Izvedel
Ko stopamo v četrto leto naše prve petletke, se zavedamo, da je bila do sedaj dosežena vrsta pomembnih odločilnih in herojskih uspehov prav z aktivnostjo močnih, utrjenih sindikalnih organizacij. Naloge, ki so še pred nami, terjajo od sindikalnih organizacij čvrstosti in discipline ter pripravljenosti premagati vsak čas težave do končne zmage — izgradnje socializma v naši deželi.
Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic, ki se morajo izvršiti od 1. januarja do 28. februarja, morajo utrditi sindikalne organizacije ter zainteresirati in usposobiti delavski razred, da bo aktivno sodeloval pri upravljanju države, gospodarstva in kulturnega življenja našega OLO.
Dolžnost vsake sindikalne podružnice je, da politično zainteresira svoje članstvo, da bodo vsi člani sindikata sodelovali pri izbiri kadra za bodoče upravne odbore sindikalnih podružnic, da terjajo od dosedanjih upravnih od borov poročila, ki jih morajo podati vsi tajniki podružnic in referenti po sektorjih dela na dan občnega zbora podružnice. Poročila naj zajamejo dobre in slabe strani sindikalne organizacije v letu 1949 ter konkretizirajo malomarnost posameznih referentov 2e na predvollvnih sestankih in na občnih zborih pododborov je potrebno, da kolektivi sprejemajo tekmovalne obveznosti v čast skupščine podružnice. Upravna vodstva podjetij so dolžna, da pri tem sodelujejo in že v začetku leta seznanijo ves kolektiv s kumulativnim in operativnim planom podjetja. Uprave podjetij so nadalje dolžne, da v najkrajšem času dostavijo plane na vsa delovišča ter v podrobno seznanijo kolektiv s planskimi
nalogami, ker le na ta način bo ena* komorno in zanesljivo izvršen plan po mesecih in dekadah.
Sindikalne podružnice naj se povežejo s partijsko organizacijo, ki jim bo nudila vsestransko pomoč pri organiziranju letnih skupščin itd.
Okrajni svet poziva vse člane sindikalnih podružnic naj resno in z vso aktivnostjo pristopijo k izvedbi sindikalnih volitev.
Sledite njenemu vzgledu t
V sindikalni brigadi v Jurkloštru je bila med drugimi tudi tovarišica Zupan Valči. Za svoje delo v brigadi je dobila plačilo v znesku 1671 dinarjev, in je po svoji vrnitvi domov poklonila celoten znesek socialnemu fondu pil OF.
Uprava socialnega fonda Okrajnega odbora OF Trbovlje se tem potom tovarišici Zupan Valči iskreno zahva^ ljuje za njeno požrtvovalno delo in lep zgled, ki ga je pokazala.
Izvršni odbor OF Slovenije je ustanovil socialni fond OF v pomoč ljudski oblasti, za pomoč socialno prizadetim. V našem okraju je komaj tretjina članov OF podpornikov socialnega fonda in je želeti, da v letošnjem letu tudi ostali dve tretjini članstva pristopi med redne mesečne podpornike lega fonda.
Vsem pa naj bo ta tovarišica za
Uprava socialnega fonda pri OO OF Trbovlje
Izvolimo za sindikalne funkcionarje najboljše borce pri izgradnji socializma
ZA POŽIVITEV IDEOLOŠKEGA POLITIČNEGA DELA v sindikatih
Na pobudo oblastnega odbora zveze sindikatov Slovenije se je vršila v Trbovljah v četrtek 12. t. m. konferenca vseh kulturno - prosvetnih delavcev v sindikatih okrajev Trbovlje in Krško. Prav dobra je bila udeležba iz Krškega, ki je poslalo na konferenco 18 delegatov, medtem ko je ojcraj Trbovlje zastopalo samo 12 odposlancev. Namen konference je bil predvsem ugotoviti delo na ideološko političnem polju v obeh okrajih in nakazati smernice za delo v letošnjem letu.
Delegati iz Krškega so poročali, da se je posvečalo premalo pažnje ido-otoškemu političnemu delu in da se je Študiralo predvsem le po sindikalnih podružnicah, ki imajo lažje delo. Podobno stanje je bilo tudi v Trbovljah, kjer se je ideološko politično delo razvijalo približno enako kot v Krškem. Tudi v Trbovljah ter v celotnem okraju so študirale večinoma podružnice, kakor n. pr. OI.O, sodišče, prosvetne in zdravstvene podružnice, medtem ko je bila ravno rudarska podružnica najslabša. Ideološki študij je najbolje organiziran v Zagorju in V Hrastniku, medtem ko je v Trbovljah urejen zelo slabo, v Radečah pa študij po sindikalni liniji sploh ne deluje. Po obširni diskusiji navzočih referentov ter političnem poročilu tov.
Smolinskega, referenta za kulturo in presveto pri oblastnem odboru zveze sindikatov Slovenije za ljubljansko oblast, je zastopnik okrajnega sindikalnega sveta Krško napovedal OSS Trbovlje tekmovanje za dvig ideološko političnega dela v sindikalnih podružnicah.
Tekmovanje bo trajalo do 1. maja po sledečih točkah:
1.	Na katerem področju OSS bodo doseženi najboljši rezultati na ideološko političnem polju;
2.	kje bodo organizirali največ študijskih krožkov, izraženo v % po številu članstva in podružnic;
3.	kje bodo priredili več predavanj pa podružnicah in centrih;
4.	v katerem OSS se bo organiziral najboljši sindikalni tečaj ter dosegel največji uspeh in obisk;
5.	kje bodo izvršili najboljše ozvočenje in najboljše oddaje;
(i. kateri OSS bo nudil največ pomoči našemu podeželju po agitkah s strani sindikalnih podružnic;
7. kje bodo bolje organizirali ideološko delo z delavci na vasi.
Po napovedi tega tekmovanja se je napravil sklep, da se bodo kulturno , prosvetni refrenti vseh podružnic sestajali vsak mesec in takrat se bodo ugotavljali uspehi in odpravljale morebitne napake v delu.
Razvoj organizacije PAZ v okraju Trbovlje
Marsikdo se vprašuje, kaj pomenja kraitica PAZ. No, malo pažnje je treba posvetiti branju časnikov ter slediti raznim konferencam po naših industrijah, kjer se poleg drugih vpraša«) obravnava tudi delo PAZ, pa nam bo zadeva takoj jasna, Kratica PAZ pomeni Prutiavipnsko zaščito.
Na hitro bi človek misli!:' pripravljajo « »rJtCi' prtpravčjCrtpM*-1^1!!! bila jutri vojna, delali pa tako, kot tfa bi živeli sto let.« Tovariš Lenin pa }6 fekel: »Učiti se in učili, to je naša naloga.« Vse to pa terja ta organizacija. Kakor v vseh naprednih državah, se je tudi v novi Jugoslaviji ustanovite ta prepotrebna organizacija. — Razloček v delu te ustanove pa opazimo^ če napravimo primero z organi! zacijo v predaprilski Jugoslaviji. Kakor je bila trhla vlada in njeni privrženci, tako so bile trhle tudi različne. <>d nje postavljene nekdanje organizacije., Ljudstvo se tedaj ni seznja-njalo z različnimi nesrečami, ki so mo-fjpče vsak dan. Vzemimo primer: V ttjjdiniku se je zgodila nesreča. Tu je potreben takojšen nastop jamskega reševalnega moštva, kateremu mora skočiti v pomoč saniteta. Vzemimo drug Urimer: požar v kaki stavbi, kjer se ktirl s plinom; tu morajo nastopiti gasilci, tehniška ekipa, kemijska ekipa in sanitetna ekipa. Ce pa je zraven mbTda še kako gospodarsko poslopje, mora brez dvoma sodelovati tudi veterinarska ekipa, da nudi pomoč ogroženi živini.
Ce pogledamo torej delo in naloge te organizacije, vidimo, da je potrebna In koristna, zlasti v državi, kjer se gradi socializem, kjer vodi državo ljudstvo, ki si samo kuje svojo srečo in blagostanje.
V dosego zadanega si cilja, se vršijo SRzni tečaji, ki nudijo članstvu po-
trebno znanje, tako teoretično in praktično. Nekatere organizacije zaznamu jejo vzlic svoji mladosti že vidne uspehe. Druge jih dostikrat zaradi tega gledajo nekam postrani in ne kažejo nobenega pravega dela. Da je tako niso krive same organizacije, marveč je iskati vzrok nezadovoljivemu stanju pri posameznih KLO, MLO ■kakHK.. tpd\ pri industrijskih podjetjih delavnosti ' organižačm1"-fifi’ manjkljivega nudenja potrebne pomoči PAZ so n. pr. MLO Trbovlje, KLO ■Senožeče, KLO Kotredež, KLO Vrhovo, Zidani most in Podkum. Ne zaostajajo pa za njimi CRD Trbovlje, apnenice v Zidanem mostu in rudnik Hrastnik. S tem pa ni rečeno, da so ostali odbori. z organizacijo PAZ na ustrezni višini. — Tudi gledanje na delo PAZ, kot ga ima n. pr. tajnik OLO Trbovlje, je treba spremeniti. Naj ne bo nobenega širšega sestanka, naj si bo to z uslužbenci ali pa s člani KLO in MLO, kjer se ne bi spregovorilo o organizaciji PAZ. Nedvomno je potrebno, da se zaslužni. pohvalijo, nedelavni pa grajajo.
Organizacija PAZ je množična strokovna ustanova, ki ima namen, seznanjati s svojim delom in nalogami najširše ljudske plasti. Uspeh se bo zaznamoval že v tem, če se bo o PAZ. kakor že omenjeno, spregovorilo na konferencah, masovnih sestankih itd. nekaj primernih besed, s čimer se bo ljudstvo spoznalo s pomenom te organizacije. Posplošenjc tc ustanove bo tem laže izvršiti, če bo deležna podpore vseh množičnih organizacij.
štednja fe temelj ljudske blagim je
V Radečah se vrši kuharski tečaj
Organizacija AFZ v Radečah je or-
celoti, ker se z odpadki iz mehkega lesa ne more kurili, kot je za kuharsko umetnost potrebno.
Tu bi morala našim požrtvovalnim ženam priskočiti na pomoč tudi oblast in jih vsestransko podpreti. Dati jim je treba možnost, da si dobijo potrebni material in kurjavo, da jim ne bo tre-
ba kupovati po prostih cenah mesa in drugih potrebnih artiklov za uspešno izvedbo tečaja. Vsekakor je dolžnost pristojnih oblasti, da jim priskoči na pomoč, da tako podpre naše žene v njihovem hvalevrednem prizadevanju, da se zboljša življenje našega delovnega človeka.
ganizirala enomesečni kuharski tečaj, ki se je pričel 9. t, m. Tečaj se vrši v prostorih mlekarne v Radečah. Kako je bil tečaj potreben in zaželjen, je pokazalo veliko zanimanje in udeležba. Obiskuje ga 17 žena, kar je glede na prostor, kjer se tečaj vrši, veliko število. Obiskujejo ga žene iz Radeč, Jaglunice, Svibna in iz Kmečke obdelovalne zadruge Hotemež. Ze sedaj se jasno kaže, da bo nujno organizirati še več takih tečajev in si je organizacija AFZ v Radečah postavila v plan za leto 1950 štiri tečaje.
Tečaj vodi tov. Krisper Vida in se vrši vsaki ponedeljek, sredo in petek
od 13. do 17. ure. Vsako sredo bodo imele udeleženke po eno politično uro, ki jo bo imel šolski upravitelj tovariš Ferger Viktor.
Pri izvedbi tečaja pa se bori organizacija AFZ z velikimi težavami, kajti težko je za žene, ki so odvisne samo od kart, žrtvovati ves potreben material, ki je za praktično kuhanje nujno potreben. Tudi drv za kurjavo ni in jih tudi ni nikjer dobiti. Tu je priskočil z veliko uvidevnostjo na pomoč vodja tovarne »Peta«, tov. Skar-get Maks, ki je za ta tečaj dovolil nekaj lesnih odpadkov, ki pa seveda ne ustrezajo potrebam takega tečaja v
Mladinski aktivi že izvajajo volitve v osnovne
organizacije
Priprave za izvedbo mladinskih volitev v trboveljskem okraju so močno razgibale mladinske aktive, ki se v [Milni meri zavedajo važnosti volitev novih odborov mladinskih aktivov. Pri okrajnem komiteju mladine je postavljen širši odbor, ki odgovarja za izvedbo volitev in vrši vso organizacijo predvolivnih sestankov in izvedbe volitev.
Mladina trboveljskega okraja bo izvolila 3 rudniške komiteje, 1 mestni v Trbovljah in 4 krajevne komiteje. V vseh aktivih so se že vršili prvi sestanki, v 26 pa predvolivni. kjer so se
dokončno postavili in predvideli novi aktivi. V treh aktivih so že izvedli volitve, in to v Račiči in Padežu, ki sodita pod krajevni komite Loka.
Najlepše so se dosedaj izvedle volitve pri mladinskem aktivu apnenic v Zagorju, kjer so mladinci na dan volitev pred pričetkom volitev šli na prostovoljno delo in naložili 40 vozičkov apnenca, nato pa na svečan način izvedli v lepo okrašeni sobi volitve novega aktiva.
Priprave za izvedbo volitev so v polnem teku ter bodo volitve do konca meseca januarja izvršene povsod.
Več pozornosti sestankom O F,
Dne 9. t. m. je Krajevni odbor OF Vrhovo sklical masovni sestanek svojih članov zaradi sprejema plana dela za letošnje leto.
Obžalovanja vredno je, da se člani OB' vasi Vrhovo sestanka niso polnoštevilno udeležili, potrebno pa je naglasiti, da so člani OF iz vasi Goreljce, ki šteje 10 hiš, bilo navzočih nad 20 članov OF, čeravno so imeli do KLO 1 uro hoje in to po temi, medlem ko člani OF Vrhovo, ki imajo do KLO le par minut, niso smatrali potrebno, da pridejo.
Kljub temu so elani OF sestavili in sprejeli delovni plan za leto 1950 in s tem dokazali, da se zavedajo dolžnosti, ki jih imajo do skupnosti.
Tudi pri raznih akcijah, kot so odkupi in davki, se najbolje izkazujejo te naše hribovske vasice, ki v reda izpolnjujejo vse obveznosti, medtem ko o članih OB' iz Vrhovega in nižinskih vasi tega ni moči reči.
Potrebno bo, da člani OF poživijo delo in ugotovijo, odkod prihaja sovražni vpliv na naše volivce v nižin* skUi vaseh.
Kako potekajo izobraževalni tečaji v trboveljskem okraje
Kmečki izobraževalni tečaji v trboveljskem okraju niso še povsod do-
ganizacijah, ki so temu važnemu vprašanju posvetile vse premalo pomoči. Od predvidenih 12 tečajev jih deluje le 6, ki jih obiskuje 388 tečajnikov. Vodje tečajev so si zadali nalogo, da povišajo število tečajnikov, tako da bo v vsakem tečaju po 50 obiskovalcev. - Dosedaj delujeta najbolje tečaja v St. Gotardu in CemSeniku, vzlic temu, da so imeli ravno organizatorji teh tečajev velike ovire pri svojem delu, zlasti pri nabavi raznih potrebščin, kakor n. pr. petrolej. V St. Gotardu je bil tečaj v nevarnosti ker ni ni bilo na razpolago petroleja, medtem ko ga je bilo v Zagorju v skladišču kmetijske zadruge dovolj. — Da izobraževalni tečaj sploh deluje, je predvsem zasluga učiteljstva, ki se je zanj v polni meri zavzelo. Imamo pa tudi primere, kjer je učiteljstvo sploh
odklonilo sodelovanje, kot n. pr. Vrhovo, kjer se tečaj sploh še ni pričel, ker je tamkajšnja učiteljica odklonila sooeiovanje, ceiuvuo a poukom v Soli ni preobremenjena. V St. Jurju pod Kumom se je pričel tečaj minuli teden; tečaj obiskuje 45 članov, vendar se bo število obiskovalcev povišalo na 600. Pouk se vrši dvakrat na teden in sicer vsak torek in petek, ob četrtkih pa se vadijo tečajnice v praktičnem gospodinjstvu. Tečajniki so sl takoj izvolili odbor s predsednikom, tajnikom, blagajnikom in dopisnikom. Ustanovili so folklorno skupino, glasbeno, fizkul-turno in dramsko skupino. V Podkurim bodo imeli poleg tega tečaja vsak četrtek še poseben izobraževalni tečaj za ostale frontovce in zadružnike, katerih je dosedaj 25.
Tečaj v Podkumu je bil pire teklo leto eden najboljših izobraževalnih tečajev in vsi izgledi kažejo, da bo tudi letos med prvimi.
Novo krajevno podjetje v Vrhovem
Novi odbor KLO Vrhovo sl je zadal nalogo, da bo ustanovil poleg že obstoječega podjetja še gostinsko podjetje ter čevljarsko delavnico. KLO Vrhovo je gostilno odprl v nedeljo 8. t. m. V nabitih sobah gostilne so se zbrali delovni ljudje našega KLO-ja, delavci, nameščenci in kmetje, da prisostvujejo otvoritvi gostinskega obrata. Petčlanski harmonikarski zbor aktiva LMS je skrbel za razvedrilo in ples. V veselem razpoloženju so vaščani proslavili odprtje krajevne gostilne Vrhovo, kjer je prišla do izraza povezava delavca in delovnega kmeta, ki sta garant uspeha za delo v KLO-ju Vrhovo, ki je uredil potrebno krajevno gostilno ter preskrbel delovnim ljudem po težkem delu pošteno razvedrilo.
ZahvaSa pionirjev
Pionirji odreda »Maršala Tita« iz Podkuma (St. Jurij p. K.) se najlepše zahvaljujejo Okrajnemu odboru ZB Trbovlje za bogata darila za »Novoletno jelko« in to: 31 parov čevljev, 64 kosov perila, 11 puloverjev, 6 pred-
pasnikov, 30 parov nogavic, 1 prešito odejo, 12 komadov plenic, 27 m tekstilnega blaga tn 5 kg bonbonov.
Vso zahvalo so dolžni tudi OPS in OLO Trbovlje, poverjeništvu za prosveto, ki so storili vse, da so tudi hribovski pionirji lepo proslavili Novo leto.
Prav tako sc zahvaljujejo tudi KLO Podkumu, frontovcem, članicam AB'Z in LMS Podkum ter Lovski družini za vso naklonjenost iu pomoč. Pogoščeni in obdarjeni so bili vsi pionirji, enako tudi predšolski otroci. Vsak je dobil toliko, da se je zadovoljen in nasmejan vračal domov. Najbolj pa so se pionirji razveselili, ko 5im je Dedek Mraz izroči) klavirsko harmoniko, katero jim je poklonil SK LMS kot nagrado.
S pridnim učenjem in Izipolnjevar-njem vseh dolžnosti, hočejo pionirji dokazati vsem darovalcem svojo iskreno hvaležnost.
Vsak obral
in vsaka vas mora imeli
dopisnika xa »Zasavskega udarnika«
tCyllUfl)0-Uf«ietlllika društva trboveljskega okveia $s pripravljalo na II. kongres Ljudske prosvete Slovenije
V	trboveljskem okraju se pripravljajo kulturno - umetniška društva, da Počastijo II. kongres Ljudske prosvete Slovenije z raznimi kulturnimi prireditvami, ki se bodo vršile v tednu Bred kongresom.
Tako bodo v Hrastniku priredili pevski koncert in akademijo s sodelovanjem vseh sekcij. V Trbovljah bo dramska sekcija uprizorila reprizo Igre »Globoko so korenine«, izvedla pa se bo tudi akademija, pri kateri bo sodelovala godba na pihala, pevski zbor, folklorna skupina in recitatorji. Pisan spored In predavanje ljudske Univerze pa bodo priredili v Zagorju.
V	Radečah bodo uprizorili Kreftove »Krajnske komedijante« in pevski kon-
cert moškega in mešanega zbora. Prvič bo nastopil v Loki pri Zidanem mostu novoustanovljeni mešani zbor s samostojnim koncertom. Tudi na podeželju bodo s kulturnimi prireditvami počastili II. kongres, tako v Cemšeni-ku z akademijo, v Izlakah s premiero igre, ki jo sedaj študirajo, v St. Go-tardu pa z dramo »Mariša« v 5 dejanjih. V Gaberskem se je ustanovila nova dramska skupina, ki pridno vadi, in bo do kongresa tudi že nastopila.
Kulturno - prosvetna društva se zavedajo važnosti in pomena n. kongresa ljudske prosvete, zato bodo ta važni kongres proslavila s primernimi kulturnimi prireditvami.
nil vse potrebno, da se zbor obnovi, vendar s to razliko, da so se pritegnili vsi tisti, ki imajo veselje do petja. Odziv je bil prav lep. Danes že deluje novi pevski mešani zbor, ki šteje čez 60 članov. Vodi ga tov. Škrinjar Jože. V petek dne 12. t. m. se je vršil občni zbor društva, ki se ga je udeležilo 70 ljubiteljev pevske umetnosti. Navzoč je bil predstavnik okrajnega odbora Ljudske prosvete Trbovlje, nadalje zastopnik OSS, SKUD »Lojze Hoh-kraut« ter pomočnik direktorja rudnika Trbovlje.
Po referatu tov. Vizoviška, ki je prikazal nujno potrebo močnega pev-
skega zbora, ki bi dostojno reprezentant industrijski kraj Trbovlje, so vsi navzoči sklenili, da bodo v zbor pritegnili tudi vse one, ki so bili nefyič aktivni pri mladinskem zboru »Slavček«. Novi mešani zbor že pridno var di in bo prvič nastopil v čast II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije.
Poleg pevovodje tov. Skrinarja, iji je prevzel artistično vodstvo zbora, hp vsak drugi četrtek prihajal iz Ljubljane bivši pevovodja trboveljskih Slavčkov tov. Šuligoj. Zboru je obljubil svojo pomoč tudi tov. Simoniti, ki vodi pevski zbor ljubljanske filhgifr monije. Za poživljenje mešanega zfcnp ra v Trbovljah se zelo zgpima QO ZSS, ki je obljubil društvu vso Tako bo v Trbovljah zopet aživpffi prelepa slovenska pesem, za kar s<* l velikem revirju dani vsi pogoji.
Premiera na trboveljskem odru
»Globoko so korenine«
Jugoslovanski umetniški film
ZASTAVA
Pilm »Zastava« je samo en odlomek iz dolge, krvave in ogorčene borbe partizanov za Kalnik. Ta borba je imela za cilj omogočiti z osvojitvijo Kalnika ustvaritev svobodnega ozemlja kot baze za formiranje novih enot in kot baze za končno osvoboditev Hrvatskega Zagorja.
Pisec scenarija, književnik Joža Horvat, je osebno sodeloval v teh bojih in dobro pozna njihov potek. V filmu je hotel pokazati preobrazbo umentice v narodnoosvobodilni borbi.
Prvi prizori filma prikazujejo skupino baletk v garderobi zagrebškega gledališča po osvoboditvi leta 1945 tik pred predstavo »Plesa z zastavo«. Plesalka Marija pripoveduje tovarišicam zgodbo nastanka tega plesa.
Med partizani sc Marija sprva s čuti osamljeno Boli jo tudi, da povsem ne zaupajo, ker ni prinesla seboj zastave. V diletantski skup noče sodelovati, ker da jo ta spornih* na Zagreb. Življenje med partiza^ pa je nanjo vplivalo pozitivno, prvič zapleše v partizanskem kolu, začne spoznavati, da mora bili njena umetnost posvečena ljudstvu. Našla je namen svojega življenja in veduti bolj domačo se počuti med partizani.
Kurir prinese iz Zagreba Kalniškega odreda. Borci s pesmijo Št zastavo na čelu nadaljujejo svoj hod proti Kolniku. Zaradi patrtiz skih uspehov pripravljajo Nemci skupno z ustaši veliko ofenzivo. Pri prehodu preko železniške proge postaivf-
Prizor iz filma »Zastava«
Po daljšem presledku nam je sindikalno gledališče SKUD »Lojzeta Hohkratuta« v Trbovljah prikazalo minuli četrtek moderno ameriško igro »Globoko so korenine«, ki sta jo spisala Arnaud d'Ussesu ln James Gov. — Dejanje igre se godi spomladi leta 1945 na jugu ZDA in prikazuje, da v staro miselnost vklenjeni amerikanec-bclec še danes, v sredini 20. veka, zavzema proti črncu, priseljencu, skrajno poniževalno stališče, ki je socialističnemu in vsakemu vsaj malo kulturnemu človeku v starem svetu nepojmljivo. — Kako je mogoče, da je amerikanec-belec še danes proti čm-fcu tako nepomirljiv, nadut in krivičen. Črnec Je črn — toda človek je! In Človeškega dostojanstva tudi črncu ne more odrekati noben trezen in misleč človek. —; Ali vodi kdo računa o tem, kaj bo, kotlar bo neizprosna 'usoda terjala poravnavo krivice, ki Jo dela bel človek v Ameriki črncu? In temu neusmiljenemu zakonu narave, zakonu Izravnave, ne uteče nikdo, ki dela krivico. — Kdor tve verjame v ta zakon, rtbj pogleda nazaj v človeško zgodovino. —. Take pomisli so se porajale V'človeku, Ro Je gledal to igro, prikaz bdnošajev med belci, in črnci v Ameriki.
'Avtorja tega odrskega komada nam prikazujeta v svoji igri majhen izrez, majčken drobec nepojmljivega stališča, ki ga zavzema Amerikanec-belec proti črncu, ne povesta pa, kako naj se ta problem, ta sramotni madež civilizirane Amerike reši in zbriše.
Ali sta v svoji igri hotela samo nakazati krivico,, ki se dela črncem, vse drugo pa prepuščate, gledalcu Igre, tla se vzdrami, da se IztreznI ln spomni: fedl človek!?
Uprizoritev te Igre terja od Igralcev veliko. Dejal bi, da je tako težka, da so ji kos samo poklicni igralci. No, trboveljska odreka družina je rešila dvojo nalogo častno Ko si bil pri pre-fhleri igre v Trbovljah, nisi imel ob-
Na republiškem tekmovanju v Ljubljani je sodelovala med številnimi SKUD-i tudi godba na pihala SKUD-a »Lojzeta Hohkrauta« iz Trbovelj. Za to tekmovanje so se Trboveljčani dobro pripravili in pričakovalo se je, da tudi ne bodo zadnji. Marsikdo je bil sicer v skrbeh, ker je znano, da zasadi objektivnih ovir godba v decembru ni mogla vaditi skoraj 14 dni. (Vendar dobra volja ln vztrajno delo So premagali vse zapreke. Kot zmagovalec na oblastnem tekmovanju se je tfboveljska godba pt>merila v četrtek n. t. m. na tekmovanju v Ljubljani, (tekmovale so štiri godbe in sicer godba Janka Premrla, Vojka iz Idrije, godba Toneta Čufarja iz Jesenic, godba Skud iz Guštanja in trboveljska godba SKUDt-a Lojzeta Hohkrauta.
Strokovna komisija je ocenila godbe takole:
Prvo mesto so zavzelo Trbovlje z 38,8 točkami od 40 dosegljivih. Drugo in tretje mesto si delita godbi iz Gu-Štanja in Jesenic s 37.7 točkami, na
čutka, da sediš v podeželskem diletantskem gledališču, marveč da sl v mestnem teatru.
Tov. Plavšak Je odigral vlogo senatorja Langdona odlično. Smel bi s kreacijo te vloge nastopiti brez. skrbi v poklicnem gledališču. — Maxwela nam je podal tov. Odlazek z njemu lastno rutino. Skoda, da v tej vlogi ni mogel prikazati vseh svojih znanih igralskih sposobnosti. — Zadovoljni smo bili tudi s tovarišico Kuinikovo v vlogi senatorjeve hčerke Aliče. Ne bom Ji laskal, če rečem, da nas Je s svojim nastopom iznenadila. Temperamentna Je, korajžna in sans gčne. Tako naprej! — Šibkejša, dasi dobra, je bila tov. Aškerčeva v vlogi mlajše senatorjeve hčerke Newy. Marljiva, inteligentna odrska moč toda prebo-ječa.
Ce se bo otresla svoje prevelike plašnosti, bo poslala igralka, bo odru v ponos. Pazi naj na izgovorjavo širokega in ozkega »e» In »o«, ki delata Štajercem toliko preglavic. Isto velja tudi za tov. Jarca v vlogi pisatelja Merricka. Tov. Jarc naj bo bolj pogumen! — Izvrsten je bil tov. Rak kot črnec Brelt, najtežja kreacija v vsej Igri, toda tov. Rak ni Izrabil v tej vlogi vseh svojih igralskih zmožnosti. — Ustrezala je tov. Bizjakova, ki ji je režiser poveril vlogo Belle Sharles, matere zamorke. — Tudi z ostalimi Igralci v manjših vlogah smo bili zadovoljni.
Igro je režiral tov. Palemost. K njeni uprizoritvi mu smemo čestitati. Odlična Je bila scenerija odra, razsvetljava, kar vse je zasluga režiserja. — Kaj bi še pripomnili k tej igri?
Ta igra je gledališki komad, ki je vreden, da si ga vsakdo ogleda, vendar ima majhno napako: nekoliko predolga dejanja.
Trboveljski sindikalni oder in njegovi Igralci so se 7. uprizoritvijo te igre povzpeli na svojo nekdanjo višino. In tega smo lahko veseli vsi.
četrtem mestu pa je godba iz Idrije z. 29.9 točkamj.
Pri trboveljski godbi je bilo opaziti zagrizenost v delo zaradi lanske ocenitve pri tekmovanju (drugo mesto za Guštanjem) in veliko ljubezen do glasbenega udejstvovanja, kar je pripomoglo godbi do visoke kvalitetne stopnje in hkrati do prvega mesta med godbami v Sloveniji.
Prepričani smo, da nas bo naša godba častno zastopala na zveznem tekmovnju v Beogradu, ki bo koncem meseca januarja.
Treba bo še pridno vaditi in uspeh ne bo izostal. Čestitamo!
In zopet bomo pel!
Mnogo je bilo prizadevanja, da se v Trbovljah obnovi pevsko društvo »Slavček«, ki je pred vojno doseglo evropski sloves. V ta namen je bil sestavljen iniciativen odbor, ki je ukre-
Bilo je nekega večera 1942. leta. Ustaški bojnik Vuksan pričakuje po predstavi Marijo pred gledališčem. Vabi jo, naj bi z »jim in z njegovimi prizjatelji skupno preživela večer in proslavila neko ustaško »zmago«. Marija ga odbije, a on še vedno sili za njo.
Naslednji dan gre Marija v Varaždin k svoji bolni materi. Radostno snidenje • brutalno prekinejo ustaši. Ustaši izganjajo ljudi iz hiš in jih silijo, da si ogledajo zaplenjeno zastavo Kalniškega odredu ln trupla padlih partizanov, ki so jih razstavlil na trgu.
Partijska organizacija je sklenila rešiti zastavo. Mladinec Martin je nalogo s pomočjo ostalih mladincev uspešno izvršil, vendar pa ga ustaši na begu ranijo. V naglici izroči zastavo Mariji, ki jo slučajno sreča pred hišo, kjer stanuje njena mali.
Vsi ti dogodki so Marijo močno pretresli. Ko se vrne v Zagreb, ji postaja vedno bolj jasno, da ni prav, da v času, ko pada na tisoče mož, žena in otrok, ona pleše pred ustaškinri krvo-lokl. Preživlja težko duševno krizo. Po daljšem premišljevanju se odloči, da gre v partizane.
jo ustaši močno zasedo. Po trdovratnem in krvavem spopadu s svojo premočjo prisilijo partizane za umik, Nafto v bližnji.vasi proslavljajo »zmag«** in terorizirajo vaško prebivalstva. Bojnik Vuksan ravno podpisuje ukaz za likvidiranje talcev, ko mu javijo, da so partizani prešli progo na diAi-gcm mestu.
Odločilna bitka za Katoliški masiv. Ustaši so zasedli staro trdnjavo rta vrhu Kalnika in sc tain močno utrdili. Partizani presenetijo ustaše (t lem, da jiti napadejo s strani, ki K veljala za neprehodno. V dolgotrajm in ogorčeni borbi razbijejo usldške Ih nemflfce krvoloke in jih prežono S Kalnika. Hojnika Vuksana na zalotijo kmetje in ga pobijejo s sekirami.
Zastava Kalniškega odreda vihra na vrhu Kalnika. Ustvarjeno je svobodno ozemlje v Hrvatskem Zagorju.
Marija je končala svojo zgodbo. Prične se predstava baleta »Ples z zastavo«, ki v simbolični obliki prt kazuje preobrazbo umetnika v narodr noosvobodilni borbi in njegovo vlogo po osvoboditvi.
Nalboliša le b'la trboveljska
godba
I izkultui*:* er ‘|MipI
Slavija (Karlcvac) : Rii-ctas* (Trtneje) 2:1 (2:0)
Slaba igra Rudarja Eca sasluAC^sa zmaga gostov
Pred odhodom m turnejo tr Koper, je moštvo Rudarja odigralo v nedeljo dne 15. I. prijateljsko nogometno tekmo z Slavijo iz Karlovca.1
Gostje so igrali zelo požrtvovalno in hiter nogomet, čeravno do neke mere preoster, in zasluženo zmagali. Rudar je nastopil v svoji najmočnejši postavi, toda zaigral je tako slabo kakor že dolgo ne. Prvi polčas so prevladovali na igrišču gostje ter dosegli v 10. in 20. min. zgoditke ter tako ob zaključku prvega polčasa vodili z 2:0.
Na Dolu pri Hrastniku
Novoletna jelka je pri nas dobro uspela. Prireditev je bila v rokah prosvetnih delavcev, ki so se povezali s krajevno AF2 In OF. 2ene so se zavzele za obdaritev otrok ln prispevale moko, jajca, jabolka in maščobo v vrednosti 12.000 din; opravljenih je *llo 200 udarniških ur; pri pripravah je bilo zajetih vsega okoli sto žena. Lahko se reče, da je bila to prva množična prireditev.
Višji razredi so malim pionirjem zapeli nekaj prav veselih pesmi in uprizorili »Tekmo med zajcem in Ježem« ali »Nenavadni cross«, o katerem govori še danes ves gozd. Pionirje In malčke je pozdravil 7 kratni udarnik s hrastniškega rudnika tov. Vodišek. Nato so se pionirji zbrali na hodniku, kjer so posedli k pogrnjenim mizam, ki so se šibil«5 od sladkih dobrot.
V stranski sobi je bilo dvanajst starč-Rnt in stark pri bogato obloženi mizi; bili so presrečni, da so se prireditelji Spomnili nanje ter jih pogostili in obdarili.
in v Vrhovom
Čeravno smo odmaknjeni od centra. Smo vendar tudi pri nas pripravili Novoletno jelko za naše najmlajše. Ce tudi smo dobili darila z okraja, se niso naše žene s tem zadovoljile, marveč so sklicale sestanek AF2 in sklenile, da poleg daril z okraja zberejo tudi one darila za vse pionirje. Nabrale in pripravile so darila za vse pionirje, pri čemer jim je pomagal fektiv LMS in KLO. Učiteljica tov. Be-
Oba gola gresta na račun obrambe, ki je bila zelo tiesigurna z Izjemo But-kovca.
V drugem polčasu je v moštvu Rudarja bila zamenjava; namesto Dolinška je vstopil Černe in namesto Vodiška Blatnik. Igra drugega polčasa je bila boljša, toda odlični vratar Slavije je ubranil vrsto ostrih strelov. V 15. minuti je Rudar znižal rezultat po Klančišarju, ki Je pretvoril enajstmetrovko v neubranljiv! gol. Rudar je imel mnogo prilik, da izenači vendar mu to ni uspelo. Pred 1000 gledalci je sodil Vaneli dobro. Moštvu Rudarja pa želimo, da na turneji v Kopru doseže najboljš uspeh.
denikova je pripravila izbran spored, ki so ga pionirji odlično izvedli. Po tej prireditvi, kateri so prisostvovale žene-matere otrok, zastopniki KLO in LMS, so masovne organizacije KLO Vrhovo povabile vse žene-matere, pionirje in cicibane na čajanko, na kateri je prišla do polnega izraza povezava vseh organizacij KLO Vrhovo. Žene so bile navdušene nad uspehi pionirjev, ter so izrazile pripravljenost, da bodo v prihodnje bolj vneto sodelovale v organizaciji AF2.
Lep je bil pogled na pionirje in pionirke v družbi z materami ter zastopniki organizacij ln KLO-ja. Harmonl-kar-pionir je Igral partizanske pesmi, tako da se je čajanka končala res v najlepšem razpoloženju.
Življenje v Cemšeniku je zelo živahno
Dne 9. nov. 1949 smo pričeli z vaškim Izobraževalnim tečajem, ki ga poseča 32 tečajnikov in tečajnic zelo vestno in z zanimanjem. Predavatelji so poleg krajevnega učiteljstva vsi Iz vrst domačega prebivalstva: absolventi kmetijskih šol ali zadružnih ozir. knjigovodskih tečajev. Pouk se vrši dvakrat tedensko.
Dekleta se uče poleg drugih predmetov tudi kuhe. Na Novega leta dan smo imeli novoletno jelko v veliko veselje naših najrrtfajših. Naši pionirji so z mladinci uprizorili igro »Dedek Mraz«, pri kateri so bili obdarjeni šolski in predšolski otroci. Žene in dekleta AF2 Cemšenik so zbirale po tukajšnjih vaseh prispevke z živili, dekleta izobraževalnega tečaja pa so spe-
kle pecivo za pogostitev otrok. Poleg tega je k obdaritvi prispeval tudi OLO Trbovlje.
Novoletna jelka je zadovoljila mladino in odrasle.
V nedeljo 15. t. m. je čemšeniška igralska družina gostovala na Izlakah z igro »Kralj na Betajnovi«.
Posnemanja vredne
Ob tednu varčevanja je tudi sindikalni pododbor št. 9 rudarskega magazina Trbovlje povzel obširno akcijo za čim večji odziv med članstvom in si zadal nalogo, da ne bo med zadnjimi. Uspeh ni izostal. Prijavilo se je 56% vsega članstva in je 61 vlagateljev vložilo 31.200 dinarjev, kar je vsekakor lep uspeh in lahko služi kot vzgled vsem ostalim pododborom sindikalne podružnice rudarjev rudnika Trbovlje. Želeti je le, da se še v trgovini članstvo začne bolj zavedati dolžnosti, ki jih predvideva socialistična trgovina, pa ne bo toliko več ali manj upravičenih pritožb s strani potrošnikov.
Zasavski ocvirki
V Trbovljah smo končno le doživeli presenečenje. V sredo 18. I. je zopet pričel voziti avtobus, ki je sedaj lepo preurejen. Potniki pozor, sedaj pa naj velja; držite se predpisov.
Abonenti menze »Zidar« so poslali dopis, v katerem se pritožujejo, da morajo čakati v menzi več kot pol ure, preden se jih kdo usmili ln da se dela razlika med abonenti, čeravno vst enako plačajo. Abonenti apelirajo na upravnika, da napravi red.
Se do danes niso dobili naši kmetje In KZ kmečkih bonov, vkljub temu, da so že par mesecev v banki. Kontrola je ugotovila, da je krivda na OLO Trbovlje, ki ni dal na intervencijo upravnika banke pomoč vkljub temu, da je bila obljubljena Tako je danes veliko število upravičencev še vedno brez bonov in to zaradi malomarnosti tistih, ki niso dali v pomoč ene pisarniške moči. Obsojania vredno!
OBJAVA
Vsem članicam, članom in prijateljem planinskega društva naznanjamo, da so prispele članske znamkice za leto 1950. Članarina se lahko vplača ob uradnih dnevih, t. j. ob torkih in petkih od 16. do 18. zvečer v društvenem lokalu pri Povšctu.
Planinsko društvo Trbovlje.
OBVESTILO
vsem naročnikom in čitaleljem »Zasavskega udarnika«
»Zasavski udarnik« bo izhajal v letošnjem letu v širšem obsegu in to vsaka druga številka na 8 straneh. S tem se bodo povečali tudi stroški. Z ozirom na to bo ostala povišana naročnina: mesečno 12 din, tromesečno 36 din, polletno 72 din in celoletna naročnina 144 din. Posamezna številka na 4 straneh 2 din tn na 8 straneh 3 din. •
Hkrati se opozarjajo vsi dopisniki in naročniki oglasov, da morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek do 12. ure in oglasi vsak torek do 12. ure v uredništvu. List bo izhajal v letošnjem letu vsak četrtek. Vsi posamezni naročniki naj nakažejo vsaj polletno naročnino na upravo Rudnika rjavega premoga. »Zasavski udarnik«, tek. štev. 607-31017-3.
Uredništvo »Zasavskega udarnikaa. f
OBJAVA
Hranilnica in posojilnica v likvidaciji v Trbovljah poziva vse vlagatelje, da do 15. februarja dvignejo, oziroma prenesejo svoje vloge na Komunalno banko 01,0 Trbovlje.
Dolžnike opozarjamo, da poravnajo svoje obveznosti v najkrajšem času, da se ognejo nepotrebnim stroškom. Upniki pa naj prijavijo svoje terjatve. Hranilnica in posojilnica v likvidaciji v Trbovljah.
PREKLIC
Sindikalna članska knjižnica tov. Turnška Viktorja, učnega kopača na vzhodnem obratu rudnika Trbovlje, je bila ukradena in se tem potom proglaša za neveljavno!
Kinematografi
KINO TRBOVLJE
predvaja jugosl. umetniški film »Zastava«
Predstave od petka do ponedeljka.
KINO »RAJKO« HRASTNIK predvaja poljski liku »Obmejna ulica«
Predstave od sobote do ponedeljka. Naslednji teden predvaja poljski film »Prepovedane pesmi«.
Predstave v sredo in četrtek.
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE
predvaja
v soboto 21. jan ob 5. In 7. uri zv., nedeljo 22. jan. ob 3., 5. in 7. uri zv. Ameriški film »Zgubljeni dnevi«
v sredo 25. jan., četrtek 26. jan., petek 27. jan. ob 5. in 7. uri zvečer krasen češki film »Slutnja«
ŠE O NOVOLETNI JELK!
Izkopali smo 100 ion...
Na svojem I. rednem občnem zboru, ki se je vršil 23. decembra 1949. leta, smo si nogometaši Branika zadali obvezo, da tudi z dvodnevnim prostovolj-him delom v rudniku Trbovlje doprinesem« skromen delež k onim velikim zmagam, katere so ln jih še danes dosegajo delavci črnih revirjev v naši petletki
V nedeljo. 8. t. m. je odšlo moštvo Branika v Trbovlje, kjer je Istega dne Igralo nogometno tekmo z Rudarjem, naslednji dan pa je pristopilo k izpolnitvi svoje obveze. Uprava rudnika je poskrbela, da je bila celotna akcija dobro organizirana ln to v pogledu dela samega, prehrane In stanovanja Igralcev, za kar se Igrale! tem potem najlepše zahvaljujejo,
•
Ze v nedeljo po tekmi smo se v družbi članov Rudarja prav prijetno Počutili. Zapeli smo skupaj nekaj naših borbenih ln narodnih pesmi, posvetil! smo krajši čas razpravi o naših fizkullumih uspehih, a v glavnem se je pogovor sukal to pot o težkem delu v jami In naporih, s katerimi se morajo rudarji dnevno boriti. Bogati
na Izkušnjah so nam ti tovariši svetovali, da smo svoje delo lahko opravili res tako, da je vredno dobrega fiz-kulturnika.
V ponedeljek smo že ob 5. uri zjutraj krenili v dnevni, izkop »Neža«, ki nam je bil določen za delovno mesto. »Glej, fantje fizkultumikl iz Maribora že tu!« Tako nas Jc pozdravil starejši možakar — delovodja ob vhodu k Izkopu. Naložil! smo sl pripravljeno orodje — krampe In lopate ln se spustili v jamo. Delo nam je bilo določeno pr! dveh »številkah« — to je ena skupina pr! kopanju premoga, druga pri 'kopanju materiala, ki pokriva sloje premoga. Tišino, ki Je vladala, so kmalu prekinili udarci krampov, katere smo krepko zasajall v kamenlte plasti. Z lopato pa tudi z rokami smo metali odkopne grude v vozičke, »hunte«. kakor jih rudarji nazivajo. Začelo se je živahno tekmovanje med posamezniki, kajti -nihče ni hotel zaostati, vsak je stremel za tem, da svoj »hunt« člmprej napolni. Zaverovani v svoje delo nfsmo čutili, da so nam že po prvih udarcih s krampi znojne kaplje zmočile obraz. Najuspešnejši je bil brez dvoma Zeleztnger, ki je s svojim
krampom ln ogromno lopato diktiral tempo, da mu ostali nismo zlepa mogli slediti. Ker je govoril, da bo rušil »rekorde« — smo ga kar nehote imenovali za našega »Alijo«. Kmalu smo naše prve vozičke napolnili. Tu je imel sedaj tov. Kirbiš delo. da jih je pregledal, če so dovolj napolnjeni, obenem pa jih je moral označiti s pločevinasto tablico, številko »364«, da se je lahko vodila evidenca nad našim delom. Nestrpno smo čakali novih praznih vozičkov ko smo prve polne , poslali iz jame Toda tu je šlo počasneje; zaradi velikega števila delavcev na tem odseku smo na vozačke čakali po pol ure, včasih celo še dalj Zaskrbljeni smo se obračali na delovodjo, češ da norme ne bomo mogli doseči. Potolažil nas je z besedami: »Pobje, kar tako naprej .filajte*, pa bomo vsi zadovoljni.« Na tem od #feu se pač n e da več narediti. — Ure so hitro tekle. Kar verjeti nl.smo mogli, ko smo videli. da ostali delavel pospravljajo svoje orodje ln se pripravljajo na odhod. »Siht« je bil končan. V rudniški restavraciji nam je teknilo izvrstno kosilo. ki smo ga zalili še s »četrtinko« črnega. Ko smo.se p ato podali v naše sobice, kjer smo takoj okupiral! svoje postelje, smo šele prav občutili vso trdoto rudarskega poklica.
Drugi dan —v torek — nam jc delo šlo že bolje od rok. Vsak je že vedel, kje je njegovo delovno mesto, kako Je treba postopati z vozički, da ne iztirijo In s tem povzročajo še več dela. Novost je bila za nas, ko je prišel miner In nam trdi teren razstrelil. Zopet smo imeli polne roke dela. da smo očistili zasuto progo. Število vozičkov je naraščalo, lov. Kirbiš je moral večkrat po nove številke, ki so nam primanjkovale. Okrog enajstih nam je zaupal, »naj še malo stisnemo.« pa bomo dosegli količino 100 ton. Z velikn voljo smo ponovno segli po krampih, lopate pa so roke že mehanično dvigale. Se 10. še 8. še 5, še tri in končno zadnji »hunt« ln uspeh je bil tukaj. Veselih obrazov smo se poslovili od rudarjev, ki so nas povabili, naj še pridemo pomagat.
•
Na potu na postajo nismo čutili hs mučenostl, ne debelih žuljev na rokah, bili smo veseli ln ponosni, da smo svojo obvezo izpolnili in s tem dokazali. da razumemo, da moramo prav ml fizkulturnlkj stremeti za tem. da bomo tudi izven naših igrišč In telovadnic pomagal ustvarjati to, kar je obveza za vsakega poštenega človeka v naši mladi socialistični domovini.
Ivan Gajšek.
Uredništva Trbovlje
Uprava rudnika Trbovlje telefon M — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar