GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2021 letnik 68 številka 3-4 200-letnica rojstva geografa in kartografa Blaža Kocena Izbrani geografski vidiki kavne industrije s poudarkom na Sloveniji Kolesarska pot kot orodje za varstvo podobe in vzdržni razvoj Sorškega polja Uporaba lidarsko zajetih podatkov za zaznavanje razlik gostote visokega rastlinstva NAPIS NAD ČLANKOM Avtor fotografije na naslovnici: MIHA KODERMAN GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Odgovorna urednica: Ana Seifert Barba Uredniški odbor: Nejc Bobovnik, Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 600 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Ana Seifert Barba Editorial board: Nejc Bobovnik, Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 600 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Research agency. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 3 4 Martina Frelih, Rožle Bratec Mrvar, Primož Gašperič 200-letnica rojstva geografa in kartografa Blaža Kocena 16 Jakob Ercegović, Miha Koderman Izbrani geografski vidiki kavne industrije s poudarkom na Sloveniji 29 Katarina Kuk Kolesarska pot kot orodje za varstvo podobe in vzdržni razvoj Sorškega polja 42 Maša Adlešič Uporaba lidarsko zajetih podatkov za zaznavanje razlik gostote visokega rastlinstva 54 Program dogodkov Ljubljanskega geografskega društva - pomlad 2022 55 Diplomanti geo grafije v letu 2020 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZVLEČEK Prispevek predstavlja življenje, delo in pomen največjega slovenskega kartografa, didaktika in geografa Blaža Kocena v drugi polovici 19. stoletja. S svojimi geografskimi deli se je zapisal med nesmrtne velikane evropske kartografije. Njegovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo med letoma 1860 in 1870, po značaju izdanih del pa njegova dela lahko delimo na geografske učbenike, geografske atlase ter zemljevide in znanstvena dela. Strokovno najbolj cenjeni so bili geografski atlasi, ki so v več jezikih skupaj izšli v 56-ih izdajah. Zaradi številnih zaslug na področju geografije je bil ob 200-letnici njegovega rojstva organiziran dvodnevni mednarodni geografski simpozij. Ključne besede: geografija, kartografija, zemljevidi, šolski atlasi, učbeniki za geografijo, Kocen. ABSTRACT 200th Anniversary of the birth of geographer and cartographer Blasius Kozenn The article presents life, work and importance of the greatest Slovenian cartographer, didactician and geographer Blasius Kozenn in the second half of the 19th century. With his geographical works, he became one of the immortal giants of European cartography. His most creative period was between 1860 and 1870. His works can be divided into geographical textbooks, geographical atlases and maps and scientific works. Geographical atlases were the most professionally appreciated, and they were published in 56 editions in several languages. Due to his numerous merits in the field of geography a two-day international geographical symposium was organized on the occasion of the 200th anniversary of his birth. Key words: geography, cartography, maps, school atlases, textbooks for geography, Kozenn. 200-letnica rojstva geografa in kartografa Blaža Kocena GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 5 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA Avtorji besedila: MARTINA FRELIH, doktorica geografije Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: martina.frelih@ff.uni-lj.si ROŽLE BRATEC MRVAR, profesor zgodovine in geografije Osnovna šola Riharda Jakopiča Derčeva ulica 1, 1000 Ljubljana E-pošta: rbrate@guest.arnes.si PRIMOŽ GAŠPERIČ, doktor geografije Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, Ljubljana E-pošta: primoz.gasperic@zrc-sazu.si COBISS 1.04 strokovni članek V letu 2021 praznujemo 200-letnico rojstva velikega slovenskega šolni-ka, didaktika, geografa in kartografa Blaža Kocena (1821–1871), ki je s svojimi šolskimi atlasi, učbeniki in zemljevidi postavil temelje na- zornejšega pouka geografije v osnovnih in srednjih šolah tedanje habsburške monarhije. Znan je predvsem kot avtor atlasov. Kocenov srednješolski atlas iz leta 1861 ni bil prvi »avstrijski« (v smislu tedanjega avstrijskega cesarstva) šolski atlas, a vendar pomeni velik kakovostni preskok. Predhodni atlasi na- mreč niso izpolnjevali temeljnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati sodobni atlas (na primer primerna velikost, teža, vsebinska usklajenost z učnim načrtom). Sprva se je Kocen zgledoval v glavnem po nemških atlasih, ki so prevladovali v avstrijskih šolah, a jih je temeljito prilagodil, posodobil in nenehno izpopolnje- val skladno s temeljnimi cilji geografskega pouka. Atlasi naj bi bili uporabni, nazorni, razumljivi in naj bi služili kot motivacijski pripomoček tako za dijake kot učence. Zavedal se je, da so njegova dela potrebna nenehnih popravkov in dopolnitev tako na vsebinskem kot tehničnem področju. Zato je njihove upo- rabnike (predvsem učitelje) vzpodbujal k posredovanju pripomb in predlogov za njihovo izboljšavo. Kozenn-Atlas (Kocenov atlas) je kmalu postal uveljavljena blagovna znamka, ki se je obdržala še dobro stoletje po avtorjevi smrti in se še vedno uporablja za najuglednejše šolske atlase v Avstriji. Postala je dobesedno simbol in standard kakovosti na področju šolske geografije. Ob Kocenovih atlasih so odraščale ge- neracije uporabnikov predvsem v Avstriji, na Češkem, Poljskem in Hrvaškem, kjer so bili desetletja vodilni na svojem področju. Pa tudi mnogi Slovenci so jih intenzivno uporabljali zlasti v obdobju Avstro-Ogrske monarhije, ko so na njenem ozemlju prevladovale njegove nemške izdaje. Med svetovnima vojnama je večina slovenskih dijakov uporabljala hrvaške izdaje, pri katerih je sodeloval tudi Valter Bohinec in so imele uvodni del preveden v slovenščino. Kocenovo delo ni obsegalo le šolskih atlasov, pač pa se je trudil ponuditi vsa te- meljna geografska učila, kot so učbeniki in šolski zemljevidi, ter pri pouku geo- grafije uveljaviti geografska didaktična načela. Začel je s pozneje zelo uspešnimi učbeniki in šolskimi zemljevidi, šolski atlasi pa predstavljajo njegovo najzah- tevnejše in najodmevnejše delo, vezano predvsem na zadnje desetletje življenja. Življenje in delo Blaža Kocena Blaž Kocen se je rodil 24. januarja 1821 na Hotunju pri Ponikvi (slika 1). Njegova mati (rojena Pušnikar) se je v drugo poročila z Martinom Kocenom in poleg Blaža ter starejše polsestre Urške rodila še mlajšo hči Marijo. Živeli so v napol leseni in napol zidani koči z malo zemlje in kravo (Andoljšek 1991). Zaradi dotrajanosti in pomanjkanja denarja za obnovo so morali njegovo roj- stno hišo (slika 2) leta 1967 podreti (Kovačič 1995). Zdaj na njenem mestu stoji delno rekonstruirana koča. Zasluge za njeno postavitev gredo prizadevnim 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA šoli Blaža Kocena Ponikva. Gre za edi- no šolo v Sloveniji, ki nosi ime kakega geografa, prav tako pa gosti razstavo o Kocenovem delu in zbirko atlasov. Priimek Kocen pomeni zeljnato ste- blo. Zaradi napačnega nemškega na- glaševanja naj bi se Kocen v Celju za- čel podpisovati Kozen oziroma Kotzen. Nemška beseda die Kotzen pa pomeni slabo volneno odejo in je morda zato pozneje, ko je opustil črko »t«, prišlo do sedaj v tujini najbolj poznanega zapisa njegovega priimka KOZENN, (Bratec Mrvar s sodelavci 2011). Kot Kozenn se je začel podpisovati šele kot gimnazijski profesor od leta 1853 dalje (Sitte 1996). Že kot otroka ga je zelo zanimalo risanje, kar je bila odlična podlaga za njegovo poznejše kartografsko in pedagoško delo (An- doljšek 1991). Obiskoval je trivialko (1828−1833) na Ponikvi (Kovačič 2009) in bil vpisan v tamkajšnjo zlato knjigo (Slovenski gospodar 1929), s čimer si je zagotovil finančno podpo- ro lokalnega trgovca Grablerja in na- daljnje šolanje na celjski okrožni glav- ni šoli (Rus 1925). Ker ni imel dovolj denarja, je za lažje bivanje inštruiral svoje sošolce. Zaradi slabše obleke so ga tudi zasmehovali, zato si je pri meščanih izprosil stare frake in jih predelal v oblačila (Paidasch 1944). Postopoma je živel vse bolj samosvoje življenje kot samotar, postajal je nedo- stopen, celo čudaški, kar so bile po- zneje njegove prepoznavne značajske poteze (Rus 1925). Med letoma 1834 in 1839 je obiskoval gimnazijo v Ce- lju, jo izdelal z odličnim uspehom ter med letoma 1839 in 1841 manjkajoči dve leti dokončal na graškem liceju. Zatem se je na mamino željo vpisal skega društva Slovenije. Najstarejša spominska plošča je bila 16. oktobra 1898 odkrita na nekdanji šoli (Kotnik 1898) in je sedaj v osrednjemi vaškem paviljonu. Omeniti velja še spomin- sko ploščo, ki so jo ob Kocenovi stole- tnici rojstva leta 1921 odkrili na nje- govi rojstni hiši, zdaj pa je v Osnovni Kocenovim sorodnikom Debelako- vim, ki še vedno gospodarijo na ne- koč Kocenovi posesti. V njej je tudi skromna razstava o Blažu Kocenu in njegovem delu, ob njej pa spomenik, ki ga je leta 1972 odkril akademik Svetozar Ilešič (Natek 1972). Postavili so ga domačini ob podpori Geograf- Slika 1: Blaž Kocen okrog leta 1860 (vir: Pirnat 1898). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 7 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA pozneje tudi geografijo (Bratec Mrvar 2000). Olomouc je bil tedaj bogato in večinoma nemško govoreče mesto z lastno univerzo. Povezal se je z za- ložnikom, tiskarjem, knjigarnarjem in trgovcem Eduardom Hölzlom, s katerim sta ustvarila največji in naj- pomembnejši kartografski zavod v tedanji Avstriji, kjer je izdal svoja najpomembnejša dela (Slanar 1984). V Olomoucu je v le dvanajstih letih izdal večino svojih del: tri učbenike v desetih izdajah; sedem različnih atla- sov v več kot 50-ih izdajah, več kot 20 različnih ročnih in vsaj enajst stenskih zemljevidov (Bratec Mrvar 2000). Zagotovo so zelo pomembne tudi Kocenove zasluge na področju razvo- ja didaktike in metodike geografije (Žagar 1971). Leta 1863 je bil ime- novan v Cesarski šolski svet, ki naj bi reformiral tedanje avstrijsko šolstvo (Laibacher Tagblatt 1871). Svet je do- segel, da se je geografija na gimnazijah leta 1871 začela poučevati vsebin- sko ločeno od zgodovine in statistike (Umlauft 1898). Kocen je bil tudi član Preskusne komisije za ljudske in me- ščanske šole (Sitte 1996), a se je leta 1870 zaradi bolezni predčasno upoko- jil. Preselil se je na Dunaj, kjer je 29. maja 1871, najverjetneje zaradi jetike (Žagar 1971), griže (Rutar 1899) ali tifusa (Zabukovšek 1899), v tam- kajšnjem predmestju Hernals umrl s kartografsko skico v roki (Sitte 1996). Pokopali so ga na starem hernalškem pokopališču (Sitte 1996), žal pa se je sled za njegovim grobom izgubila, saj so naslednje leto pokopališče preme- stili na drugo lokacijo. Prav tako se je izgubila sled za spominsko ploščo, ki so jo postavili na hišo, v kateri je živel. Ettingshausnu (avtorju prve fotogra- fije, narejene skozi mikroskop) in z odliko diplomiral iz matematike, fizi- ke in prirodopisa (Južnič 2009). Leta 1853 je dobil redno službo profesor- ja na ljubljanski gimnaziji (Južnič in Bratec Mrvar 2007), kjer se je družil z liberalnimi prirodoslovci, Dragotin Dežman pa ga je dokončno navdu- šil za geografijo. V tistem času so na ljubljanski gimnaziji začeli z nakupi najsodobnejših geografskih učil in pripomočkov (Južnič 2009). Nekateri Kocenovi dijaki (najbolj znana sta bila Fran Erjavec in Ivan Tušek) in biogra- fi (na primer Simon Rutar) omenjajo, da je v rokah neprestano nosil katero od geografskih knjig (Rutar 1899). Septembra 1855 je odšel v Gorico, kjer je na gimnaziji poučeval matema- tiko in fiziko ter začel z geografskim znanstvenim in didaktičnim delom. Leta 1859 je na lastno željo odšel na nemško gimnazijo v Olomoucu na Moravskem (Babler 1972), kjer je do leta 1870 poučeval latinščino, gršči- no, prirodopis, matematiko, fiziko in na celovško bogoslovje. Obiskoval ga je med letoma 1841 in 1845 ter po posvetitvi 1. avgusta 1845 v Sv. An- dražu na Labotskem polju postal du- hovnik (Andoljšek 1991). Kot kaplan je dve leti služboval v Šentrupertu nad Laškim (Žagar 1971), nato dve leti v Šoštanju in do leta 1850 še v Rogatcu (Rus 1925). Reforma gimnazij leta 1848 je zahte- vala močno posodobljeno metodiko pouka, nova učila in didaktične pri- pomočke ter izobražene učitelje, kate- rih je močno primanjkovalo. Slednje je Kocen izkoristil (Schmidt 1966; Cvirn 2009) in jeseni leta 1850 na svoji nekdanji celjski gimnaziji začel službovati kot nadomestni učitelj. Dve leti je poučeval matematiko in fiziko ter prirodopis. Ker je bilo pla- čilo skromno, služba pa negotova, je od decembra 1952 do oktobra 1853 z namenom pridobitve ustrezne iz- obrazbe za rednega profesorja nada- ljeval študij na Fizikalnem inštitutu na Dunaju. Študiral je pri profesorju Slika 2: Kocenova rojstna hiša na Hotunju (hrani: Slava Kovačič). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA ki ga je napisal še v času poučevanja na gimnaziji v Gorici. Namenjen je bil pouku geografije v meščanskih osnovnih šolah in gimnazijah. Na 86-ih straneh in opremljen s 46-imi lesorezi je leta 1858 izšel pri založbi Hartleben na Dunaju in v Pešti (Ko- cen 1858). Lep primer nazornosti v njegovih delih je lesorez (slika 3), ki prikazuje gibanji Zemlje in Lune okrog Sonca in je pri pouku uporaben še dandanes. Zanj je Kocen zapisal, da »… pove več kot tisoč zapisanih besed« (Kocen 1861b, 4). Leta 1868 je izšel Kocenov srednješol- ski učbenik Leitfaden der Geographie für die Schulen im Kaiserthume Oe- sterreich (Vodič po geografiji za šole avstrijskega cesarstva) (slika 4). Po avtorjevi smrti je bil večkrat predelan in razširjen. Njegovi nasledniki so ga pozneje razdelili na štiri dele, ki so iz- hajali ločeno. Leta 1869 je izšel učbenik Erdbeschre- ibung für Volksschulen (Zemljepis za ljudske šole), ki je nastal na podlagi Osnov geografije, vseboval pa je leso- reze, prevzete iz Vodiča po geografiji. Po obsegu je manjši kot oba prejšnja učbenika in je preveden tudi v češči- no in slovenščino. V slovenščino ga je leta 1877 prevedel in priredil Ivan Lapajne (slika 5). Že leta 1879 je izšla njegova dopolnjena in precej spreme- njena druga izdaja. Kocenov zadnji učbenik z naslovom Die österreichisch-ungarische Monar- chie für den geographischen Schulun- terricht (Avstro-Ogrska monarhija za geografski šolski pouk), je izšel po njegovi smrti leta 1872. razporedimo v tri tematske sklope: geografski učbeniki (preglednica 1), geografski atlasi (preglednica 2) in zemljevidi ter znanstvena dela. Napi- sal je štiri geografske učbenike, ki so izšli v 41-ih izdajah. Učbeniki so bili njegova najzgodnejša didaktična dela, s katerimi je nakazal sposobnost geo- grafskega didaktičnega razmišljanja in podajanja snovi. Prvi Kocenov učbenik je Grundzüge der Geographie (Osnove geografije), Verjetno je bila uničena pri njenem podiranju ob koncu 19. stoletja. Geografska in kartografska zapuščina Blaža Kocena Blaž Kocen je zelo pomemben avtor šolskih atlasov in geografskih učbe- nikov na območju habsburške mo- narhije v drugi polovici 19. stoletja. Njegovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo na Češkem med letoma 1860 in 1870 oziroma do njegove smrti, ko je izšla večina njegovih del. Ta lahko Slika 3: Slika iz poglavja Matematična geografija v učbeniku Osnove geografije (hrani: Slovenski šolski muzej). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 9 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA naslov izdani v obdobju 1858–1871 izdani v obdobju 1872–1898 Grundzüge der Geographie (Osnove geografije) 5 0 Leitfaden der Geographie für die Schulen im Kaiserthume Oesterreich (Vodič po geografiji za šole Avstrijskega cesarstva) 2 19 Erdbeschreibung für Volksschulen (Zemljepis za ljudske šole) 4 10 Die österreichisch-ungarische Monarchie für den geographischen Schulunterricht (Avstro-Ogrska monarhija za geografski šolski pouk) 0 1 skupaj 11 30 Slika 4: Naslovnica prve izdaje učbenika Vodič po geografiji za meščanske in srednje šole avstrijskega cesarstva iz leta 1868 (hrani: Narodna in univerzitetna knjižnica). Slika 5: Naslovnica prve izdaje Zemljepisa za narodne šole, ki ga je leta 1877 priredil in v slovenščino prevedel Ivan Lapajne (hrani: Narodna in univerzitetna knjižnica). Preglednica 1: Pregled geografskih učbenikov Blaža Kocena, izdanih med letoma 1858 in 1898 (vir: Kunaver 2009). 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA vrsta atlasa nemški češki poljski madžarski hrvaški italijanski skupaj Geographischer Schul-Atlas für Gymnasien, Real-und Handels-Schulen der österreichischen Monarchie (srednješolski atlas) (1861–1978) 113 27 20 2 20 4 186 B. Kozenn's oro-hydrographischer Atlas (oro-hidrografski atlas) (1864–1873) 3 1 0 0 0 0 4 Geographischer Atlas für die Schulen der österreichisch - ungarischen Monarchie. Ausgabe in 6 Karten (šolski atlas s šestimi zemljevidi) (1869) 1 2 1 1 0 0 5 Geographischer Atlas für die Schulen der österreichisch - ungarischen Monarchie. Ausgabe in 12 Karten (šolski atlas z dvanajstimi zemljevidi) (1868–1876) 6 1 1 1 0 0 9 Geographischer Atlas für die Schulen der österreichisch - ungarischen Monarchie. Ausgabe in 18 Karten (šolski atlas z osemnajstimi zemljevidi) (1868–1874) 3 1 2 1 0 0 7 B. Kozenn's kleiner geographischer Schul-Atlas (mali šolski atlas) (1862) 1 2 0 0 0 0 3 Schul-Atlas der österreichisch - ungarischen Monarchie (Šolski atlas Avstro-Ogrske monarhije) (1870–1882) 6 1 0 0 0 0 7 B. Kozenn's oro-hydrographischer Atlas der österreichisch - ungarischen Monarchie (Oro-hidrografski atlas Avstro-Ogrske monarhije) (1873) 1 0 0 0 0 0 1 B. Kozenn's geographischer Schul- Atlas für Bürgerschulen (šolski atlas za meščanske šole) (1876–1896) 5 0 0 0 0 0 5 B. Kozenn's geographischer Schul-Atlas für die k.k. Militär-Bildungsanstalten (bearbeitet von Letoschek) (šolski atlas za vojaške šole) (1889–1896) 5 0 0 0 0 0 5 B. Kozenn's geographischer Schul-Atlas für den Gebrauch an österreichischen Lehrerbildungs- Anstalten (bearbeitet von Seibert) šolski atlas za avstrijska učiteljišča) (1885–1910) 4 0 0 0 0 0 4 B. Kozenn's geographischer Schul-Atlas für die k.k. Militär- Bildungs-Anstalten (bearbeitet von Sonklar) (šolski atlas za vojaške šole) (1876–1881) 7 0 0 0 0 0 7 Kozenn-Atlas. Ausgabe für Hauptschulen (bearbeitet von Güttenberger) (atlas za meščanske šole) (1930–1935) 15 0 0 0 0 0 15 Neuer Kozenn Atlas (Novi Kocenov atlas) (1996–2010) 13 0 0 0 0 0 13 Kozenn-Schulatlas (Kocenov šolski atlas) (od 2007 dalje) 14 0 0 0 0 0 14 Groβer Kozenn-Atlas (Veliki Kocenov atlas) (od 2011 dalje) 10 0 0 0 0 0 10 skupaj 24 35 24 5 20 4 295 Preglednica 2: Pregled atlasov Blaža Kocena, izdanih med letoma 1861 in 2021 (viri: Dörflinger in Hühnel 1995; Kretschmer 1995; Kunaver 2009; Birsak 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 11 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA z zemljevidi in atlasi ter s številnimi skicami, slikami in najrazličnejšimi podatki. Zelo pomembni so se mu zdeli tudi ustrezni izbor, obseg in po- razdelitev učne snovi, ki morajo biti takšni, da učencem omogočajo nje- no postopno usvajanje, od bližnjega, znanega in enostavnega k daljnemu, neznanemu in zapletenemu. Zato je odlika Kocenovih atlasov tudi nazo- ren prikaz geografskih podatkov v okviru znanja in tehničnih zmožnosti njegovega časa. Menil je, da bi atla- si morali služiti svojemu namenu ves čas šolanja in ob tem biti uporabni za geografijo in tudi širše, na primer zgo- dovino, trgovino in industrijo (Kocen 1861b). V 19. stoletju je vsebina na zemljevidih postajala čedalje podrob- nejša, kar je omogočil razvoj nove ti- skarske tehnike, imenovane litografija ali kamnotisk. To je najpogosteje upo- rabljena tehnika tudi pri Kocenovih zemljevidih; omogočila je hitrejše in tudi cenejše večbarvno tiskanje (Fridl 2005). Kocen je posebno pozornost namenil prikazovanju površja. Tako je v besedilnem delu v poglavju Ter- rainlehre (Nauk o površju) zelo nazor- no opisano prikazovanje razgibanosti površja z metodo Lehmannovih črtic (slika 6), ki jo je saški major Johan Georg Lehmann znanstveno utemeljil leta 1799 (Gašperič 2010). Za Slovence je zagotovo najzanimi- vejši zemljevid Alpenländer (Alpske dežele), ki ga je Kocen vključil v pr- vih osem izdaj svojega prvega atla- sa (slika 7). Označene so jezikovne meje, povzete po zemljevidu Ethno- graphische Karte der Oesterreichischen Monarchie (Etnografski zemljevid av- strijske monarhije), ki ga je leta 1855 izhajal skoraj neprekinjeno v okrog 300 različnih izdajah in ponatisih. Pri založbi Hölzel še vedno izhajata atla- sa Kozenn Schulatlas (Kocenov šolski atlas) in Großer Kozenn-Atlas (Veliki Kocenov atlas). Postal je prelomno učilo v tedanji avstrijski šolski karto- grafiji. Kljub nekaterim začetnim sla- bostim je z izjemnim tržnim uspehom jasno pokazal, da je bila osamosvojitev avstrijske (v smislu celotne nekdanje habsburške monarhije) didaktike iz- pod do takrat prevladujočega nemške- ga vpliva mogoča in zaradi narodne raznolikosti matične države v mnogih pogledih tudi nujna. Kocen je med ključne didaktične cilje pri pouku geografije uvrščal geograf- sko nazornost, ki jo je mogoče doseči Za najpomembnejša in najbolj ce- njena strokovna Kocenova dela ve- ljajo njegovi geografski atlasi. V času njegovega življenja je izšlo skupaj 56 izdaj njegovih atlasov v nemškem, če- škem, poljskem in madžarskem jezi- ku, dodamo pa jim lahko še poznejše licenčne izdaje v mnogih evropskih državah in tudi zunaj Evrope (Bra- tec Mrvar 2012). Kocenovo najbolj znano delo je njegov prvi srednješol- ski atlas z naslovom Geographischer Schul-Atlas für Gymnasien, Real- und Handels-Schulen der österreichischen Monarchie (Geografski šolski atlas za gimnazije, realke in trgovske šole v av- strijski monarhiji) iz leta 1861. Doži- velo je izjemen uspeh in postalo stan- dard šolskih atlasov v Srednji Evropi. Atlas je od prvih izdaj do sodobnosti Slika 6: Lestvica za prikazovanje razgibanosti površja z metodo Lehmannovih črtic, povzeta iz Kocenovega srednješolskega atlasa iz leta 1861 (Kocen 1861a). 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA pridelavo raznih kmetijskih pridel- kov. Med drugim se je močno zavzel za pogozdovanje Krasa (Kocen 1857). V letnem poročilu nemške gimnazije v Olomucu iz leta 1861 pa je objavil znanstveno študijo z didaktično vse- bino Geographische Lehrmittel (Ge- ografska učila), ki je Kocena, poleg njegovih odmevnih kartografskih del, povzdignila v edinega geografa, člana Cesarskega šolskega sveta, in s tem sooblikovalca v tistem času korenito reformirane šolske politike. V študiji razloži svoj pogled na pouk geografije in postavi merila za kakovostne šolske atlase (Kocen 1861b). Poklon Blažu Kocenu ob visokem jubileju Ob 200-letnici rojstva Blaža Kocena je Pošta Slovenije izdala znamko s podobo Blaža Kocena in poseben žig za pošto Ponikva. Septembra 2021 je bil v Ljubljani in na Ponikvi organi- ziran dvodnevni mednarodni sim- pozij Nazornost pri pouku geografije nekoč, danes in jutri (slika 8), ki sta und Untersteiermark (Kranjska, Istra, Goriška, spodnja Koroška in spodnja Štajerska) ter Steiermark und Kärnthen (Štajerska in Koroška). Poleg zares obsežnega geografskega in kartografskega opusa, namenjenega šoloobvezni mladini in širši uporabi, je pisal tudi znanstvenoraziskovalna dela. V času poučevanja na gimnaziji v Gorici je med julijem 1856 in ju- nijem 1857 meril različne meteorolo- ške parametre in leta 1857 v letnem poročilu goriške gimnazije objavil znanstveno študijo Das Klima von Görz (Podnebje Goriške). Leto dni je trikrat dnevno izvajal meritve, ki so poleg meteoroloških parametrov vključevale celo potresno aktivnost. Edina predhodna opazovanja so se izkazala za zelo nenatančna, zato je dobljene rezultate primerjal z drugimi opazovanji v monarhiji. V študiji je poleg podnebja opisal tudi kamnine, površje, vodovje, rastlinstvo in prst na Goriškem, nato pa glede na vse to ovrednotil primernost pokrajine za izdal avstrijski statistik, zgodovinar in etnograf češkega rodu Carl von Czo- ernig (Bohinec 1925). V spodnjem desnem kotu zemljevida alpskih dežel je v obliki preglednice dodan seznam slovenskih imen za 84 pomembnejših krajev na slovenskem etničnem oze- mlju. S tem je Kocen jasno izkazal svoje poreklo in nacionalni ponos. Gre za edini takšen vsebinski dodatek v delih, namenjenih šolam z nemškim učnim jezikom (Bratec Mrvar s sode- lavci 2011). Blaž Kocen je risal tudi stenske in ročne zemljevide, ki so začeli izhaja- ti pred atlasi. Izhajali so v nemščini, češčini, madžarščini, hrvaščini in polj- ščini. Čehi ga cenijo tudi kot avtorja prvih čeških šolskih stenskih zemlje- vidov (Mucha 1971). Ohranilo se jih je razmeroma malo. Med ročnimi so prevladovali zemljevidi avstrijskih in sosednjih dežel, tudi slovenskega oze- mlja, kakršni so na primer Herzogt- hum Steiermark (Vojvodina Štajerska), Krain, Istrien, Görz, Unterkärnthen Slika 7: Zemljevid Alpske dežele s seznamom slovenskih imen, ki ga je Kocen uvrstil v prve izdaje svojih atlasov. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 13 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA 1862 (Kocen 1862) so bili predsta- vljeni izbrani primeri prikazovanja različnih geografskih informacij. Predstavljene so bile tudi različne možnosti nazornega prikazovanja geografskih informacij, ki jih danda- nes omogočata geografsko znanje in sodobna kartografija. Razstavo so te- matsko zaokrožile fotografije, na ka- terih so bili dokumentirani dogodki, ki so bili doslej organizirani v njegov spomin. Jasno so pokazale, da je Blaž Kocen s svojim delom še vedno moč- no prisoten med nami. V soboto, 11. septembra, so se ude- leženci odpravili na Štajersko, kjer so se udeležili 10. Kocenove sobote (slika 10). Med vodenim ogledom so spoznavali Šentjur in spominsko hišo Blaža Kocena na Hotunju pri Ponikvi, v tamkajšnji osnovni šoli pa nadalje- vali s simpozijem. Referate je pred- stavilo sedem predavateljev iz Slove- nije, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in ve zemljevid Herzogthum Steiermark (Vojvodina Štajerska), izdan okrog leta 1870, ki ga je posebej za to pri- ložnost posodil zbiratelj in založnik Primož Premzl. Med ključnimi didaktičnimi načeli je Kocen izpostavljal nazornost, ki jo je mogoče doseči s slikami, skicami in zemljevidi. Na primeru druge izdaje njegove srednješolskega atlasa iz leta ga organizirala Društvo učiteljev geo- grafije Slovenije (DUGS) in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani ob sodelovanju Od- delka za geografijo Filozofske fakulte- te Univerze v Mariboru, Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Zveze geografov Slovenije, Občine Šentjur, Turističnega olepševalnega društva Ponikva in Osnovne šole Bla- ža Kocena Ponikva. V petek, 10. sep- tembra 2021, je simpozij potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je referate predstavilo 13 predavateljev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžar- ske in Turčije. Po zaključku prvega dne simpozija je na Oddelku za geografijo sledil voden ogled razstave z naslovom »Nazornost prikazovanja geografskih informacij v času Kocena in danes« (slika 9). Raz- stava je osvetlila življenjsko pot Blaža Kocena. S pregledom njegovih del so bili predstavljeni njegovi dosežki na področju didaktike geografije in kar- tografije. Ker so ohranjeni le še redki Kocenovi stenski in namizni zemlje- vidi, je bil posebna zanimivost razsta- Slika 8: Utrinek s simpozija o Blažu Kocenu na Filozofski fakulteti v Ljubljani (foto: Nika Ilić). Slika 9: Utrinek z odprtja razstave o Blažu Kocenu na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani (foto: Nejc Kavka). 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA ko s ponosom spominjamo njegove pokončne drže, saj je že v svojem prvem atlasu z izvirnimi in drzni- mi prijemi posredno dokazal, da se je globoko zavedal svojih narodnih korenin in nanje ostal vseskozi po- nosen. Zato je prav, da se široka geografska javnost spominja njego- vega pomena in prispevka ter mu izkazuje dolžno spoštovanje. S tem člankom želimo letošnje praznično dogajanje iztrgati morebitni pozabi in širšo strokovno javnost podrob- neje seznaniti z njegovim delom in dosežki, ki jih še vedno srečujemo v sodobnih šolskih atlasih in upošte- vamo pri didaktičnih načelih pouka geografije. Sklep S svojimi geografskimi deli, pred- vsem pa s šolskimi atlasi se je Blaž Kocen zapisal med nesmrtne veli- kane evropske kartografije. Čeprav sprva ni poučeval geografije, ima vseeno velike zasluge za razvoj me- todike geografskega pouka, nenaza- dnje tudi za ločitev pouka geografije od pouka statistike in zgodovine, s čimer je geografija postala samosto- jen predmet (Žagar 1973). Kocenu gre zahvala, da so šolski atlasi po- stali in vse do zdaj ostali obvezno učilo pri pouku geografije. Morda ga večina uporabnikov, ki se srečajo z njegovim imenom, ne prepoznava kot Slovenca, mi pa se vseeno lah- Hercegovine , nakar sta sledila ogled Kocenove razstave ter obisk koncerta skladb Josipa Ipavca v ponikovski cer- kvi sv. Martina. Poseben poklon znamenitemu šta- jerskemu rojaku so tradicionalna srečanja v sklopu Kocenovih sobotm ki jih Društvo učiteljev geografije Slovenije ob sodelovanju Turistič- nega olepševalnega društva Ponikva neumorno organizira od 27. marca 2010. Namen Kocenove sobote je tako počastitev spomina na Blaža Kocena kot srečanje učiteljev in lju- biteljev geografije v obliki sproščene- ga strokovnega druženja (Kocenova sobota 2010). Slika 10: Utrinek z 10. Kocenove sobote. Ogled spominske hiše Blaža Kocena na Hotunju pri Ponikvi (foto: Mojca Ilc Klun). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 15 200-LETNICA ROJST VA GEOGRAFA IN KARTOGRAFA BLAŽA KOCENA Zahvala: Članek je bil deloma pripravljen v okviru raziskovalnega programa P6-0101, ki ga financira Agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Viri in literatura 1. Andoljšek, I. 1991: V spomin Blažu Kocenu. Mohorjev koledar. Celje. 2. Babler, O. F. 1972: Dvoji výroči Blaže Kocena. Sbornik vlastivědné společnosti muzejni v Olomouci. Olomouc. 3. Birsak, L. 2021: Podatki o izdajah atlasov po letu 2011 (el. sporočilo, 25. 8. 2021). Dunaj. 4. Bohinec, V. 1925: Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnik 1. Ljubljana. 5. Bratec Mrvar, R. 2000: Blaž Kocen (1821−1871): didaktik, kartograf in geograf. Diplomska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 6. Bratec Mrvar, R. 2012: Obeležitev 150-letnice prvega Kocenovega atlasa. Geografski vestnik 84-2. 7. Bratec Mrvar, R. 2021: Znamenite osebnosti-Blaž Kocen. Bilten: poštne znamke 134. Maribor. Medmrežje: https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija/galerija/postna-znamka/73846/Blaz-Kocen-200-obletnica-rojstva (20. 10. 2021). 8. Bratec Mrvar, R., Birsak, L., Fridl, J., Kladnik, D., Kunaver, J. 2011: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica. Geografija Slovenije 22. Ljubljana. 9. Cvirn, J. 2009: Zgodovinski okvir Kocenovega časa. Blaž Kocen 1821–1871: Življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. Ljubljana. 10. Dörflinger, J., Hühnel, H. 1995: Österreichische Atlanten: 1561-1918. Wien, Köln, Weimar, Böhlau. 11. Fridl, J. 2005: Kartografska podoba zemljevidov 19. stoletja. Atlant. Ljubljana. 12. Gašperič, P. 2010: O zemljevidu Ilirskih provinc Gaetana Palme iz leta 1812. Acta geographica Slovenica 50-2. 13. Južnič, S., Bratec Mrvar, R. 2007: Blaž Kocen in začetki pouka geografskih vsebin ter geografije med Slovenci. Razstavni katalog. Ljubljana. 14. Južnič, S. 2009: Blaž Kocen – meteorolog, astronom in fizik. Blaž Kocen 1821–1871: Življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. Ljubljana. 15. Kocen, B. 1857: Das Klima von Görz. Program des akademisches Gymnasiums in Görz. Gorica. 16. Kocen, B. 1858: Grundzüge der Geographie für die I. Classe der Mittel- und Bürgerschulen. Wien, Pest. 17. Kocen, B. 1861a: Geographischer Schul-Atlas für die Gymnasien, Real- und Handels-schulen der österreichischen Monarchie von B. Kozenn k. k. Professor. Wien, Olomouc. 18. Kocen, B. 1861b: Geographische Lehrmittel. Jahresbericht über das k. k. Akademisches Gymnasium zu Olmütz 1861. Olomouc. 19. Kocen, B. 1862: B. Kozenn's Geographischer Atlas für die Gymnasien, Real- und Handels-Schulen der österreichischen Monarchie. Wien, Olomouc. 20. Kocen, B. 1863: B. Kozenn's Geographischer Atlas für die Gymnasien, Real- und Handels-Schulen der österreichischen Monarchie. Wien, Olomouc. 21. Kocenova sobota 2010. Društvo učiteljev geografije Slovenije. Medmrežje: https://www.drustvo-dugs.si/category/kocenova-sobota/page/2/ (22. 9. 2021). 22. Kovačič, S. 1995: Blaž Kocen 1821–1871 (nadaljevanje). Šentjurske novice 24. Šentjur. 23. Kovačič, S. 2009: »Oče atlasov« Blaž Kocen in njegovi kraji. Blaž Kocen 1821–1871: Življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. Ljubljana. 24. Kotnik, J. 1898: Blaž Kocen. Popotnik 324. Ljubljana. 25. Kretschmer, I. 1995: Österreichische Atlanten. 1919-1994. Wien, Köln, Weimar, Böhlau. 26. Kunaver, J. (ur.) 2009: Blaž Kocen 1821–1871; Življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. Ljubljana. 27. Laibacher Tagblatt 1871: Todesfall. Laibacher Tagblatt 126. Ljubljana. 28. Mucha, L. 1971: Česka vydáni Kozennovýh sklonich zeměpisných atlasu. Acta Universitas Carolinae geographica 1-2. 29. Natek, M. 1972: Spominsko znamenje kartografu Blažu Kocenu. Geografski obzornik 19-4. 30. Paidasch, E. 1944: Blasius Kozzen aus Ponigl, Kreis Cilli. Marburger Zeitung, 25. 1. 1944. Maribor. 31. Pirnat, M. 1898: Blaž Kocen. Dom in svet 11-24. Ljubljana. 32. Rus, J. 1925: Kocen Blaž. Slovenski bibliografski leksikon, 1. knjiga. Ljubljana. 33. Rutar, S. 1899: Blaž Kocen. Ljubljanski zvon 19-7. Ljubljana. 34. Sitte, C. 1996: Zu Fragen der Entwicklung von Schulbüchern aus Geographie (und Wirtschaftskunde) in Österreich. Geographie- und Wirtschaftskundeunterricht in Österreich Mitte der achtziger Jahre (Festschrift für Wolfgang Sitte). GW-Unterricht 23. Wien. 35. Schmidt, V. 1966: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, 3. del. Ljubljana. 36. Slanar, H. ml. 1984: Das Kartenschaffen im Verlag Ed. Hölzel, Wien. Kartographie der Gegenwart in Österreich. Wien. 37. Slovenski gospodar 1929: Par črtic o Slomšku in Kocenu. Slovenski gospodar 63-37, 11. 9. 1929. Maribor. 38. Umlauft, F. 1898: Geographischer Unterricht in Österreich-Ungarn 1848–1898. Festschrift der k. k. Geographischen Gesellschaft in Wien aus Anlass des 50-jährigen Regierungsjubiläums Kaiser Franz Josef I. Wien. 39. Zabukovšek, I. 1899: Ilustrovan narodni koledar 81-85. Ljubljana. 40. Žagar, M. 1971: Ob stoletnici smrti Blaža Kocena. Geografski obzornik 18-3/4. 41. Žagar, M. 1973: Blaž Kocen (1821–1871). Geografski vestnik 45. NAPIS NAD ČLANKOM 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZVLEČEK Prispevek obravnava razširjenost pridelave kave po celinah in s pomočjo analize izbranih ekonomskih kazalnikov podaja vpogled v obseg trgovanja s to dobrino po svetu ter v državah Evropske unije. V drugem delu prispevka se s pomočjo izkušenj in mnenj, pridobljenih z intervjuji z izbranimi deležniki, ki delujejo v kavni industriji, osredotoča na glavne značilnosti in stanje na slovenskem kavnem trgu, osvetljuje pa tudi nekatere socialne posledice pridelave kave in trgovanja z njo. Ključne besede: kava, kavna industrija, kavni trg, Slovenija, ekonomska geografija. ABSTRACT Selected geographical aspects of coffee industry with an emphasis on Slovenia The article deals with the distribution of coffee production by continents and by analysing selected economic indicators presents the extent of its trade in the world and in the countries of the European Union. The main characteristics of the Slovenian coffee market are revealed in the second part of the article, where the authors synthesize experiences and opinions of the selected coffee stakeholders in Slovenia, with a special focus on the social consequences of coffee production and trade. Key words: coffee, coffee industry, coffee market, Slovenia, economic geography. Izbrani geografski vidiki kavne industrije s poudarkom na Sloveniji GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 17 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Avtorja besedila: JAKOB ERCEGOVIĆ, magister geografije Novljanska cesta 17, 4205 Preddvor E-pošta: jakc.ercegovic@gmail.com MIHA KODERMAN, doktor geografskih znanosti, izredni profesor, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Titov trg 5, 6000 Koper E-pošta: miha.koderman@fhs.upr.si Avtor naslovne fotografije: MIHA KODERMAN COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek K ultiviranje kavnega drevesa, pridelovanje kavnih češenj in uživanje kavnega napitka imajo bogato in dolgoletno tradicijo. Kava se je v zadnjih petih stoletjih kljub številnim poskusom prepovedi, ukinitve ali uveljavljanju posebnih zakonov zoper njo uspela razširiti v vse države sveta in vse družbene sloje. Njenega širjenja ni uspela preprečiti nobena politična, geografska, verska ali kulturna ovira (Jezernik 2012). Znanje o kavi je danes na najvišji ravni v zgodovini, od kavnega pridelka pa je odvisno življenje več kot 125 milijonov ljudi na našem planetu (Hoffmann 2018). Ob razpravljanju o pomembnosti kave kot tržnega blaga lahko v literaturi in spletnih virih naletimo na trditev, da je kava takoj za nafto drugo najbolj pro- dajano blago na svetu. Gre za zmotno prepričanje, ki ga lahko s preučitvijo statističnih podatkov o obsegu trgovanja ovržemo, saj moramo upoštevati raz- liko med blagom (commodity) in proizvodom (product). Pri prvem gre za surov proizvod oziroma surovino, ki v kavni industriji opisuje tako surova (zelena) kot pražena kavna zrna, medtem ko za produkt velja pripravljen kavni napitek, ki ga kupimo v trgovini. Tako kavna zrna kot surovina in kava kot končni proizvod vsekakor nista na drugem mestu (Newton 2017). Po podatkih študi- je Observatory of Economic Complexity raziskovalnega inštituta Massachusetts Institute of Technology iz leta 2018 je kava na 121. mestu lestvice proizvodov, s katerimi se največ trguje (OEC 2020a). V primeru ločenih kategorij zelene kave in pražene kave je slednja šele na 298. mestu (OEC 2020b), medtem ko je zelena kava na 146. mestu (OEC 2020c). Kljub navedenim dejstvom pa pridelava kave velja za pomembno gospodarsko panogo, v katero se stekajo velike količine denarja. Kavna industrija je bila z vidika izvoza v letu 2018 vre- dna 30,9 milijarde dolarjev (OEC 2020a) in njeni proizvodi so bili v številnih državah ključno izvozno blago. Ob tem lahko izpostavimo tudi pomembno dejstvo, da znaten del pridelo- valcev kave živi na odročnih območjih (višje ležeča, od urbanih središč odda- ljena in težko dostopna območja), v težkih življenjskih razmerah in s slabimi možnostmi izobraževanja. Aktualne problematike kavne industrije, kot so prenizke cene pridelka in vplivi podnebnih sprememb, ki hkrati predstavljajo izzive za prihodnost, v največji meri prizadenejo prav pridelovalce, za katere je gojenje kavnih dreves pogosto pomembno poslanstvo, na katerega so izra- zito ponosni. V današnjem globaliziranem svetu in ideologiji prostega trga so pridelovalci večinoma izključeni iz velikega bogastva, ki je ustvarjeno, ko pri- delek vstopi v globalni sistem trgovanja. Socialno problematiko prideloval- cev, ki jo v tej milijardni industriji spodbujajo nedostojni finančni dohodki, lahko nazorno orišemo z dejstvom, da je pridelovalec pogosto plačan slabše kot pred tridesetimi leti; ob skodelici kave, ki se prodaja za 2,5 ameriškega dolarja, natakar prejme 25 centov napitnine, medtem ko pridelovalec z naj- večjo mero odgovornosti in tveganja od te iste skodelice kave prejme vsega 4 cente (Boydell 2018). 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE podjetij na področju kavne industrije. Naš sogovornik je bil tudi idejni vodja gibanja Eksperiment; no Art=no Fun, ki je bilo osnovano v Kranju leta 2012 in si prizadeva gostu približati kulturo pitja kave in kavne recepture. V sklo- pu tega gibanja potekajo delavnice za izobraževanje, soustvarjanje novih trendov ter pomoč pri vzpostavitvi sistema in organizacije v delovnem okolju. Med intervjuvanimi je bil še kavni strokovnjak in predstavnik pod- jetja Stow Coffee Roasters, ki obratuje od leta 2015 in ima lastno mikro- pražarno v Kamniku, specializirano kavarno v središču Ljubljane in kavno akademijo, kjer omenjeni intervjuva- nec deluje kot certificiran kavni trener pod okriljem organizacije Specialty Coffee Association. Edina sogovornica je bila poslovodkinja podjetja Titrade - trgovina in storitve, d. o. o., iz Izo- le, ki se s trgovanjem s surovo kavo in čajem ukvarja že 25 let, poleg tega pa deluje kot posrednica med pride- lovalci in pražarji in ima dolgoletne izkušnje s področja trgovanja, analize kavnih vzorcev in priprave mešanic za različne kupce. Geografska razširjenost pridelave kave Po Koppenovi podnebni klasifikaciji so razne vrste kavovca najbolj razšir- jene v tropskih vlažnih (Af ), monsun- skih (Am) in savanskih (Aw) podne- bjih v pasu med približno 25° severno in južno od ekvatorja, kjer povprečne mesečne temperature ne padejo pod 18 °C (Strahler 2010). Gre za splošno znano opredelitev razširjenosti kav- nih vrst, ki pa je marsikod pogojena z nekaterimi makro- in mikropodneb- nimi značilnostmi. Makropodnebni Ko Fi d. o. o., ki se že 20 let ukvarja s praženjem in distribucijo kave, v okviru podjetja pa obratuje tudi ka- varna v Mariboru, ki jo uporabljajo kot razstavni prostor lastnih izdelkov in ostale ponudbe. Intervjuvali smo tudi kavnega strokovnjaka, ki je med raziskovanjem kulture pitja kave in same surovine s pomočjo dveh sode- lavcev leta 2014 ustanovil zadrugo z imenom Buna. Ta ima v prvi vrsti izobraževalni namen in med drugim spodbuja ozaveščanje o poreklu do- ločene surovine in njenem spošto- vanju, konceptu pravične trgovine, večji transparentnosti ponudnikov, spodbujanju majhnih pridelovalcev in številnih drugih vidikov, predvsem trajnostnega in pravičnega trgovanja ter dojemanja surovine. Omenjeni sogovornik je tudi vodja ene izmed redkih zadružnih kavarn z imenom Cafe Čokl, v kateri skuša potrošnike prek kave ozaveščati in izobraževati o številnih dejavnikih in korakih, po- trebnih za skodelico kavnega napitka, hkrati pa deluje kot pražar in trgovec s kavnimi zrni, ki prihajajo izključno iz sistema pravične trgovine. Nadalje je bil intervju opravljen s podjetnikom, ki živi in dela v Braziliji ter deluje kot povezovalni člen med brazilskimi pri- delovalci kave in pražarji, hkrati pa opravlja tudi kontrolo kakovosti in klasifikacijo ter dostavo surove kave pražarnam po svetu. Med intervju- vanimi je bil še direktor podjetja Se- gafredo Zanetti, d. o. o., Slovenija, ki se primarno ukvarja s prodajo in di- stribucijo kave; na območju Slovenije deluje od leta 2005. Spada pod okrilje italijanskega multinacionalnega pod- jetja Massimo Zanneti Beverage Gro- up, ki velja za eno največjih svetovnih Zgodovinsko gledano je Slovenija na križišču dveh priljubljenih kav- nih kultur, turškega in italijanskega espresso načina priprave kave, sodeč po statističnih podatkih pa sta v za- dnjih letih tako prodaja kot tudi po- trošnja kave v vzponu. Metode V prvem delu prispevka smo s pomo- čjo statističnih podatkov, ki jih zbirajo Evropski statistični urad – Eurostat, Mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization) in Statistični urad Republike Slovenije, analizirali izbrane kazalnike, ki prika- zujejo obseg pridelave kave in trgova- nja z njo v zadnjem desetletju. Nadalje smo s pomočjo strukturira- nega intervjuja zbrali mnenja osmih deležnikov, ki poznajo razvoj in zna- čilnosti kavnega trga in kulture pi- tja kave v Sloveniji. Intervjuji so bili opravljeni med septembrom in no- vembrom 2019. Sogovorniki so bili pražarji kave, posamezniki z znanjem na področju ekonomije in trgovanja s kavo, vodje izbranih kavarn ali baristi, ki se s kavo profesionalno ukvarjajo, ter vodje ali uslužbenci kavnih pod- jetij, ki dobavljajo kavo gostinskim obratom po Sloveniji. V nadaljevanju podajamo kratko predstavitev posa- meznih sogovornikov. Intervju smo opravili z dvema baristo- ma. Prvi je lastnik gostinskega obrata Kana bar v Ljubljani, ki je del kavne industrije že 32 let, poleg tega pa je v preteklosti predajal znanje s podro- čja dela barista oziroma strokovnjaka na področju priprave kavnih napit- kov, drugi pa pražar pri podjetju Hi GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 19 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE rose na kavnih drevesih z večjo izpo- stavljenostjo jutranjemu soncu hitreje izhlapijo, kar zmanjšuje verjetnost ra- zvoja glivičnih bolezni. Prav tako ima lahko topografija izrazito pomemben vpliv na temperature ponoči in pojav zmrzali, saj se hladen zrak po pobo- čjih steka v doline, kjer se nakopiči, povzroča zmrzovanje tal in s tem ne- gativno vpliva na kavna drevesa. Zato je tovrstne pojave treba upoštevati pri izbiri lege kavnih plantaž (Descroix in Wintgens 2004). Število držav, kjer pridelujejo kavna zrna in tako prispevajo k svetovnemu kavnemu trgu, se v literaturi razliku- je. Po podatkih organizacije National Coffee Association iz ZDA je držav pri- delovalk več kot 50 (National Coffee Association USA 2018). Agronom in specialist za tropske skupine rastlin Jean Nicolas Wintgens v članku The Coffee Plant iz leta 2004 (Wintgens 2004) posplošeno navaja območja go- jenja sort arabike, robuste in liberike po ključu, predstavljenem v pregled- nici 1. dnejše temperaturne razmere, ki omo- gočajo gojenje kavnih dreves tudi na nadmorski višini med 1200 in 2200 m. Podobno velja tudi za gojenje sort robuste, ki ob ekvatorju lahko uspeva tako v neposredni bližini morja kot na nadmorski višini od 1000 do 1200 m, medtem ko je na otoku Nova Kale- donija, ki je na 20–25° južne zemlje- pisne širine, omejeno zgolj na nekaj metrov nad gladino morja (Wintgens in Descroix 2004). Topografske značilnosti obenem spre- minjajo makropodnebne razmere in na razmeroma majhnih območjih oblikujejo številne mikropodnebne lege (Wintgens in Descroix 2004) ozi- roma podnebja manjših območij ali krajev (Kladnik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005). To lahko podkrepimo z naslednjimi primeri: v subtropskih regijah severne poloble imajo proti jugu nagnjena pobočja v povprečju od 2 do 4 °C višje temperature kot pobo- čja, obrnjena proti severu, kar je lahko pomemben dejavnik pri gojenju ka- vovca. Na vlažnih območjih kapljice dejavniki niso enotni in morajo biti natančneje določeni glede na vplive nadmorske višine in zemljepisne širi- ne na povprečne temperature območij držav, pridelovalk kavnih zrn. Določi- mo jih lahko s pomočjo dolgoročno zbranih in analiziranih podatkov me- teoroloških postaj v neposredni bližini kavnih nasadov. Najbolj reprezenta- tivni podatki so količina padavin, ma- ksimalna in minimalna temperatura zraka, relativna zračna vlažnost, jakost in smer vetra ter sončno obsevanje. Na zniževanje povprečnih tempera- tur ima znaten vpliv nadmorska vi- šina (0,6 °C/100 m), prav tako kot se ocenjena temperatura z vsako sto- pinjo zemljepisne širine oddaljenosti od ekvatorja zniža za približno 0,5 °C. Kot primer je lahko primerjava gojenja sort arabike v Keniji in Bra- ziliji. V slednji so glavne kavne regije med 15 in 25° južne zemljepisne širi- ne, na nadmorski višini večinoma od 600 do1200 m, saj se v višjih legah že pojavlja zmrzal. V Keniji so glavne razlike njena ekvatorialna lega in ugo- celina Coffea Arabica Coffea Canephora Coffea Liberica Srednja in Južna Amerika visoke planote tropskega pasu, srednje visoka območja Južne Amerike in gorski predeli Karibskih otokov vlažne in tropske regije severovzhodne Brazilije, Ekvador, Mehika, Gvajana, Trinidad in Tobago itd. Gvajana in Surinam Afrika višje ležeče planote osrednjega dela celine, Madagaskar in zahodna obala zahodna in osrenjeafriška nižavja in srednje visoka območja vzhodne Afrike zahodna obala, območje ekvatorialne Afrike, Liberija Azija in Oceanija višje ležeča območja celine od Arabskega polotoka do Filipinov, vključujoč Jemen, Indijo, Papuo Novo Gvinejo, Mavricij, Reunion, Novo Kaledonijo, Vietnam in Havaje nižja in srednje visoka območja Indije, Indonezije, Filipinov, Malezije, Tajske, Kitajske itd. nižje ležeča območja predvsem Malezije, Indonezije, Filipinov, Vietnama in Tajske Preglednica 1: Območja gojenja različnih vrst kavnih dreves (prirejeno po Wintgens 2004, 3). 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Razširjenost kavnih zrn glede na po- reklo delimo v tri glavne skupine: sre- dnje- in južnoameriška, afriška in azij- ska. Mednarodna organizacija za kavo za leto 2020 na svoji uradni spletni strani navaja 42 držav, članic organi- zacije, ki pridelajo 97 % svetovnega pridelka kave; predstavljamo jih na slikah 1, 2 in 3 (International Coffee Organization 2021). Pridelava kavnih zrn poteka tudi v nekaterih državah, ki niso članice omenjene organizacije (med drugim tudi v delih avstralskih zveznih držav Queensland in Novi južni Wales), vendar je njihov delež v količini pridelka na svetovni ravni skoraj zanemarljiv (Ercegović 2019). Analiza izbranih ekonomskih kazalnikov držav pridelovalk, izvoznic in uvoznic kave V kavni industriji smo kljub števil- nim težavam, ki se večinoma nana- šajo na pridelovalce, priča postopne- mu razvoju in rasti produktivnosti. Raven znanja o kavovcu, njegovem plodu, procesih in trudu, ki so po- trebni za skodelico napitka, se tako pri uvoznikih, pražarjih, baristih kot pri končnih potrošnikih postopoma dviguje. Dandanes po večini svetov- nih prestolnic najdemo vse več spe- cializiranih kavarn, ki poleg prodaje kave in kavnih napitkov nudijo tudi različna usposabljanja, predvsem pa ozaveščajo potrošnike in spodbujajo širše razumevanje kavne verige. Vse to razumljivo vpliva na večanje pov- praševanja po kavi, kar se odraža tudi v količini pridelka (Hoffmann 2018). Še vedno pa trgovanje s kavo v veliki meri vodijo zasebne družbe. Podatki o natančnem obsegu trgovine s kavo kot blagom so zato težko dosegljivi, Slika 1: Izvozne države - članice Svetovne kavne organizacije v Srednji in Južni Ameriki v letu 2020 (International Coffee Organization 2021). Slika 2: Izvozne države - članice Svetovne kavne organizacije v Afriki in Jugovzhodni Aziji v letu 2020 (International Coffee Organization 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 21 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE svojo zastopanost povečala z 10,5 % na dobrih 13 % (831.000 ton v se- zoni 2018/19), sledi ji Honduras, ki je svoj delež z 4,1 % povečal na 7 % (439.000 ton) (International Coffee Organization 2019). Na kolebanja v pridelavi vplivajo naravni dejavniki, kot sozmrzali, poplave ali suše, pa tudi bolezni in škodljivci, ki lahko prizadenejo obsežne kavnopridelo- valne regije, zato je večji izpad pri- delka lahko zaznaven tudi na svetov- ni ravni. Eden od glavnih razlogov za upad donosa v sezoni 2014/2015 je spopadanje s sušo v številnih kavnih regijah Brazilije (International Cof- fee Organization 2016). V drugo skupino spadajo azijske drža- ve, med katerimi Vietnam z masovno pridelavo sort robuste prispeva pribli- žno 17-odstotni delež svetovne pri- delave. Predpostavlja se, da bo k rasti pridelave v čedalje večji meri prispeval tudi rastoči kitajski trg, kjer poveča- na poraba v načeloma tradicionalni okrog 60-odstotni delež celotnega pridelka surove kave (slika 4), pred- vsem zaradi masovne pridelave v Bra- ziliji, ki prispeva več kot tretjino vseh pridelanih kavnih zrn (3,8 milijona ton v sezoni 2018/19). Druga naj- večja pridelovalka Južne Amerike je Kolumbija, ki je v izbranem obdobju saj tovrstna zasebna podjetja niso ve- zana na zahteve javnega objavljanja statističnih podatkov. Zato je njihov tržni vpliv težko razumeti v popolno- sti, vendar ni nobenega dvoma, da je trgovina s kavo močno koncentrirana. Vodilna podjetja (na primer Neumann Kaffee Gruppe iz Nemčije, ED&F Man Volcafe iz Združenega kraljestva in ECOM Agroindustrial iz Švice) ku- jejo dobičke predvsem s trgovanjem z obsežnimi količinami surove kave in oskrbovanjem mednarodnih pra- žarskih podjetij, medtem ko srednje velika podjetja v večji meri delujejo na posebnih oziroma nišnih trgih, kot sta pravična trgovina (fairtrade) in ne- posredno trgovanje (direct trade), kjer gre za dogovor med pridelovalcem in pražarjem brez posrednikov (Pan- huysen in Pierrot 2018). Glede na geografsko poreklo sta v enajstletnem obdobju med sezona- ma 2008/09 in 2018/19 Srednja in Južna Amerika prispevali največji, 12,0 12,7 11,3 11,6 11,0 10,8 10,7 10,3 10,5 10,9 11,1 61,9 58,2 62,4 59,0 59,8 58,0 58,9 57,5 60,8 59,4 60,7 26,1 29,1 26,3 29,4 29,2 31,2 30,5 32,2 28,7 29,7 28,3 0 2000 4000 6000 8000 10.000 12.000 AFRIKA SREDNJA IN JUŽNA AMERIKA AZIJA Slika 4: Pridelava kavnih zrn v tisočih ton po celinskih skupinah držav in njihov delež v odstotkih (International Coffee Organization 2019). Slika 3: Izvozne države - članice Svetovne kavne organizacije v Aziji v letu 2020 (International Coffee Organization 2021). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE večji svetovni kavni trg tako z vidika maloprodaje kave in njenih proizvo- dov kot uvoza surovih kavnih zrn iz držav pridelovalk. Evropski kavni trg se nenehno razvija, pojem trajnostne- ga razvoja se vse bolj uveljavlja tudi na kavnem področju in postaja ena iz- med prioritet sodobnega kupca, zato vse več potrošnikov povprašuje po proizvodih, tako imenovanih specialty kavne industrije, ki s poudarkom na kavnih zrnih z znanim poreklom in z več informacijami o pridelku ponuja priložnost predvsem majhnim pride- lovalcem in srednje velikim dobavi- teljem (Centre for the Promotion of Imports 2019a). Prodajalci na drobno v čedalje večji meri uporabljajo različ- ne certifikate, s katerimi želijo pred- staviti svoja prizadevanja za trajno- stno delovanje znotraj kavne verige. Potrošnikovo vse večje povpraševanje po sledljivosti in preglednosti kuplje- nega proizvoda hkrati vpliva na porast neposrednega trgovanja med pridelo- valci in evropskimi pražarji. Obenem vse pogostejše vključevanje večjih multinacionalnih podjetij v tovrsten financiranja razvoja kavno-pridelo- valnega sektorja iz različnih virov in prizadevanj za enakost med spoloma deležne različnih vzpodbud, predvsem žensk in mlajše populacije. Za pribli- žno 35-odstotno rast pridelka (78.720 ton) v Ugandi med sezonama 2015/16 in 2016/17 so delno odgovorne tudi tovrstne razvojne spodbude (Inter- national Coffee Organization 2017). Etiopija je pridelek v primerjalnem obdobju pridelek kave povečala za okrog 170.000 ton (na 466.500 ton v sezoni 2018/19), pri čemer je bila naj- večja, 34-odstona rast (153.060 ton) zabeležena med sezonama 2008/09 in 2010/11. V Ugandi je pridelava med posameznimi leti kolebala, v enajstle- tnem primerjalnem obdobju pa je na- rasla za 82.100 ton (na 282.200 ton v sezoni 2018/19) (International Coffee Organization 2019). Evropski prostor je pomembno vpli- val na širjenje kavovca in vseskozi po- stopoma oblikoval pomemben evrop- ski uvozni trg kave in kulturo njene uporabe. V sodobnosti je Evropa naj- porabnici čaja kaže na rastoče zani- manje za kulturo pitja kave, zato vse hitreje narašča tudi pridelava v južno- kitajskih kavnih regijah (Hoffmann 2018). Vietnam je iz 1,1 milijona tonami in 52,5 % deleža azijske pri- delave v sezoni 2008/09 svoj delež po- večal na več kot 64 %, pri čemer je v sezoni 2018/19 pridelava dosegla 1,9 milijona ton. Druga najpomembnej- ša azijska pridelovalka je Indonezija (565.000 ton v sezoni 2018/19), kjer je pridelava v primerjalnem obdobju precej kolebala, vendar je delež zara- di povečane zastopanosti Vietnama padel za skoraj 8 odstotnih točk in je sedaj dobrih 19 %. V Indiji, ki prispe- va 11 %, se pridelava v primerjalnem obdobju ni bistveno spremenila in je v sezoni 2018/19 dosegla 318.000 ton (International Coffee Organization 2019). Afriške države prispevajo najmanj- ši delež, vendar so tamkajšnja kavna zrna med najbolj cenjenimi na svetu. Delež afriškega pridelka na svetovni ravni se je v primerjalnem obdobju nenehno gibal med 10 in 13 %, med pridelovalkami sta v ospredju Etiopi- ja in Uganda. Zaradi nižjih donosov so tudi kolebanja iz leta v leto veliko bolj opazna, kar je bilo mogoče za- znati tudi v obeh najpomembnejših pridelovalkah. V obeh pa je v primer- jalnem obdobju prišlo do povečanja količine pridelka. V Etiopiji je bilo v sezoni 2018/19 v primerjavi s sezono 2008/09 zabeleženo skoraj 12.od- stotno povečanje, medtem ko je bilo v Ugandi povečanje štiriodstotno. Nekatere afriške države, med kateri- mi sta tudi obe vodilni pridelovalki, so v zadnjih letih v sklopu projektov 3161 3251 3246 3301 3230 3313 3323 3606 3387 3612 2900 3000 3100 3200 3300 3400 3500 3600 3700 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slika 5: Uvoz surove kave v Evropsko unijo (vključujoč Norveško, Islandijo in Švico) v letih 2009–2018, v tisočih ton (European Coffee Federation 2012; 2014; 2015; 2019). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 23 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE način trgovanja in praženja kavnih zrn utrjuje kavni trg in povzroča ce- novni pritisk vzdolž celotne kavne ve- rige (Centre for the Promotion of Im- ports 2019b). Vse večje zanimanje za kavo v Evropi dokazuje tudi grafikon na sliki 5, kjer je jasno vidna postopna rast uvoza surovih kavnih zrn. Evropska unija (skupaj s Švico, Nor- veško in Islandijo) je največja uvoz- nica surovih kavnih zrn na svetu. V letih 2009–2018 je količina uvoženih kavnih zrn tako iz držav pridelovalk kot med državami Evropske unije povprečno naraščala za 1,3 % in koli- činsko leta 2018 dosegla približno 3,6 milijona ton (European Coffee Fede- ration 2019). Pri interpretaciji slike 5 moramo poudariti, da podatki vklju- čujejo tudi nezanemarljiv delež izvoza in uvoza, ki poteka med evropskimi državami, ko kavna zrna že prispejo v Evropo iz držav pridelovalk (gre za tako imenovani ponovni izvoz oziro- ma re-export). Vrednost uvoženih su- rovih kavnih zrn v letu 2018 je bila okrog 8,1 milijarde evrov. Treba pa je omeniti, da vrednosti nenehno kole- bajo glede na kakovost pridelovalne sezone, spremenljivost valutnih trgov in tudi glede na stanje na trgu termin- skih pogodb newyorške in londonske borze. Rast količine uvoza kavnih zrn v obravnavanem obdobju sovpada tudi z rastjo obsega pridelave. Leta 2018 so evropski uvozniki približno 87 % surove kave pridobili neposredno iz držav pridelovalk, kar ustreza količini okrog 3,2 milijona ton v vrednosti 6,9 milijarde evrov (Centre for the Pro- motion of Imports 2019a). Glavne države uvoznice so Nemčija, ki uvozi slabo tretjino celotnega evropskega uvoza (31 %; več kot 1,1 milijona ton), Italija (17 %; nekaj manj kot 605.000 ton) ter Belgija in Španija, ki k skupni uvoženi količini prispe- vata vsaka po dobrih 7 % (281.000 ton oziroma 261.500 ton). Ostale pomembnejše zahodnoevropske uvo- znice surovih kavnih zrn so Francija, Združeno kraljestvo in Nizozemska (European Coffee Federation 2019). Prevladujočim zahodnoevropskim državam se postopoma priključuje- jo tudi deli vzhodne in jugovzhodne Evrope. Predvsem Poljska beleži sko- kovito rast števila manjših butičnih pražarn in kavarn, ki posledično vpli- vajo na rast količine uvoženih surovih zrn, izvoz praženih zrn in tudi porabe kave v domači državi. Poljska je naj- večja uvoznica surovih kavnih zrn v vzhodni Evropi, saj se je njihov uvoz na letni ravni v letih 2014–2018 po- večeval za 12 % (Centre for the Pro- motion of Imports 2019a) in je v letu 2018 dosegel več kot 122.500 ton (European Coffee Federation 2019). Postopno naraščanje uvoženih kavnih zrn je zaznati tudi na Češkem, v Bol- gariji, Romuniji in Sloveniji, ki glede na majhnost trga uvozi razmeroma veliko količino surove kave (Centre for the Promotion of Imports 2019a), kar je razvidno iz slike 6. Nemčija je leta 2018 uvozila pribli- žno 1,1 milijona ton kavnih zrn, ve- činoma prek pristanišč v Hamburgu, Bremnu in Bremerhavnu. Nemčija je pomembno evropsko središče za tr- govanje s kavo, kar se odraža tudi v količini ponovnega izvoza (re-export). Leta 2018 je Nemčija ponovno iz- vozila okrog 360.000 ton kavnih zrn, kar je več kot polovica celotnega evropskega ponovnega izvoza. Glavni ciljni območji nemškega ponovnega izvoza so bile Poljska (25 %) in Zdru- žene države Amerike (22 %). Nemčija kot največja uvoznica med evropski- mi državami je potencialna ciljna de- stinacija za pridelovalce in izvoznike iz številnih delov sveta, z različnimi razredi kakovosti kavnih zrn, ki so bo- disi pražena v domačem okolju bodisi ponovno izvožena na druge trge. Itali- ja kot druga najpomembnejša evrop- ska uvoznica surovih kavnih zrn jih je leta 2018 uvozila okrog 606.000 ton v vrednosti 1,3 milijarde evrov. Raz- meroma velik delež uvoza odpade na kavna zrna sort robuste, ki se upora- bljajo predvsem v proizvodnji kavnih mešanic. Uvoz večinoma poteka prek pristanišč v Trstu in Genovi (Centre for the Promotion of Imports 2019a). Pomembna panoga evropskega kav- nega trga je tudi praženje kavnih zrn. Za praženje in mletje v Evropi skrbi nekaj velikih podjetij, kot so Nestlé (s kavo med drugim oskrbuje verigi Mc- Donalds in Starbucks), JAB Coffee (del investicijskega podjetja JAB Holding, ki je v zadnjih letih z ogromnimi vla- ganji začelo resno ogrožati monopol podjetja Nestlé), Lavazza, Jacobs Do- uwe Egberts, Tchibo, Massimo Zanetti in še nekatera. Prvih 10 svetovnih pražarn poskrbi za praženje pribli- žno 35 % celotnega kavnega pridelka (Panhuysen in Pierrot 2018). V preglednici 2 prikazujemo količino prodanih kavnih zrn, ki so bila pra- žena v posameznih državah, in koli- čino prodanih kavnih zrn, uvoženih 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE 2018 je količina narasla na 11,8 tone in količino v Evropski uniji presegla za skoraj 5 ton. Po mnenju sogovor- nice iz podjetja Titrade iz Izole lahko del povečanega uvoza surovih kavnih zrn v zadnjih letih pripišemo poveča- nemu pretovoru v Luki Koper, od ko- der zatem kava potuje v druge države v naši regiji. Dobiček od maloprodaje kave in kavnih proizvodov se je v Slo- veniji v obdobju 2016–2018 povečal za 17,5 % in je v letu 2018 dosegel približno 148 milijonov evrov (SURS 2020). Slovenija surova kavna zrna uvaža večinoma iz Brazilije, Indije in Vie- tnama. Leta 2018 so bile iz teh treh držav uvožene rekordne količine suro- ve kave. Brazilija je leta 2018 glede na leto 2009 svoj izvoz v Slovenijo po- večala za več kot 85 %, Vietnam za 47 %, Indija pa celo za 833 %. Na čina uvoženih praženih kavnih zrn v 10-ih letih povečala za 114 %. Na Švedskem in Finskem, v Belgiji in na Hrvaškem je leta 2018 količina pro- danih, v domačih državah praženih kavnih zrn, v primerjavi z letom 2009 nazadovala, medtem ko se je količina uvoženih kavnih zrn znatno poveča- la (Eurostat 2019). Kljub rastočemu številu majhnih butičnih pražarn v državah Evropske unije te z majhnimi količinami spražene kave v večji meri ne vplivajo na skupne vrednosti, saj se velika večina kavnih zrn še vedno pra- ži v velikih industrijskih obratih. Dogajanje na slovenskem kavnem trgu razkriva slika 6, ki prikazuje pri- merjavo Slovenije z Evropsko unijo z vidika uvoza surove kave na tisoč prebivalcev. Do leta 2017 je Slovenija v primerjavi z EU zaostajala za pri- bližno tono na tisoč prebivalcev. Leta iz tujine v letih 2009 in 2018. Med obema letoma je opazna rast prodaje uvoženih praženih kavnih zrn v vseh izbranih državah. V Nemčiji se proi- zvede približno 31,7 % celotne koli- čine surove kave, pražene v Evropski uniji. Nemčiji sledijo Italija (22,9 %), Francija (8,1 %), Nizozemska (7,8 %) in Španija (7,1 %). Italijanska podje- tja, kot so Lavazza, Segafredo in Illy, izvozijo veliko količino kavnih me- šanic (Italian blends), v največji meri v druge dele Evrope in Združene dr- žave Amerike. V zadnjih letih njihov izvoz stalno narašča in je v letu 2018 dosegel približno 215.800 ton praže- nih kavnih zrn v vrednosti 1,4 mili- jarde evrov, kar je največ med vsemi članicami Evropske unije (Eurostat 2019). V Sloveniji podatka o količini praženih kavnih zrn za leto 2009 ni na razpolago, dostopen pa je podatek za leto 2018, medtem ko se je koli- leto / država 2009 2018 2009 2018 praženo v domači državi izhodiščni indeks praženo v domači državi izhodiščni indeks uvoz praženih kavnih zrn izhodiščni indeks uvoz praženih kavnih zrn izhodiščni indeks Nemčija 511.415 100,0 534.444 104,5 57.029 100,0 79.011 138,5 Italija 384.383 100,0 386.729 100,6 12.452 100,0 14.350 115,2 Nizozemska 109.631 100,0 130.959 119,5 52.098 100,0 72.029 138,3 Francija 119.700 100,0 137.029 114,5 76.449 100,0 152.859 199,9 Španija 115.000 100,0 119.785 104,2 11.618 100,0 24.759 213,1 Švedska 102.061 100,0 91.169 89,3 8806 100,0 12.989 147,5 Belgija 63.382 100,0 39.498 62,3 18.436 100,0 37.953 205,9 Finska 57.740 100,0 43.544 75,4 5195 100,0 11.238 216,3 Slovenija ni podatka ni podatka 8219 ni podatka 2370 100,0 5074 214,1 Hrvaška 13.284 100,0 12.865 96,8 1880 100,0 5106 271,6 EU-28 1.724.757 100,0 1.688.290 97,9 488.468 100,0 801.198 164,0 Preglednica 2: Količina v domači državi praženih kavnih zrn in uvoženih praženih kavnih zrn v izbranih članicah Evropske unije in v celotni Evropski uniji v letih 2009 in 2018, v tonah (Eurostat 2019). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 25 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE datkov v določeni meri dojema kot slaščico. Zaradi bližine območja Bal- kana je močna tudi tradicija turškega načina priprave kave, ki smo ga prav tako priredili in oblikovali po svoje. Sploh starejše generacije se v veliki meri poistovetijo z blagovno znamko Barcaffe, na katero prisegajo in so težko dovzetne za spremembo določenih na- vad. Vodja zadruge Buna navaja zani- miv lokalni pojav v povezavi z znamko Loka kava, s katero se radi identificira- jo prebivalci gorenjske regije in se zato tam v primerjavi z ostalimi regijami iz- razito dobro prodaja. Večina sogovor- nikov je izpostavila tudi močno zako- reninjen socialni vidik pitja kave kot način druženja in preživljanja prostega časa, pri čemer se zelo malo pozornosti namenja napitku, njegovemu okusu, načinu priprave in podobno. Za pri- merjavo lahko izpostavimo italijansko kulturo pitja kave, pri kateri tovrstna navada ni tako izrazita in je pitje kave v večji meri rutina, za katero se porabi manj časa. Nekateri so mnenja, da se večinoma kupuje izključno kavo, ki jo ponuja industrija, zato se ne zavrača slabe kave in tako kavne akterje spod- buja k razmisleku in morebitnim spre- membam. Lastnik gostinskega obrata Kana bar v Ljubljani je opozoril na višjo raven ozaveščenosti in kulture pitja kave v Skandinaviji in izpostavil nekatere primere zavajanja slovenske- ga potrošnika v reklamnih oglasih in promoviranja kavnih proizvodov, s katerimi se kaže zaničljiv odnos do su- rovine in dolgoletnih tradicij (denimo promocija instant turške kave »za na pot«, pri čemer tradicionalne turške kave sploh ni mogoče pripraviti na to- vrsten način). spada pod okrilje hrvaškega podjetja Atlantic Grupa, d. d. (Kovič 2019). Izsledki intervjujev z deležniki slovenske kavne industrije V nadaljevanju povzemamo izsledke strukturiranih intervjujev z osmimi deležniki, ki so na različne načine pri- spevali k razvoju slovenskega kavnega trga in imajo dolgoletne izkušnje na številnih področjih delovanja kavnega sektorja. Analiza stanja in perspektive sloven- skega kavnega trga Na vprašanje o svojskih lastnostih slovenskega pivca kave oziroma slo- venske kulture pitja kave in razlikah v primerjavi z drugimi državami v re- giji so se vsi sogovorniki strinjali, da je v slovenski kavni kulturi zaznavna velika zmeda. Zaradi zemljepisne lege povzemamo navade italijanske espres- so kulture in jo kombiniramo z du- najskim načinom, ki skodelico kave z dodajanjem velikih količin mleka, sladkorja, smetane in podobnih do- četrtem in petem mestu po izvočeni količini kave v Slovenijo sta Kolumbi- ja in Italija (European Coffee Federa- tion 2010; 2012; 2014; 2015; 2019). Vodilna država glede na uvožena pražena kavna zrna v Slovenijo je Italija, katere delež se je v obdobju 2009–2018 povečal za 144 % in leta 2018 količinsko dosegel 2973 ton. Dopolnjujejo jo sosednji državi Hrvaška (1000 ton) in Avstrija (361 ton) ter Bosna in Hercegovina (414 ton) in Nemčija (184 ton). Avstrija je svoj izvoz v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za skoraj 15 %. Leta 2013 je največ pražene kave v Slovenijo iz- vozila Madžarska (1607 ton), ki se je v tem letu prvič znašla med petimi največjimi izvoznicami v Slovenijo. Omeniti velja še, da je Slovenija leta 2018 večino svojega izvoza surove in pražene kave namenila sosednji Hrva- ški (6876 ton surovih in 1901 tono praženih kavnih zrn) (European Cof- fee Federation 2019). Predpostavlja- mo lahko, da je večji del izvoza pod blagovno znamko Barcaffe, ki je v lasti podjetja Droga Kolinska, d. d., to pa 6,3 6,5 6,5 6,5 6,4 6,5 6,5 7,1 6,6 7,1 5,0 5,2 4,5 4,5 5,5 5,3 5,5 6,4 8,5 11,8 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 uvoz surove kave v EU v tonah/1000 prebivalcev uvoz surove kave v SLO v tonah/1000 prebivalcev Slika 6: Primerjava količine uvoženih surovih kavnih zrn med Evropsko unijo in Slovenijo v obdobju 2009–2018 (European Coffee Federation 2012; 2014; 2015; 2019, Eurostat 2020, SURS 2020). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Socialni vidiki kavne industrije Znanje in zavedanje povprečnega slo- venskega potrošnika o kavni verigi oziroma poti od zrna do skodelice je po mnenju vseh sogovornikov razme- roma skromno oziroma površinsko. Kava je postala tako samoumevna in dostopna dobrina, da se na splošno vanjo pretirano ne poglabljamo, če- prav je sestavni del našega vsakdana. K temu prispevata tudi precejšnja količi- na informacij, potrebnih za temeljno razumevanje kavne verige, in dejstvo, da surova kavna zrna uspevajo daleč od naših oči, kar sta po mnenju neka- terih sogovornikov ključna dejavnika za slabo poznavanje tematike. Ob tem nekateri sogovorniki omenjajo, da so ljudje, ki se seznanijo z osnovami pri- delave kavnih zrn, večinoma začudeni in presenečeni nad količino dela in prizadevanj, potrebnih za pridelavo kilograma surovih kavnih zrn. Vodja zadruge Buna, ki posebno pozornost namenja izobraževanju slovenskega potrošnika o raznih segmentih kavne industrije, omenja pozitivno plat vse pogostejših s kavo povezanih dogod- kov in festivalov v Sloveniji, katerih glavni namen so promocija, izobra- ževanje in seznanjanje s sodobnimi trendi. Ob tem pa še vedno pogreša temeljitejši način komuniciranja s potrošniki, ki se tovrstnih dogodkov udeležijo in izkažejo določeno mero zanimanja. Sogovorniki so večinoma izpostavili tudi izrazito podcenjenost pridelo- valcev in nepravičen sistem, proti kateremu se je globalno zelo težko boriti, in dejstvo, da nekatere drža- ve pridelovalke še vedno niso uspe- le odpraviti posledic kolonializma. sledilo zgolj vodilu zaslužka. Trenutni trendi v čedalje večji meri stremijo k zagotavljanju pridelka višje kakovo- sti za višjo ceno, vendar se tovrsten pristop uveljavlja dokaj počasi in do- sega le določen del potrošnikov. Po mnenju nekaterih se bo nadaljevala segmentacija trga, znotraj katere bo ceno kavnih zrn slabše kakovosti še naprej določala borza, medtem ko se bo kakovostnejši pridelek po vzoru vin še naprej oddaljeval od borzne cene in se cenovno umeščal skladno z uspešnostjo tržnega komuniciranja. Pričakovati je, da bo postopoma po- večeval svoj tržni delež. Pogosto se omenja vpliv podnebnih sprememb, ki na več pridelovalnih območjih že kažejo svoj vpliv in so zato pridelo- valci plantaže primorani seliti na višje ležeča območja. To lahko zaradi mo- rebitnega zmanjšanja donosa in vse manj primernih zemljišč za gojenje kavovca vpliva tudi na dvig cene kav- nih zrn nižje kakovosti. Sogovornik, ki svoje delo večinoma opravlja v Bra- ziliji, izpostavlja, da se nekateri pri- delovalci zaradi prenizkih cen kavnih zrn na svetovnem trgu že preusmerja- jo v druge dejavnosti ali pa prodajajo svoje nepremičnine in se odseljujejo v mesta. Podano je bilo tudi mnenje, da je na majhnem slovenskem trgu priso- tna kakovostna kulinarika, katere del postopoma postaja tudi kava kot su- rovina s poreklom, pripravljena z veli- ko mero znanja. Tako globalno kot v Sloveniji pa sogovorniki napovedujejo nadaljnjo rast zanimanja za področja kavne industrije, postopen dvig oza- veščenosti glede surovin, porekla, po- stopkov priprave in okoljevarstva, kar naj bi tudi kulturo pitja kave dvignilo na višjo raven. Na vprašanje o glavnih značilnosti grosistične prodaje na slovenskem kavnem trgu je bil v največji meri izpostavljen cenovni dejavnik in na- sičenost blagovnih znamk, ki z na- menom povečevanja tržnega deleža razvrednotijo kavno pot od plantaže do skodelice. Tako fizični potrošniki kot gostinski obrati še vedno prise- gajo na tradicionalno temno praže- na, grenka, nearomatična kavna zrna z večinoma neznanim geografskim poreklom. Ker veliki večini potro- šnikov pravi okus kave ni bil nikoli predstavljen, prisegajo na obstoječo tradicionalno ponudbo. Običajno la- stniki gostinskih obratov ob odločitvi za določeno znamko kave dobijo vso potrebno opremo, s čimer tej znamki obljubijo zvestobo in v številnih pri- merih ne razvijejo primernega odnosa do opreme, kar posledično lahko vpli- va na kakovost storitve. Še vedno pa je glavni dejavnik izbire cena, kar po mnenju vodje projekta Eksperiment lahko pomen znamke postavlja pred pomembnost gosta. Po mnenju neka- terih pa se še posebno pri mlajših ge- neracijah pojavlja vse večje zanimanje za sledenje novim trendom (specialty kavna industrija) in s tem povečuje dovzetnost za izstop iz tradicionalnih okvirov. V nadaljevanju smo se osredotočili na prihodnje izzive kulture pitja kave tako na globalni ravni kot na ravni Slovenije. Sogovorniki so razvoj veči- noma povezovali s spremembami sta- nja na borzi in finančno stabilnostjo največjih korporacij, ki so del kavne industrije, pa tudi njihove tržne pri- jeme. Pomembna bo odločitev, ali se bo stremelo h kakovosti pridelka ali GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 27 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE izvemo bistveno več kot o kavovcu, ki uspeva daleč od naših oči. Gre za lo- gično in razumljivo posledico, čeprav smo Slovenci znani tudi kot ljubitelji kave, kar dokazujejo statistični kazal- niki. Vendar se še vedno (pre-)redko vprašamo, kaj pravzaprav pijemo in kakšne so zgodbe, povezane s tem na- pitkom. Sodeč po analiziranih kazalnikih sta na večini področij kavne industrije opazna stalna rast in širjenje kulture pitja kave. Kam bo to kavno industri- jo popeljalo v naslednjih letih in kako se bo spopadla z novimi izzivi (opu- ščanje dejavnosti zaradi nezanimanja mladih in podnebnih sprememb, ki že vplivajo na zmanjšanje primernih zemljišč za pridelavo), je težko napo- vedati, vendar je dejstvo, da sistem, v katerem prodaja in maloprodajne cene postopoma rastejo, večje število pridelovalcev pa se še vedno spopa- da z različnimi oblikami revščine, ni vzdržen. Vse to lahko s kavne indu- strije preslikamo tudi na številna dru- ga področja, kar je dodaten dokaz, da so potrebne določene spremembe. Z optimizmom lahko izpostavimo dej- stvo, da del kavne industrije spodbuja nenehno izobraževanje tako pridelo- valcev kot pražarjev in baristov. To bo dolgoročno zagotovo vplivalo na dvig kakovosti pridelka, njegovega praže- nja in navsezadnje tudi kakovostnejše storitve. Ob tem se vse bolj uvelja- vljajo drugačne, bolj moralne in bolj trajnostne oblike trgovanja (neposre- dno trgovanje, pravična trgovina), ki stvari počasi spreminjajo na bolje in se kažejo kot mogoča alternativa obstoječim sistemom znotraj kavne industrije. Nekateri od njih so se že pred časom oddaljili od cene kave na borzi in pridelek po pravičnejših cenah odku- pujejo neposredno od pridelovalcev. Neposredno trgovanje in trgovanje znotraj sistema pravične trgovine sta po mnenju nekaterih tudi glavni in trajnostnejši alternativi obstoječemu sistemu. Poslovodja podjetja Titrade se zaveda nepravičnega obravnavanja pridelovalcev, pri čemer poudarja, da to ni le značilnost kavne industri- je, ampak tudi trgovanja z drugimi poljščinami in surovinami (kakav, riž, pšenica …). Izpostavlja, da so nekatere države s pridelovanjem kave zaživele in s prihodki od kave po- skrbele za postopen razvoj obsežnih regij (kot primer navaja Vietnam). Po mnenju nekaterih specialty kavni trend vse večjemu številu prideloval- cev, ki so dovzetni za izobraževanje o novih pristopih k pridelovanju in njegovih načinih, pomaga pri pri- delavi kakovostnejšega pridelka, za katerega je na trgu vse večje povpra- ševanje. Prav tako je pomembno, da pridelovalci svoj pridelek pogosteje okušajo in bolj zavzeto spremljajo, kaj se z njim dogaja, s čimer spremi- njajo navade iz preteklosti, ko se je ves kakovostnejši pridelek nemudo- ma prodal brez njihovega angažmaja. Predstavnik zadruge Buna pravi, da že pritegnitev pozornosti od 10 do največ 15 % populacije potrošnikov zadostuje za vidnejše spremembe, ki naj bi omogočile vpogled v poreklo pridelovalca, regijo izvora in sorto kave, kar bi lahko povzročilo nekaj manjši dobiček velikih korporacij. Sogovornik, ki sodeluje z brazilskimi pridelovalci, prav tako navaja, da je pomemben negativen dejavnik tudi neizobraženost pridelovalcev, ki ver- jamejo izključno v pridelovalne pri- stope svojih prednikov in niso dovze- tni ne za kakršnekoli spremembe ne morebitno učenje. Ker zavedanje slovenskega potrošni- ka o tovrstni problematiki sovpada z ravnijo znanja in obveščenosti o do- gajanju na področju kavne industri- je, je razumljivo na nizki ravni. Dva sogovornika poudarjata, da gre za po- membno gospodarsko panogo, v ka- teri se obračajo milijardni zneski, kar je velika težava pri uvajanju korenitih sprememb. Sklep Pridelava in trgovanje s kavo sta bila že v preteklosti razmeroma pomem- ben segment družbenega vsakdanjika prebivalcev mnogih območij po sve- tu, v sodobnosti pa se je njun obseg še dodatno razširil in diverzificiral. Na podlagi intervjujev lahko zaključimo, da je v Sloveniji raven znanja o kavov- cu in postopkih, ki so potrebni za sko- delico kavnega napitka, pa tudi o pro- blemih, povezanih s kavno industrijo, nizka. Zdi se, da lahko za obstoječe stanje bolj krivimo industrijo kot potrošnika, saj predstavniki predelo- valnih podjetij z zavajajočimi prijemi trženja pogosto skrbijo le za dobiček in tako potrošnika ohranjajo v neve- dnosti. Primerjava z vinogradništvom razkriva, da je v Sloveniji splošna raz- gledanost o njem na neprimerljivo višji ravni. Pri nas ima namreč vino- gradništvo zaradi primernih podneb- nih in drugih razmer dolgo tradicijo. Ker je pomemben del slovenske kul- turne dediščine (Kerma 2018), lahko o vinski trti v vsakdanjem življenju NAPIS NAD ČLANKOM 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Viri in literatura 1. Boydell, H. 2018: What Should We Have Learned From The 2001 Coffee Price Crisis? Medmrežje: https://www.perfectdailygrind.com/2018/09/what-should-we-have-learned-from-the-2001-coffee-price-crisis/ (18. 10. 2019). 2. Centre for the Promotion of Imports, Ministry of Foreign Affairs 2019a: What is the demand for coffee in the European market? Medmrežje: https://www.cbi.eu/market-information/coffee/trade-statistics/ (27. 9. 2020). 3. Centre for the Promotion of Imports, Ministry of Foreign Affairs 2019b: Which trends offer opportunities or risks in the European coffee market? Medmrežje: https://www.cbi.eu/market-information/coffee/trends/ (27. 9. 2020). 4. Ercegović, J. 2019: Geografija kave: prostorski in ekonomski vidiki kavne industrije v svetu in Sloveniji. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 5. European Coffee Federation. 2010: European Coffee Report 2009/10. Bruselj. 6. European Coffee Federation. 2012: European Coffee Report 2011/12. Bruselj. 7. European Coffee Federation. 2014: European Coffee Report 2013/14. Bruselj. 8. European Coffee Federation. 2015: European Coffee Report 2014/15. Bruselj. 9. European Coffee Federation. 2019: European Coffee Report 2018/19. Bruselj. 10. Eurostat 2020: Population on 1st of January. Bruselj. Medmrežje: https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00001&plugin=1 (30. 9. 2020). 11. Eurostat 2019: Sold production, exports and imports by PRODCOM list (NACE Rev. 2) - annual data. Bruselj. Medmrežje: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?query (30. 9. 2020). 12. Hoffmann, J. 2018: The World Atlas of Coffee: From Beans to Brewing-coffees Explored, Explained and Enjoyed. London. 13. International Coffee Organization 2016: Annual Review 2014/15. London. Medmrežje: http://www.ico.org/documents/cy2015-16/annual-review-2014-15-e.pdf (27. 9. 2020). 14. International Coffee Organization. 2017: Annual Review 2016/17. London. Medmrežje: http://www.ico.org/documents/cy2017-18/annual-review-website-e.pdf (27. 9. 2020). 15. International Coffee Organization 2019: Total production by all exporting countries. London. Medmrežje: http://www.ico.org/historical/1990%20onwards/PDF/1a-total-production.pdf (27. 9. 2020). 16. International Coffee Organization 2021: Members of the International Coffee Organization. London. Medmrežje: http://www.ico.org/members_e.asp (10. 10. 2021). 17. Jezernik, B. 2012: Kava: čarobni napoj. Ljubljana. 18. Kerma, S. 2018: Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper. DOI: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-32-0. 19. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.) 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana. 20. Kovič, K. 2019: Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Andrej Bele, oče kave naše regije. Svet Kapitala (12. 7. 2019). Medmrežje: https://svetkapitala.delo.si/trendi/vsakdanje-navade-uspesnih-ljudi-andrej-bele-oce-kave-v-regiji-205128 (30. 6. 2020). 21. National Coffee Association USA 2018: Coffee Around the World. Medmrežje: http://www.ncausa.org/about-coffee/coffee-around-the-world (18. 9. 2019). 22. Newton, T. 2017: Coffee Isn’t World’s 2nd-Most Traded Commodity (But It’s Important). Medmrežje: https://www.perfectdailygrind.com/2017/05/coffee-isnt-worlds-2nd-traded-commodity-important/ (28. 10. 2019). 23. Observatory of Economic Complexity (OEC) 2020a: Coffee. Medmrežje: https://oec.world/en/profile/hs92/0901/ (27. 9. 2020). 24. Observatory of Economic Complexity (OEC) 2020b: Coffee, roasted, not decaffeinated. Medmrežje: https://oec.world/en/profile/hs92/090121/ (27. 9. 2020). 25. Observatory of Economic Complexity (OEC) 2020c: Coffee, not roasted, not decaffeinated. Medmrežje: https://oec.world/en/profile/hs92/090111/ (27. 9. 2020). 26. Panhuysen, S., Pierrot, J. 2018: Coffee Barometer. Haag. 27. Statistični urad Republike Slovenije: Število prebivalcev in naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, letno. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__05_osnovni_podatki_preb__10_05A20_ prebivalstvo_letno/05A2010S.px/table/tableViewLayout2/ (30. 6. 2020). 28. Strahler, A. 2010: Global Climates. Introducing Physical Geography. Boston. 29. Wintgens, J. N., Descroix, F. 2004: Establishing a Coffee Plantation. Coffee: Growing, Processing, Sustainable Production; A Guidebook for Growers, Processors, Traders, and Researchers. Weinheim. 30. Wintgens, J. N. 2004: The Coffee Plant. Coffee: Growing, Processing, Sustainable Production; A Guidebook for Growers, Processors, Traders, and Researchers. Weinheim. NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 29 3km3k3k3k + – Interaktivna karta kolesarskih poti in ponudbe lokalne hrane Legenda Sadje J ajca Med Mleko in mlečni izdelki Krožna kolesarska pot S orško polje 2,12 km sadj j j m m i l i kolesarska pot Sorško polje IZVLEČEK Kolesarstvo je ena najbolj trajnostnih oblik mobilnosti in priljubljenih športnih aktivnosti na prostem. V prispevku predstavljamo razvoj aplikacije Lokalno s kolesom, ki prikazuje načrtovano novo krožno kolesarsko pot okrog Sorškega polja, ob kmetijah z lokalno ponudbo hrane. Sorš o polje leži severozahodno od Ljubljane in je eno pomembnejših območij pridobivanja lokalno pridelane hrane, hkrati pa je priljubljena destinacija za kolesarje. Namen spletne aplikacije je promocija lokalne samooskrbe in trajnostne mobilnosti na območju Sorškega polja. Ključne besede: urbanizem, kolesarske poti, vzdržni razvoj, interaktivnost, Sorško polje. ABSTRACT Cycling route as a tool for landscape protection and sustainable development of Sorško polje Cycling is one of the most sustainable forms of mobility and one of the most popular outdoor sports activities. In the paper we present the development of the application Local by Bicycle, which shows the newly planned circular cycle path around the Sorško polje next to farms with local food offer. Sorško polje is an area located northwest of Ljubljana and is one of the major sources of locally produced food. It is also a popular destination for cyclists. The purpose of the web application is to promote local food self-sufficiency and sustainable mobility in the Sorško polje area. Key words: urbanism, cycling trails, sustainable development, interactivity, Sorško polje. Kolesarska pot kot orodje za varstvo podobe in vzdržni razvoj Sorškega polja 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU Avtorica besedila in fotografij: KATARINA KUK, magistrica urbanizma Mucherjeva ulica 6, 1000 Ljubljana E-pošta: kuk.katarina8@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek P rehranska samooskrba v Sloveniji postaja vse bolj razširjena, kar po-meni, da sta kupovanje lokalne hrane in njena pridelava na domačih ali najetih vrtovih čedalje bolj priljubljena. Domačo pridelano in pre- delano hrano lahko kupimo na tržnici ali na kmetiji z dopolnilno dejavno- stjo (medmrežje 1). Dopolnilna dejavnost kmetom oziroma nosilcem kmetij omogoča prodajo proizvodov, dodatni dohodek in delovna mesta (medmrežje 2). Hrana, ki jo kupimo od lokalnih kmetij, ne prepotuje več sto ali tisoč kilo- metrov, preden jo zaužijemo, ampak jo tako rekoč prinesemo z vrta na krožnik. Kmetijsko dejavnost, v smislu obiskovanja kmetij in kupovanja na njih pride- lane hrane lahko štejemo med dejavnosti trajnostnega turizma, kar je povezano tudi z različnimi oblikami trajnostne mobilnosti, kakršna je na primer kolesar- jenje (Kuk 2021). Sorško polje je območje z izredno rodovitno prstjo in najboljšimi kmetijskimi zemljišči. Obdelovalna zemljišča v progah ali delcih so v lasti kmetij, razpo- rejenih na obrobju polja. Okrog Sorškega polja poteka krožna cesta, na kate- ro se priključijo številne kolesarske in pohodniške poti. Ob krožni poti lahko najdemo postaje za izposojo koles, načrtovane pa so tudi polnilne postaje za električna kolesa. Do Sorškega polja se lahko pripeljemo z vlakom, ki ustavlja v Medvodah, Škofji Loki in Kranju, ti kraji pa so povezani tudi z avtobusni- mi linijami. Območje ima izjemen potencial za razvoj trajnostnega turizma v smislu povezanosti ekoloških kmetij, tržnic ter, predvsem omrežja kolesarskih, pohodniških in tematskih poti. Interaktiven zemljevid Lokalno s kolesom prikazuje krožno kolesarsko pot okrog Sorškega polja, ob kateri so nanizane kmetije z lokalno ponudbo hrane. Projekta smo se lotili na interdisciplinaren način, ki zajema raziskovanje na terenu, uporabo geoinformacijskih orodij in urbanistično načrtovanje. Interak- tiven zemljevid je vključen v spletno stran Lokalno s kolesom, kjer lahko zvemo več o krožni kolesarski poti, kmetijah z ustrezno ponudbo in urbanističnem delu projekta. S promocijo lokalne samooskrbe, kolesarstva in z uporabo digi- talnih tehnologij pomagamo kmetijam pri promociji ter želimo zagotoviti nji- hov nadaljnji obstoj. Hkrati želimo doseči večjo obiskanost območja, pridobiti več uporabnikov trajnostnih oblik mobilnosti, spodbujati kupovanje lokalne hrane, s čimer bi se povečalo površino obdelovalnih zemljišč , količino in ra- znovrstnost pridelkov, nastala pa bi tudi nova delovna mesta. Pojmi Trajnostni turizem je oblika turizma, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi ter lokalnega gospodarjenja in obiskovalcev. Turističnim destinacijam zagotavlja konkurenčnost na način, da se bodo razvijale in prinašale dolgoročne koristi. Z okoljskega vidika se trajnostni turizem osredotoča na zmanjševanje količin odpadkov, onesnaženosti zraka, vode in prsti ter varovanhe in ohranjanje nara- ve. V turističnih destinacijah si prizadeva izboljšati kakovost življenja lokalnega GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 31 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU prebivalstva tako s povečanjem zapo- slenosti kot spoštovanjem kulturne in zgodovinske dediščine (medmrežje 3). Trajnostna mobilnost spodbuja hojo, kolesarjenje, uporabo javnega prometa in električnih vozil. S spodbujanjem in uporabo trajnostne oblike mobilnosti zmanjšamo uporabo motornih vozil in s tem pripomoremo k zmanjševanju onesnaženosti zraka (medmrežje 4). Krožna kolesarska pot okrog Sorškega polja je cesta, ki povezuje Medvode, Kranj in Škofjo Loko. Krožno pot smo zasnovali tako, da zajame čim več kmetij, ki so razporejene okrog Sorškega polja. Z urbanistično me- todo smo na krožni poti poenotili in prenovili prečni profil ceste (v nada- ljevanju cestni profil), ki ga sestavljajo bankina, elementi za odvodnjavanje ceste, na vozišču označeni pas za kole- sarje, pločnik, površine za parkiranje ob vozišču in ostale ureditve ceste, ki so vključene v prosti profil ceste (medmrežje 5). GIS (Geographic information system) – geografski informacijski sistem je ra- čunalniško podprt sistem, ki omogo- ča zajemanje, urejanje, shranjevanje, obdelavo, analiziranje in predstavitev geografskih (prostorskih) podatkov (medmrežje 6). Predstavitev območja Sorškega polja Sorško polje, ki se razprostira na sti- čišču občin Medvode, Kranj in Škofja Loka, je eno pomembnejših sloven- skih območij za pridelavo in proizvo- dnjo hrane. Velik del Sorškega polja je zaščiten kot naravna in kulturna de- diščina, zato je zanj potrebna poseb- na obravnava. Prevladujoča lokalna dejavnost je kmetijstvo, ki v zadnjih letih zamira tudi zaradi pospešene širitve bližnjih urbanih središč. Nova gradnja se širi v kmetijski prostor, kar povzroča propadanje kmetij, s tem pa se zmanjšuje stopnja samopreskrbe s hrano. Sorško polje je le deloma sa- mooskrbno, saj je močnejše na podro- čju živinoreje ter pridelave sezonske zelenjave in žita, medtem ko je pri- delava sadja skromnejša. S terenskim raziskovanjem območja smo ugotovi- li, da nekatera naselja na obrobju Sor- škega polja niso samooskrbna, saj sta v njih kmetije izrinili bodisi industrija bodisi stanovanjska gradnja (Košir 2010). Posledično so naselja postala odvisna od tistih, ki še imajo kmetije z dopolnilno dejavnostjo. Na Sorškem polju je med rekreacijski- mi dejavnostmi priljubljeno kolesar- stvo. Na območju se stikajo številne kolesarske in pohodniške poti, ki pa med seboj niso povezane v celovit kolesarski sistem ob kmetijah okrog Sorškega polja. Do nekaterih kmetij je dostopnost težja zaradi slabe dosto- pnosti ali prenizke omejitve hitrosti motornega prometa. Kolesarske poti na Sorškem polju Sorško polje je območje z raznolikim programom lokalnih in športnih de- javnosti ter različnimi naravnimi da- nostmi. Večina kolesarskih linij poteka po cestah, druge po kolesarskih stezah, nekatere pa vzporedno s pohodnimi potmi. Od poteh, ki smo jih prevzeli z različnih portalov, so Loška kolesar- ska pot, gorska pot Kranj–Medvode, gorska pot Sveti Jošt nad Kranjem, pot na Soriško planino in ravninska ljubljanska pot. Loška kolesarska pot je sestavljena iz več kolesarskih poti, združenih v dolgo traso, ki vodi po Škofjeloškem hribovju in Sorškem po- lju. Na krožno pot ob Sorškem polju se priključi v Godešiču in Dorfarjih. Gorska pot Kranj–Medvode je krožna pot, ki poteka iz Medvod čez Sorško polje do Kranja, prečka reko Savo in se prek Kranjskega polja usmeri na- zaj proti Medvodam. Na krožno pot okrog Sorškega polja se priključi v Medvodah, Zbiljah in Drulovki. Na severu, v Stražišču, se nanjo priključi- ta gorska pot, ki vodi na Sveti Jošt nad Kranjem, in pot na Soriško planino. Sorško polje seka tudi ravninska pot, ki vodi proti jugu do Ljubljane. Pot se stika s krožno potjo v naseljih Breg ob Savi, Žabnica, Trata in Zbilje. Kmetije na Sorškem polju Na Sorškem polju se na nekaterih kmetijah ukvarjajo z masovno pride- lavo in proizvodnjo ter velikopotezno prodajo pridelkov, medtem ko druge delujejo bolj na lokalni ravni in pri- delke prodajajo kar na domačem dvo- rišču pa tudi na lokalni ali ljubljanski tržnici. S terenskim delom smo za- znali, da so nekatere kmetije na robu propada, saj so lastniki starejši in sami ne zmorejo več vzdrževati kmetije niti pridelovati hrane, mlajše generacije pa za kmetovanje pogosto niso zain- teresirane (Kramberger 2020). Kljub temu je zaznati pozitivne premike, saj vse več mladih prepoznava prednosti kmetijske dejavnosti. Krepi se zaveda- nje o pomenu samooskrbe s hrano in s tem povezanih priložnostih za vzdržni razvoj kmetijstva. 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU Slika 1: Zemljevid kolesarskih poti, kulturne in naravne dediščine ter lokalnih dejavnosti na Sorškem polju. Kartografija: Katarina Kuk (viri: medmrežje 7, medmrežje 8, medmrežje 9, medmrežje 10, medmrežje 11, medmrežje 12, medmrežje 13, medmrežje 14). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 33 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU umestili novo urbano opremo za obi- skovalce kmetij. Z geoinformacijsko metodo smo na začetku s pomočjo programskega orodja ArcGIS ArcMap uredili prostorske sloje za izdelavo prostorskih analiz z namenom preu- čitve območja. Metodo smo uporabi- li tudi za terenski zajem podatkov o kmetijah ter za izdelavo spletne strani Lokalno s kolesom in drugih aplikacij, vdelanih v stran, med katerimi je tudi interaktiven zemljevid Lokalno s kole- som. Interaktiven zemljevid prikazuje turistične in kmetijske dejavnosti, po- nudbo kmetijskih pridelkov, kolesar- sko pot in druge podatke o mobilno- sti na območju Sorškega polja. Pridobivanje podatkov o kmetijah Ob krožni poti okrog Sorškega polja smo našli veliko kmetijskih gospodar- stev, kar nam je vzbudilo zanimanje, koliko od kmetij na tem območju ima dopolnilno dejavnost. Podatki o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah niso javni, zato smo stopili v stik z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano, ki upravlja e-register kmetijskih gospodarstev, s katerega so nam posredovali točkovni vektor- ski sloj kmetij za območje Sorškega polja in bližnjo okolico. E-register kmetijskih gospodarstev (eRKG) je spletna aplikacija, ki nosilcem kme- tijskih gospodarstev omogoča, da lahko pregledujejo svoje podatke iz aplikacije registra kmetijskih gospo- darstev (medmrežje 15). Po pregledu atributivne baze podatkovnega sloja smo ugotovili, da je na Sorškem polju in v njegovi neposredni bližini sku- pno 692 kmetij. Podatki o kmetijskih dejavnostih, ki smo jih pridobili, so urbanistično metodo smo izdelali na- črt sklenjene krožne kolesarske poti, ki povezuje kmetije in druge lokalne dejavnosti na območju Sorškega po- lja. Pot smo razdelili na tri odseke, za katere smo izbrali tipične prečne pro- file in jih prenovili s pomočjo Navodil za projektiranje kolesarskih površin (Lipar 2012). Ob krožni kolesarski poti smo izbrali tri tipične kmetije in v obliki idejne zasnove njihova dvori- šča navezali na nove cestne profile ter Metode dela Za izdelavo aplikacije smo uporabili urbanistično, terensko in geoinforma- cijsko metodo. Terensko metodo smo med izvedbo projekta uporabili več- krat. Sprva smo na obisku območja preverili možnosti poteka krožne ko- lesarske poti, da bi lahko povezali čim več kmetij s ponudbo hrane, razpore- jenih okrog Sorškega polja. Terensko metodo smo uporabili tudi pri zbi- ranju podatkov o ponudbi kmetij. Z Slika 2: Zemljevid kmetij z dopolnilno dejavnostjo.Kartografija: Katarina Kuk (vir: medmrežje 15). NAPIS NAD ČLANKOM 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 KOLE ARSKA POT PO SORŠKEM POLJU vsebovali lokacije kmetij, hišna imena kmetij, število članov gospodinjstev na kmetijah in podatek o usmerjeno- sti kmetije. Podatki o kmetijah s portala eRKG niso vsebovali ponudbe hrane, zato smo se odločili za terensko metodo pridobitve podatkov o lokalni ponud- bi hrane na Sorškem polju. Za teren- ski zajem podatkov o ponudbi hrane na posameznih kmetijah smo izdelali spletni vprašalnik s pomočjo aplika- cije ArcGIS Survey123. Survey123 je geoinformacijsko orodje znotraj plat- forme ArcGIS Online. Je enostavno orodje za izdelavo spletnih vprašalni- kov in analizo pridobljenih podatkov. Podatki, zajeti z vprašalnikom ArcGIS Survey123, se istočasno shranjujejo v spletni oblačni storitvi ArcGIS Onli- ne. Aplikacija je namenjena zbiranju podatkov na terenu z vnaprej posta- vljenimi vprašanji, z možnostjo zaje- ma geolokacije in možnostjo zajema fotografije ali avdio posnetka. Pri terenskem zajemanju podatkov o ponudbi lokalne hrane smo v vpra- šalnik vnašali hišna imena kmetij, kontakte lastnikov kmetij, podatek, ali imajo kmetije oglasno desko o ponudbi hrane in pijače, vnašali pa smo tudi geolokacije kmetij, njiho- ve fotografije, stopnjo ohranjenosti kmetijskih objektov in pripadajo- čih zemljišč ter ponudbo hrane in pijače. Podatki, ki smo jih zajeli s pomočjo vprašalnika Survey123, so se samodejno shranili v obliki točka- stega vektorskega sloja na platformi ArcGIS Online, pozneje pa smo jih uredili na spletnem zemljevidu (Web Map). Urbanistični del projekta Pri terenskem raziskovanju območja Sorškega polja smo opazili, da se na krožni poti kolesarske površine ne- nehno spreminjajo. Na celotni poti smo našteli 30 različnih cestnih pro- filov, kar je za kolesarje neugodno in nevarno. Kolesarske površine se ne smejo prepogosto menjati in mo- rajo biti zasnovane na večji dolžini. Prehajanje s samostojnih kolesarskih površin na mešane ali prehajanje iz enostranskega profila v dvostranski in podobno pomeni več dodatnih kon- fliktnih točk (Lipar 2012). Pri načrtovanju kolesarskih poti je treba upoštevati in zagotoviti varnost, berljivost, skladnost poti, funkcio- nalnost, neposrednost, uporabnost in homogenost ternjihovo udobnost in privlačnost. Kolesarske površine morajo imeti svoj značaj,strukturo in pomen, omogočati morajo do- bro orientacijo in enostavno mobil- nost kolesarja v prostoru. Za dobre kolesarske razmere mora kolesarska infrastruktura poleg ustreznih teh- ničnih pogojev vsebovati ustrezen ritem, užitek, slikovitost in izkustve- no integracijo z okoljem (Andrejčič Mušič in Čerpes 2015). Pri zasnovi urbanističnega načrta krožne kole- sarske poti okrog Sorškega polja smo si pomagali s priročnikom Navodila za projektiranje kolesarskih površin (Lipar 2012). Krožno pot smo raz- delili na tri različne tipične cestne profile, ki se med seboj razlikujejo glede na značilnosti grajenega pro- stora kraja in obstoječ cestni profil. Cestne profile smo razdelili glede na programsko tipične odseke: 1. odsek cestnega profila A-A med kmetijami na eni strani in Sorškim poljem na drugi; 2. odsek cestnega profila B-B, med kmetijami na obeh straneh cestne- ga profila ob Savi; 3. odsek cestnega profila C-C med stavbami v suburbanem okolju. S poenotenim profilom smo ustvarili zvezni kolesarski sistem, ki povezu- je različne programe in dejavnosti in tako kolesarju sproščeno spreminja dinamiko potovanja. Za določitev novega cestnega profila smo upošte- vali naslednje kriterije: poenotenje ce- stnega profila, upoštevanje prednosti nemotornemu prometu z dodajanjem površin za pešce in kolesarje, upoča- snitev hitrosti motornega prometa in zagotavljanje lažje dostopnosti s cesti- šča do zemljišč kmetij. Prenovljeni cestni profil A-A v Sre- dnjih Bitnjah ima tipični profil kole- sarske poti, ki je mešana površina za kolesarje in pešce, namenjena pa je tudi dostopu lastnikov do njihovih ze- mljišč. Ob kolesarski poti je zasnovana širša bankina oziroma mulda, ki je na- menjena odvodnjavanju in prevažanju traktorjev od kmetijskih gospodarskih poslopij do obdelovalnih zemljišč in obenem zagotavlja varnostno razdaljo med površino za motorni promet ter površino za pešce in kolesarje. Vozni pas za motorni promet je ožji od ob- stoječega z namenom, da se upočasni hitrost prometa. Predvidena omejitev hitrosti na tem odseku je 50 kilome- trov na uro. V Srednjih Bitnjah smo ob prenovljenem cestnem profilu na- vezali dvorišče tipične kmetije Pr' Oj- str, kjer smo na novo zasnovali počiva- lišče za obiskovalce. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 35 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU Slika 3: Načrt krožne kolesarske poti ob Sorškem polju. 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU trg. Med nivojskim pločnikom in ce- stiščem smo na obeh straneh voznega pasu umestili muldo, namenjeno od- vodnjavanju. Z novim cestnim profi- lom je predvidena omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Razvoj spletne strani Lokalno s kolesom Za izdelavo spletne strani, interak- tivnega zemljevida in drugih geoin- formacijskih aplikacij smo uporabili platformo ArcGIS Online. ArcGIS Online je geografski informacijski sis- tem (GIS), ki temelji na spletnih in oblačnih storitvah. Uporabljamo ga lahko za ustvarjanje in uporabo pro- storske vsebine, ustvarjanje spletnih ali mobilnih aplikacij za izobraževa- nje, komunikacijo z drugimi upo- rabniki ter shranjevanje podatkov in zemljevidov. Vsebino v oblaku lahko delimo v organizaciji (na primer Uni- verza v Ljubljani), zaprti skupnosti in odprto na spletu (medmrežje 16). Za izdelavo spletne strani smo izbrali platformo aplikacije Story Map ozi- roma zemljevid z zgodbo, saj je njena oblika najbolje ustrezala naši vsebini. Aplikacija Story Map je prikaz digital- ne zgodbe, ki jo predstavimo z zemlje- vidi, aplikacijami in drugimi slikovni- mi prikazi (medmrežje 17). Spletna stran je razdeljena na sedem odsekov oziroma segmentov, po kate- rih se lahko premikamo z »drsenjem« ali s klikom na povezave odsekov pod naslovnico. Prvi odsek je naslovna stran, ki vsebuje ime spletne stra- ni in animirano ilustracijo oziroma GIF. GIF je logotip projekta in hkrati zabaven motiv, ki na enostaven na- čin prikazuje vsebino spletne strani. površina mešane rabe varna tudi za uporabo kolesarjev in pešcev. V prenovljenem cestnem profilu C-C v Stražišču smo profil izravnali z nivo- jem dvorišč obstoječih stavb, ki imajo uvoze s ceste. Na tak način se ustvarijo lepši uvozi na dvorišča in površina za pešce, ki je v enakem nivoju kot ce- stna površina za kolesarje in motorni promet. Druga stran nivojske površine za pešce se v središču naselja razširi v Pri cestnem profilu B-B v Prašah se ohranja mešani cestni profil, ob ka- terem je postavljena nova avtobusna postaja z izmenjevalnico kmetijskih pridelkov in s parkiriščem za obisko- valce kmetij. Profil cestišča v Prašah je tipičen profil v naselju, z ozkim voznim pasom ter brez ločenih povr- šin za pešce in kolesarje. V naseljih je marsikje predpisana omejitev hitrosti za motorna vozila na 30 ali 40 kilo- metrov na uro, zato je lahko cestna Slika 4: Prenovljeni cestni profil A-A v Srednjih Bitnjah. Slika 5: Prenovljeni cestni profil B-B v Prašah. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 37 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU 2. izbira temeljnega zemljevida za podlago; 3. izbira funkcionalnih pripomočk- ov v obliki gumbov (izbira slojev, legenda, urejanje, iskanje itd.); 4. testiranje aplikacije, zagon in delitev javnosti za uporabo (Smrekar 2020). V aplikaciji je vključen interaktiven zemljevid (Web Map), ki služi kot podlaga za prikaz prostorskih slojev. Je tudi podlaga drugih aplikacij, vde- lanih v spletno stran. Temeljni zemlje- vid smo uvozili iz galerije ArcGIS On- line in vsebuje topografski zemljevid, sloj z oznakami mest, vasi in vodnih površin. Na spletnem zemljevidu so prikazani podatkovni sloji, ki smo jih sprva uredili s programskim orodjem Arcmap Desktop, in podatki, shra- njeni v spletnih oblačnih storitvah ArcGIS Online, ki smo jih pridobili s terenskim zajemom. Vsakemu sloju smo uredili atributivno bazo, tako da so s klikom na sloj v oblačku (pop- -up) prikazane le za uporabnike sple- tne strani pomembne informacije. Prostorski sloji so: lokacije kmetij, lokalna ponudba kmetij glede na vr- sto pridelkov, krožna kolesarska pot in obstoječe kolesarske poti, vstopne točke na krožno kolesarsko pot, av- tobusne postaje, železniške postaje, kulturne in naravne znamenitosti, športne dejavnosti, parkirišča, nevar- na križanja in počivališča. Ko smo vse podatke združili na spletnem ze- mljevidu, smo pričeli z oblikovanjem ikon za upodobitev slojev. Ikone smo oblikovali sami za prikaz prostorskih slojev na spletnem zemljevidu in v ArcGIS aplikacijah. Za njihovo upo- dobitev smo izbrali pastelne barve in minimalističen slog. povečanje zemljevida, povezava »do- mov«, ki ponastavi zemljevid, ikona za iskanje trenutne lokacije, atributivna baza podatkov in okno za iskanje. Ker je aplikacija vdelana v spletno stran, je format zmanjšan. S klikom na ikono za povečavo v zgornjem desnem kotu se aplikacija odpre v novem spletnem oknu. Interaktiven zemljevid smo izdelali z aplikacijo Web AppBuilder, ki je eno- stavna za uporabo in primerna za vse pametne elektronske naprave. Web AppBuilder oziroma gradnik spletnih aplikacij vključuje vgrajena orodja, s katerimi lahko znotraj platforme Arc- GIS Online ustvarimo 2D in 3D sple- tne aplikacije. Omogoča prikazovanje in analiziranje podatkov na poljubni napravi ali v operacijskem sistemu, pri čemer predhodno znanje spletne- ga programiranja in kodiranja ni po- trebno. Aplikacijo lahko ustvarimo v nekaj korakih: 1. grafično oblikovanje teme aplika- cije (barve, dodajanje logotipa in naslova aplikacije); Ilustracija je avtorsko delo in je bila ustvarjena s pomočjo vektorskega ilu- stratorskega programskega orodja. Interaktiven zemljevid je vdelan v dru- gi segment spletne strani. Prikazuje traso krožne kolesarske poti in lokalno ponudbo na Sorškem polju. Namenjen je kolesarjem, iskanju kmetijske po- nudbe glede na vrsto pridelkov,iskanju lokacij kmetij ter vsem obiskovalcem, ki jih zanimajo lokalna ponudba in znamenitosti Sorškega polja. V po- nudbo smo šteli lokalne kmetijske pridelke, kulturne in naravne zname- nitosti ter športne dejavnosti, vključili pa smo tudi druge pomembne infor- macije za obiskovalce Sorškega polja, kot so na primer avtobusne in železni- ške postaje ter počivališča za kolesarje. Na vrhu interaktivnega zemljevida – v glavi – sta navedena ime strani in lo- gotip. Aplikacija vsebuje pripomočke, ki omogočajo vklop ter izklop slojev in legendo, vsebuje pa tudi galerijo za izbiro temeljnih zemljevidov in funk- cijo za merjenje razdalj. Vključeni so še pripomoček za pomanjšanje in Slika 6: Prenovljeni cestni profil C-C v Stražišču. 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU V tretjem segmentu spletne strani so predstavljeni načrt prenovljene kro- žne kolesarske poti okrog Sorškega polja in prenovljeni cestni profili. Pod cestnimi profili je vdelana aplikacija profila višin (Elevation Profile app), ki prikazuje interaktiven graf naklona in nadmorske višine krožne kolesarske poti. Predloga aplikacije uporablja geoinformacijski sistem, ki graf pove- zuje z izbranim slojem na zemljevidu in površjem območja, na katerem je sloj prikazan. Graf prikazuje višino in razdaljo v izbrani enoti ter razliko nadmorske višine in naklon (med- mrežje 18). Deluje tako, da najprej kliknemo na linijo kolesarske poti na zemljevidu, nato pa se s črto po grafu premikamo levo desno. V četrtem segmentu je vstavljena predloga oziroma aplikacija Story Map Journal, ki na desni strani pri- kazuje zemljevid kmetij, na levi pa njihov seznam s podatki in ponud- bo lokalne hrane. Imena kmetij so georeferencirana na zemljevidu tako, da se s klikom na ime kmetije na seznamu, približa ikona kmetije na zemljevidu. Map Journal App je enostavna pre- dloga, kjer lahko združimo zemlje- vid oziroma druge slikovne vsebine in pripovedno besedilo. Besedilni del aplikacije vsebuje poglavja, skozi katera se uporabnik lahko enostavno premika. Vsako poglavje je povezano oziroma na zemljevidu, fotografiji, videu ali spletni strani georeferenci- rano tako, da se s klikom na besedilo hkrati na zemljevidu približa loka- cija, vezana na poglavje (medmrežje 19). ilustracija kolesarja s kupljenimi pridelki SE GM EN T 1 NA SL OV NA ST RA N SE GM EN T 2 IN TE RA KT IV EN Z EM LJ EV ID SE GM EN T 3 PO DA TK I O KO LE SA RS KI P OT I SE GM EN T 4 SE ZN AM K M ET IJ SE GM EN T 5 PR IM ER I UR ED IT EV K M ET IJ SE GM EN T 6 VI DE OP OS NE TE K P OT I SE GM EN T 7 VI RI aplikacija Story Map app ArcGIS Online izbira oblike spletne strani Spletna stran Lokalno s kolesom prikazuje prikazuje prikazuje prikazuje prikazuje prikazuje prikazuje izdelano z izdelano z izdelano z izdelano z izdelano z Adobe Illustrator naslovna stran Web app viewer kolesarska pot videoposnetek viri aplikacija Map Journal spletni zemljevid kmetij aplikacija Map Tour spletni zemljevid kolesarske poti z grafom višinskega profila poti ArcGIS Online Elevation profile app seznam kmetij potovanje s kolesom po kolesarski poti podatki o kolesarski poti Arcgis Desktop digitalna kamera kolesarske poti in ponudba kmetijskih pridelkov ter druga lokalna ponudba območja Sorškega polja vnos kmetij s seznama na zemljevid vnos načrtov, prerezov in profilov s seznama na zemljevid vsebuje vsebuje prikazujeposneto z deli javno in objavi ime spletne strani s kratko vsebino interaktiven zemljevid kolesarskih poti in kmetijskih pridelkov urbanistični del projekta: načrti, prerezi in sheme novih cestnih profilov na primerih ureditev kmetij zemljevid z označenimi lokacijami kmetij, ki so bile izbrane za urbanistično ureditev Slika 7: Struktura spletne strani Lokalno s kolesom. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 39 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU kamero med kolesarjenjem po krožni poti Sorškega polja. Namen posnet- ka je bil prikazati obstoječe stanje krožne poti in položaj kolesarja na cesti. Poleg tega smo želeli prikazati raznolikost lokalne ponudbe Sorške- ga polja, od izjemne narave, bogate ponudbe kmetijskih pridelkov in predelane hrane, športnih aktivnosti, ribogojnic ... Sedmi segment prikazuje seznam spletnih virov, ki smo jih uporabili pri dopolnjevanju podatkov o kmetijski ponudbi lokalne hrane za potrebe iz- delave interaktivnega zemljevida. Pri raziskovanju lokalne ponudbe hrane smo uporabili različne spletne porta- le, kjer so javno objavljeni podatki o posameznih kmetijah ter njihovi po- nudbi pridelkov in proizvodov. Sklep Namen projekta je bil s pomočjo te- renskih, urbanističnih in geoinforma- cijskih metod izdelati načrt krožne kolesarske poti, navezane na lokalnie dejavnosti, s čimer bi ohranili doseda- V peti segment je vdelana aplikacija Map Tour, ki prikazuje urbanistič- ni del projekta magistrskega dela. Predstavlja idejne zasnove in prereze primerov tipičnih kmetij ter preno- vljene cestne profile kolesarske poti. Predloga Map Tour je eden od nači- nov prikaza digitalnih zgodb. Vsebu- je vsebinski in slikovni del zgodbe, ki sta georefirencirana na manjšem spletnem zemljevidu (medmrežje 20). V aplikaciji smo najprej ustva- rili tri segmente, vezane na točke na zemljevidu. Vsak segment prikazuje enega od primerov tipičnih kmetij in je vezan tudi na slikovno gradivo, ki je na desni strani platforme. Slikovno gradivo se spreminja s klikom na pu- ščico na levi in desni strani. Na levi strani, kjer so opisi primerov uredi- tve tipičnih kmetij, se za prehajanje z enega segmenta na drugega pomika- mo s koleščkom, da, hkrati pa se na zemljevidu zgoraj levo spreminjajo lokacije kmetij. V šesti segment smo vdelali video- posnetek, ki je bil posnet z digitalno njo podobo in vzdržni razvoj Sorške- ga polja. Terenska metoda je razkrila, da je obstoječa ponudba lokalnih dejavnosti ob krožni poti raznolika. V ospredju so kmetijska dejavnost, kolesarjenje in pohodništvo. Na poti okrog Sorškega polja se poleg vizual- no privlačnih in varnih predelov po- javljajo za kolesarje nevarni odseki. Opazili smo, da se kolesarske poti na pot okrog Sorškega polja priključijo na različnih lokacijah, vendar med seboj niso sklenjene. Menjavanje ce- stnih profilov in pogosto prekinjanje kolesarskih površin povzroča preha- janje pešcev in kolesarjev na cestne površine, kar je lahko nevarno, oviran pa je tudi motorni promet. Ker sta kolesarska mobilnost in rekreacija na prostem zelo pomembni za trajnostno mobilnost in turizem na Sorškem polju, menimo, da bi bilo treba za- gotoviti varne in povezane kolesarske površine. Projektni del smo izdelali v dveh de- lih. Prvi del smo izvedli z urbanistično metodo v obliki idejne zasnove z upo- števanjem dveh glavnih smernic, ra- zvoja in varovanja območja Sorškega polja. Drugi del projekta smo izvedli z geoinformacijskimi metodami in z njimi ustvarili spletno stran z vdelani- mi aplikacijami. Z metodo urbanističnega načrtova- nja smo izrisali načrt krožne kole- sarske poti okrog Sorškega polja in hkrati na treh različnih odsekih pre- novili cestni profil kolesarske poti. – Pri tem smo upoštevali varovanje in prilagajanje obstoječemu stanju ob- močja. S tovrstnim pristopom smo želeli ohraniti avtentičnost njegove Slika 8: Naslovnica spletne strani. NAPIS NAD ČLANKOM 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU obiskovalcem, tako da se lahko pred odhodom na izlet dodatno pozani- majo o poti, lokalnih dejavnostih in vnaprej preverijo ponudbo kmetij. Dandanes je promocija eden od po- membnejših načinov ozaveščanja. Z vključenostjo kmetij na kolesarsko pot ter s promocijo prek interaktiv- nega zemljevida in spletne strani sku- šamo povečati število obiskovalcev in kupcev lokalnih pridelkov. S tem pri- spevamo k povečanju prodaje kme- tijskih pridelkov in sčasoma morda tudi k povečanju lokalne pridelave hrane, kar bi lahko povečalo potre- be po delovnih mestih na kmetijah, podobe, saj z minimalnimi posegi na zemljiščih kmetijskih gospodar- stev in poenotenjem kolesarske poti ohranjamo podeželski značaj obmo- čja, pri čemer spodbujamo tako traj- nostno mobilnost kot lokalne dejav- nosti. Z geoinformacijsko metodo smo raz- vili spletno stran z vdelanimi različ- nimi geoinformacijskimi aplikacija- mi. S spletno stranjo želimo vzbuditi ozaveščanje o samooskrbi in ustvariti paradigmo za promocijo lokalnega turizma na Sorškem polju. Naš na- men je bil olajšati in popestriti obisk obenem pa okrepilo željo po trajno- stni obliki mobilnosti. To bi lahko zmanjšalo onesnaževanje zraka, ško- dljive vplive na okolje in skrajšalo transportne verige hrane. Interdisciplinarni način raziskovanja pri projektu z urbanistično in geoin- formacijsko metodo se je izkazal za uspešnega in produktivnega. V pri- hodnje bomo spletno stran nadgra- jevali in dopolnjevali. Podali bomo tudi predloge za razširitev območja in še bolj učinkovito povezavo kole- sarskih poti s kmetijami z dopolnilno dejavnostjo. Slika 9: Ikone za upodobitev slojev lokalnih dejavnosti. NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 41 KOLESARSKA POT PO SORŠKEM POLJU Viri in literatura 1. Andrejčič Mušič, P., Čerpes, I. 2015: Celostni pristop k integraciji kolesarskega prometa v urbano krajino. Igra ustvarjalnosti: teorija in praksa urejanja prostora. Medmrežje: https://www.iu-cg.org/paper/2015/IU_CG_03-2015_music.pdf (6. 1. 2020). 2. Košir, U. 2010: Prostorska preobrazba zahodnega dela Sorškega polja. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana (19. 9. 2019). 3. Kramberger, N. 2020: Trajnostno kmetijstvo je naša skupna odgovornost. Outsider 6 (22). Ljubljana. 4. Kuk, K. 2021: Kolesarska pot kot orodje za varstvo podobe in vzdržni razvoj Sorškega polja. Magistrsko delo, drugostopenjski magistrski študijski program urbanizem Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 5. Lipar, P., Žura, M., Golja, A., Zavodnik Lamovšek, A., Mrak, G., Rozman, U., Petrovič, D., Žaucer, T., Peterlin, M., Marn, T., Cerar, A., Pergar, J. 2017: Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi: težišče je spodbujanje povečanja konkurenčnosti slovenskega turizma. Končno poročilo raziskovalnega projekta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://media.fgg.uni-lj.si/porocila/2017_koncno-porocilo_MGRT.pdf (18. 1. 2020). 6. Medmrežje 1: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/lokalna-samooskrba/ (6. 1. 2020). 7. Medmrežje 2: https://www.gov.si/teme/dopolnilne-dejavnosti-na-kmetijah/ (6. 1. 2020). 8. Medmrežje 3: https://www.gov.si/teme/trajnostni-turizem/ (6. 1. 2020). 9. Medmrežje 4: https://www.gov.si/podrocja/promet-in-energetika/trajnostna-mobilnost/ (6. 1. 2020). 10. Medmrežje 5: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5811 (28. 8. 2021). 11. Medmrežje 6: https://www.esri.com/en-us/arcgis/about-arcgis/overview (25. 3. 2021). 12. Medmrežje 7: http://www.geopedia.si/ (19. 4. 2020). 13. Medmrežje 8: maps.google.com (19. 4. 2020). 14. Medmrežje 9: https://www.e-prostor.gov.si/ (27. 11. 2019). 15. Medmrežje 10: http://info.iobcina.si/iobcina3/ (27. 11.2019). 16. Medmrežje 11: https://www.openstreetmap.org/export#map=12/46.0968/14.5078&layers=C (29. 11. 2019). 17. Medmrežje 12: http://www.ra-sora.si/ (12. 1. 2021). 18. Medmrežje 13: https://gisportal.gov.si/arcgis/rest/services/MK/Evrd_servis/FeatureServer (27. 11. 2019). 19. Medmrežje 14: http://www.gremonapot.si/kolesarstvo/kolesarske-poti.aspx (14. 10. 2019). 20. Medmrežje 15: http://rkg.gov.si/GERK/eRKG/ (27. 11. 2019). 21. Medmrežje 16: https://www.esri.com/en-us/arcgis/products/arcgis-online/overview (25. 3. 2021). 22. Medmrežje 17: https://storymaps.arcgis.com/stories/1fe82b574bcd4f07a9c803bb42067652 (25. 3. 2021). 23. Medmrežje 18: https://enterprise.arcgis.com/en/portal/latest/use/elevation-profile.htm (25. 3. 2021). 24. Medmrežje 19: https://storymaps-classic.arcgis.com/en/app-list/map-journal/ (25. 3. 2021). 25. Medmrežje 20: https://www.esri.com/about/newsroom/arcwatch/make-a-map-tour-story-map/ (25. 3.2021). 26. Smrekar, Ž. 2020: Razvoj celovite geoinformacijske podpore obiskovalcem Levstikove poti. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Slika 10: Aplikacija Map Journal prikazuje seznam lokalnih kmetij na Sorškem polju. NAPIS NAD ČLANKOM 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZVLEČEK V članku smo ugotavljali, ali je s pomočjo lidarskih podatkov mogoče zaznati razlike v gostoti visokega rastlinstva. Izbrali smo štiri različne gozdne združbe, na katerih smo uporabili metodo določanja gostote visoke vegetacije s pomočjo izdelave digitalnega modela krošenj ter metodo segmentacije. Metodi smo na koncu med seboj primerjali, izločili neustrezne točke in območja ter tako dobili število zaznanih drevesnih krošenj na območjih, za katera smo določili, da se na njih pojavlja gozd. Ključne besede: daljinsko zaznavanje, LiDAR, digitalni model krošenj, GIS. ABSTRACT The use of LiDAR data for detection of differences in high vegetation density In the paper we determined the possibility of detection of density of tall vegetation using LiDAR data. We selected four areas, each covered by one of the four different forest communities. We used the method of creating a digital tree canopy model and the method of watershed segmentation. Finally, we compared both methods, eliminated outlying points and areas to determine the number of the detected tree canopies in areas where forest had previously been determined. Key words: remote sensing, LiDAR, digital canopy model, GIS. Uporaba lidarsko zajetih podatkov za zaznavanje razlik gostote visokega rastlinstva GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 43 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA Avtorica besedila, shem in zemljevidov: MAŠA ADLEŠIČ, diplomirana geografinja Oprešnikova ulica 23, 4000 Kranj E-pošta: masa96.adlesic@gmail.com COBISS 1.03 kratek znanstveni prispevek LiDAR (angleško Light Detection And Ranging) oziroma svetlobno za-znavanje in merjenje razdalj je ena izmed tehnik daljinskega zaznavanja površja (Oštir 2006). Lidarski podatki so bili v gozdarske namene prvič uporabljeni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so z njimi ugotavljali višino, gostoto in vrstno sestavo gozdov (Kobler 2011). V naslednjem dese- tletju je z dodano GPS tehnologijo snemanje že omogočalo pridobitev tridi- menzionalnih podatkov o odbojih. Tako so se analize razširile še na določanje nadmorskih višin reliefa, ocene višine gozdnih sestojev in ocenjevanje lesne zaloge (Kobler 2011). S tehnološkim napredkom se je začelo zajemati čedalje bolj natančne podatke o površju, kar je omogočilo resnejše analize in bolj natančne rezultate. Prav podatki, pridobljeni z laserskim skeniranjem površja, so bili za naše delo ključnega pomena. Za celotno ozemlje Slovenije so lidarski podatki javno do- stopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (GURS 2021) in omogočajo raznovrstne analize površja in objektov na njem. V članku je na izbranih območjih v Sloveniji predstavljen eden od načinov, kako lahko z daljinskim zaznavanjem ugotovimo gostoto visoke vegetacije. Izbrali smo štiri različne gozdne združbe, za vsako pa 1 km2 veliko reprezentativno območje. Namen članka je s pomočjo lidarskih podatkov zaznati, ali obstajajo razlike v gostoti visoke vegetacije med izbranimi območji s štirimi različnimi gozdnimi združbami. Glavni cilji so izbor primernih metod za ugotavljanje razlik v gostoti visoke vegetacije, izvedba ustreznih analiz ter kartografski prikaz dobljenih rezultatov. Postopek smo izvajali s programskim orodjem ArcMap 10.8.1., za dosego cilja pa smo uporabili metodo določanja gostote visoke ve- getacije s pomočjo izdelave digitalnega modela krošenj in metodo segmentacije. Lidarski podatki LiDAR velja za tehnologijo, ki je sposobna pridobiti celotno navpično podobo gozdnega sestoja ali posameznega drevesa ter z ustrezno oblikovanimi podatki narediti tridimenzionalno kartiranje gozdnih sestojev z veliko več jo natančno- stjo kot s satelitskih posnetkov, kakršen je na primer Landsat (Shanley s so- delavci 2021). To omogočajo majhne vrzeli med listi, iglicami in vejami, ki laserskim žarkom omogočijo, da prodrejo in zaznajo tudi teren pod krošnjami, pri čemer se žarki odbijajo še od vseh delov drevesa. Ti podatki so primerni za analiziranje in nadaljnje raziskave, predvsem za potrebe vrednotenja zgradbe gozdov (Pirotti, Kobal in Roussel 2017). Naprava za zajem lidarskih podatkov je nameščena na zrakoplov, ki leti nad površjem in do njega pošilja laserske pulze. Oblika snemalnega vzorca je od- visna od višine in hitrosti leta ter razslojenosti površja, pa tudi od delovanja skenerja. Zaradi vseh teh razlogov so lahko pridobljene (zaznane) točke razpo- rejene zelo neenakomerno, zato pri lidarskih podatkih ne govorimo o razdaljah 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA na tem območju ima značilnosti niž- jega gorskega sveta v zahodni Sloveniji in spada v širšo skupino gorskega pod- nebja Povprečna temperatura najhla- dnejšega meseca je –3 °C, najtoplejše- ga pa presega 10 °C. Padavinski režim je submediteranski, kar pomeni, da je večina padavin v hladnem delu leta, največ oktobra in novembra (Ogrin 1996). Povprečni naklon izbranega območja je 17,3°, največji delež površ- ja pa ima vzhodno ekspozicijo (Digi- talni model višin 2011). Prevladujoča kamnina so apnenci krednih starosti, na katerih se je razvilo kraško površje (Osnovna geološka karta SFRJ – list Ilirska Bistrica 1972). Na apnencih se je razvila rjava pokarbonatna prst (Pedološka karta Slovenije … 2007). Kisloljubni borov gozd (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris – Kobenza 1930) Gozdna združba predalpskega kislo- ljubnega borovega gozda se pojavlja Pregled izbranih gozdnih združb in preučevanih območij Dinarski gorski gozd jelke in bukve (Abieti-Fagetum dinaricum – Tregu- bov 1957) Gozdna združba je značilna za ob- močja slovenskih visokih dinarskih kraških planot, na nadmorski višini od 700 do 1200 m. Za te planote je značilno razgibano površje s kopasti- mi vzpetinami, med planotami pa se pojavljajo tudi kraška polja. Dinarski gorski gozd jelke in bukve je v prvi vr- sti gospodarski gozd, deloma pa opra- vlja tudi varovalno vlogo (Marinček in Čarni 2002). Izbrano območje analiziranja rastišča je v jugozahodnem delu Slovenije, severno od Snežnika, na planoti Ja- vorniki. Kvadratni kilometer veliko testno območje ima najvišjo točko na nadmorski višini 1254 m, najnižja točka pa je na višini 984 m. Podnebje med posameznimi zajetimi točkami, ampak o gostoti točk na določeno površinsko enoto (Oštir 2006). Pri skeniranju površja je najpomembnej- ša meritev časa, ki preteče med odda- nim laserskim signalom, odbojem od odbojne površine, na primer tal, in končnim zajemom signala s senzor- jem. Razdaljo od senzorja do odbojne površine določimo torej z merjenjem časa potovanja oddanega signala in s pomočjo znane hitrosti svetlobe skozi zrak. Za kartografsko analizo moramo poznati tudi točno lokacijo in položaj senzorja v prostoru, kar določamo z GPS sistemi (angleško Global Positi- onal Systems). S preletavanjem površ- ja, periodičnim oddajanjem laserskih signalov in zajemanjem odbojnih si- gnalov dobimo gost oblak točk, ki je po obdelavi primeren za izvedo različ- ne analize (Kobler 2011). Izvedba analize Po izboru štirih gozdnih združb smo za vsako od njih izbrali kvadratno enoto v velikosti 1 km2. To obmo- čje je tudi območje preučevanja. Najprej smo pregledali literaturo in pripravili geografski oris posame- znih območij, pridobili pa smo tudi metapodatke o izvedbi laserskega skeniranja posameznega območja. Vsako enoto smo analizirali z upora- bo dveh različnih metod. S pomočjo izdelave digitalnega modela krošenj smo določili gostoto vegetacijske- ga pokrova, s segmentacijo pa smo določili število drevesnih krošenj. Dobljene vmesne rezultate smo na podlagi vmesnih rezultatov prve uporabljene metode reklasificirali in tako prišli do končnega števila dre- vesnih krošenj. Slika 1: Zemljevid izbranega območja dinarskega gozda jelke in bukve. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 45 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA (Digitalni model višin 2011). Prevla- dujeta dva tipa kamninske sestave, pe- ščena in laporna glina s peščenjakom iz srednjega oligocena ter holocenski konglomerat. Po podatkih pedološke karte Slovenije so na tem območju evtrične rjave prsti in izprane prsti. Prve se pojavljajo le ob manjšem vo- dotoku, ki teče po vzhodnem delu območja, povsod drugod prevladujejo izprane prsti(Pedološka karta Sloveni- je … 2007). Primorski gozd gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena (Orno- -Quercetum petraeae-pubescentis – Košir 1974) Ti gozdovi uspevajo v gričevnatem in podgorskem delu submediteran- ske Slovenije, na nadmorski višini od 50 do 500 m. Drevesnim vrstam so ljubše od neposrednega sončnega obsevanja osojne lege. Razraščajo se v toplem submediteranskem podnebju s povprečno letno količino padavin od 1000 do 1600 mm. Povprečna in –3 °C, v najtoplejšem pa med 15 in 20 °C. Oktobrske temperature so značilno višje od aprilskih. Letno ob- močja s tem podnebnim tipom prej- mejo med 1300 in 2500 mm padavin (Ogrin 1996). Povprečni naklon ana- liziranega območja je 9,2°, njegov naj- večji del pa ima vzhodno ekspozicijo predvsem na vzpetinah, položnih pobočjih in ravninskih območjih na nadmorski višini med 300 in 500 m. Borovi gozdovi so tam, kjer so ra- stiščne razmere izrazito slabe, pogosto zaradi vpliva človeka. Zaradi čezmer- nega izkoriščanja gozdov so se poslab- šale do te mere, da se je lahko razrasel le borov gozd. S sukcesijo se razmere za rast izboljšujejo in ko se izboljšajo do te mere, da bor ni več konkurenca ostalim, bolj zahtevnim drevesnim vr- stam, ga te nadomestijo (Čarni 2019). Območje analize gozdne združbe ki- sloljubnega borovega gozda je sredi Udin boršta na Gorenjskem, vzhodno od vasi Spodnje Duplje in severno od vasi Strahinj. Njegova najvišja točka je na nadmorski višini 543 m, najnižja pa 433 m. Podnebje izbranega obmo- čja spada v skupino zmernocelinskih podnebij in v podskupino zmerno- celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije. Skupne značilnosti zmer- nocelinskih podnebij so temperature, ki v so najhladnejšem mesecu med 0 Slika 2: Zemljevid izbranega območja kisloljubnega borovega gozda. Slika 3: Zemljevid izbranega območja gozda gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena. 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA glomerata in drobne peščene gline. V manjši meri se pojavljata aluvij (rečna naplavina) v severnem delu in južno od njega koluvij, s kraja nastanka pre- nesena preperina (Osnovna geološka karta SFRJ – list Rogatec 1984). S pe- dološke karte je razvidno, da so za to območje značilne distrične rjave prsti, v njegovem severnem delu pa prevla- dujejo psevdooglejene prsti (Pedolo- ška karta Slovenije … 2007). Postopek določanja gostote visokega rastlinstva z izdelavo digitalnega modela krošenj Za vsako preučevano območje je bilo treba izdelati digitalni model krošenj (DMK). Pravzaprav gre za digitalni model površja (angleško Digital sur- face model), pri katerem površje pred- stavljajo krošnje in vrhovi rastlinstva, pa tudi vmesni deli, kjer so laserski žarki prodrli do tal. S tem se razlikuje od digitalnega modela višin (angleško Digital terrain model), pri katerem površje predstavljajo točke odboja od jarkih, kjer je vse leto na razpolago dovolj vode. Na bolj strmih pobočjih in prisojah, kjer je razpoložljive vode manj, so rastišča manj rodovitna (Ma- rinček s sodelavci 2006). Izbrano območje za analiziranje goz- dne združbe bukovega gozda z gra- dnom je v severovzhodnem delu Slo- venije, južno od Ptuja in vzhodno od Rogaške Slatine. Njegova povprečna nadmorska višina je 466 m, najvišja točka meri 716 m, najnižja pa 335 m. Z značilnim celinskim padavin- skim režimom in višino letnih pada- vin med 800 in 1000 mm spada v subpanonsko podnebje. Povprečne aprilske temperature so enake oziro- ma višje kot oktobrske (Ogrin 1996). Ugotovili smo, da so nakloni na tem območju v razponu med 0 in 70,8°, povprečni naklon je 25,7°. Prevladuje severna ekspozicija površja (Digitalni model višin 2011). Večji del obmo- čja sestavlja mešanica miocenskega kremenovega peska, peščenjaka, kon- letna temperatura optimalnih obmo- čij za to gozdno združbo je od 10 do 12 °C (Dakskobler, Kutnar in Zupan- čič 2014). Območje preučevanja je na Krasu, južno od vasi Pliskovica. Njegova nadmorska višina območja je med 244 in 447 m, povprečna nadmorska višina je 326 m. Na tem območju je zaledno submediteransko podnebje, ki spada v skupino submediteranskih podnebij. Zanj so značilne pozitivne januarske temperature in temperature najtoplejšega meseca, višje od 20 °C. Letno prejme v povprečju med 1200 in 1700 mm padavin, značilen pa je submediteranski padavinski režim (Ogrin 1996). Povprečni naklon ana- liziranega območja je 10,7°, pobočja imajo predvsem severno lego, saj je njegov večji del na severnem pobočju kopastega hrbta Žekenc (Digitalni model višin 2011). Prevladuje kar- bonatna matična podlaga, predvsem kredni dolomit in kredni zrnati apne- nec (Osnovna geološka karta SFRJ – list Gorica 1968). Na njej se razvijejo slabše rodovitne prsti rendzine in je- rovice (Pedološka karta Slovenije … 2007; Repe 2010). Bukov gozd z gradnom (Querco petra- eae-Fagetum – Košir 1961) Združba je omejena na podgorski pas, kjer so srednje strmi do strmi nakloni (od 10 ° do 40 °) na nadmorski višini med 100 in 700 m. V matični podlagi so zmerno kisloljubne nekarbonatne kamnine, na katerih se razvijejo sre- dnje globoke do globoke, zelo distrič- ne prsti, na manjših območjih so tudi evtične rjave prsti. Rodovitna rastišča se pojavljajo v osojnih legah, v širokih Slika 4: Zemljevid izbranega območja bukovega gozda z gradnom. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 47 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA Postopek določanja gostote visokega rastlinstva s segmentacijo Izbrani postopek segmentacije temelji na zaznavanju kotanj, zato smo mora- li za uspešno izvedbo analize ustvariti inverzno obliko DMK. Segmentacija porečij (angleško Watershed segmeta- tion) posnema koncept zaznavanja razvodij in porečij vodnih teles. Za določitev razvodnico oziroma v našem primeru meje med krošnjama mora- mo ugotoviti, na kateri višini je prag kopičenja vode v kotanji oziroma toč- ko višine razliva. Točka razliva je točka z najnižjo nadmorsko višino, ki pa za nas nima pomembne vloge, saj nas za- nimajo zgolj najnižje točke inverznega reliefa, ki predstavljajo vrhove vegeta- cije (Hydrology toolset 2021). Podatke smo v projekt uvozili z orod- jem Make LAS Dataset Layer. Nadalj- njo analizo smo za sloja tal in visoke vegetacije izvedli ločeno, po enakem postopku kot pri izdelavi digitalne- ga modela krošenj. Rastrska podatka smo z orodjem Minus odšteli enega od drugega (od visoke vegetacije od- štejemo sloj tal), dobljeni vmesni re- zultat pa smo z orodjem Raster calcu- lator spremenili v inverzno obliko. To nam je omogočilo nadaljnjo analizo s pomočjo segmentacije porečij, ki je primarno namenjena zaznavanju ko- tanj. Inverzni relief smo izračunali po naslednji enačbi: inverzen raster = ((vhodni raster – max value) x (-1)) + min value Inverznemu sloju drevesnih krošenj smo smer odtoka vode za vsako celico določili z orodjem Flow Direction, kar vrednost 0. Prvotno rastrsko datoteko in datoteko, pridobljeno z orodjem Is Null, nam je pomagalo združiti orodje Con. Delni rezultat so samo celice z vrednostmi, večjimi od 0. Ker smo sloja tal in visoke vegetacije analizirali ločeno, smo dobili datoteki z različnima relativnima višinama. Z orodjem Plus smo obe datoteki, pri- dobljeni z orodjem Con, združili Vsem celicam smo z orodjem Float cele vre- dnosti spremenili na bolj natančno zaokrožene decimalne vrednosti in na koncu uporabili še orodje Divide. Da- toteko visoke vegetacije iz orodja Con smo delili z združeno datoteko (orodji Plus in Float) in dobili končni rezultat z razponom vrednosti celic med 0,0 (brez zaznanih krošenj) in 1,0 (tam, kjer je gostota krošenj največja). tal. Digitalni model krošenj dobimo torej tako, da od digitalnega modela površja odštejemo digitalni model vi- šin.Izbrane lidarske podatke smo pre- vzeli v formatu GKOT v zapisu zLas; primerni so za neposredno analizo v programu ArcMap. Kratica GKOT pomeni »georeferenciran in klasifici- ran oblak točk«. Iz izbranih podatkov smo ustvarili dva nova sloja, enega za tla in drugega za visoko vegetacijo. Za sloj tal smo iz- brali točko razreda 2, za visoko vege- tacijo pa 7. Oba sloja smo analizirali ločeno. Z orodjem LAS Point Statistic as Ra- ster smo ustvarili rastrski sloj in ga z orodjem Is Null spremenili tako, da vse točke z oznako »No Data« dobijo Slika 5: Postopek določanja gostote dreves s pomočjo digitalnega modela krošenj. 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA Rezultat analize je število krošenj in ne dejansko število posameznih dre- ves, saj v postopku zaznavamo zgolj krošnje, od katerih se pri skeniranju površja odbije določeno število laser- skih žarkov. Ker vemo, da ima lahko posamezno drevo več krošenj, se v tej analizi končni rezultati ne nanašajo na število dreves. Določanje števila kro- šenj je odvisno od vrste dreves, starosti gozdnega sestoja ter višine in gostote poraščenosti površja s posameznimi drevesi (Novotny s sodelavci 2011). Rezultati Z izdelavo digitalnega modela krošenj smo določili, kolikšen delež točk la- serskega skeniranja se je odbil od tal in kolikšen od vrha krošenj visoke vegetacije. Tam, kjer je vegetacijski pokrov najgostejši in se od tal ni od- bila niti ena točka, so vrednosti bližje 1 (100 % odboj točk od visoke vege- tacije), tam pa, kjer je površje bolj od- prto in je brez sklenjene vegetacije, so vrednosti bližje 0 (0 %). smo izvedli po metodi, ki določi smer odtoka vode tja, kjer je padec glede na sosednjo celico najbolj strm (Flow Di- rection, 2021). Za konec smo uporabili še orod- je Sink in z njim določili vse točke ponorov oziroma območja vsake krošnje. Podatke smo spremenili v vektorski zapis in z orodjem Feature to point vsakemu poligonu določili težiščno točko. Tako smo si olajšali štetje posameznih zaznanih krošenj. Z orodjem Point density smo izraču- nali še gostoto točk in tako pridobili primerljive rezultate dveh različnih metod. Slika 6: Postopek določanja gostote krošenj po postopku segmentiranja. Slika 7: Avtomatsko zaznani vrhovi krošenj posameznih dreves. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 49 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA njem. Vrednosti, večje od X, smo upoštevali pri rezultatih, vrednosti, manjše od X, pa izločili. Pridobljen rastrski sloj smo spremenili v vektor- sko obliko, ne da bi pri spremembi poenostavili poligonske oblike. Na koncu smo dobljeni sloj uporabili kot osnovo za orodje Clip, kjer smo na območjih, kjer je gostota vegeta- cijskega pokrova premajhna, izloči- li vse predhodno zaznane drevesne krošnje. V grafikonu na sliki 4 so prikazane vrednosti, koliko drevesnih krošenj smo zaznali znotraj posamezne goz- dne združbe. Pred izločitvijo neustre- znih delov s premajhno gostoto ve- getacijskega pokrova, da bi jih lahko opredelili kot območja z visoko vege- tacijo, smo največje število drevesnih krošenj zaznali pri gozdni združbi bukovega gozda z gradnom, najmanj- še pa pri gozdni združbi dinarskega gorskega gozda jelke in bukve. Po iz- ločitvi neustreznih predelov smo ugo- tavljali, pri kateri gozdni združbi smo Z uporabo postopka segmentacije porečij smo ugotovili število posa- meznih drevesnih krošenj in s tem dobili okvirno število dreves na iz- branem območju. Po postopku re- klasifikacije smo rezultate obeh me- tod združili in dobili končni rezultat gostote visoke vegetacije na izbranih območjih. Reklasificirali smo zemljevid gostote vegetacijskega pokrova (pridobljen s pomočjo prve metode, računanja di- gitalnega modela krošenj). Vrednosti v razponu med 0 in 1 smo razvrstili v 2 razreda: v 1. razred z vrednostmi od 0 do X in 2. razred z vrednostmi od X do 1. Vrednost X smo dobili po naslednji enačbi: X=povprečna vrednost- -standardni odklon Vrednost X izraža mejo zadostne gostote odbitih točk od vegetacije, da za te lokacije lahko z gotovostjo zatrdimo, da so poraščene z rastli- s tem postopkom odstranili največ zaznanih drevesnih krošenj. Največ smo jih izločili pri gozdni združbi ki- sloljubnega borovega gozda, najmanj pa pri združbi primorskega gozda gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena. Na to vpliva tudi velikost iz- ločenih zemljišč, ki so predstavljene v preglednici. S tem postopkom so se površine posameznih preučevanih območij neenakomerno zmanjšale in tako poligoni za ugotavljanje razlik v gostoti visoke vegetacije niso več popolnoma primerljivi. Največje, 88,575 ha prostrano območje preu- čevanja je ostalo pri gozdni združbi bukovega gozda z gradnom. Sledijo mu primorski gozd gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena s 88,555 ha velikim območjem, gorski gozd jelke in bukve (88,370 ha) ter kisloljubni borov gozd (86,715 ha). Površina izločenih območij variira predvsem zaradi svojskosti izbora posameznih območij, saj se pri nekaterih pojavlja več gozdnih jas, gozdnih cest in osta- lih odprtih površin. 18860 15630 15326 16273 18255 15040 14557 14043 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000 Bukov gozd z gradnom Primorski gozd gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena Dinarski gorski gozd jelke in bukve Acidofilni borov gozd Število zaznanih krošenj pred izločitvijo Število zaznanih krošenj po izločitvi Slika 8: Število zaznanih drevesnih krošenj preučevanih gozdnih združb pred izločitvijo območij s premajhno gostoto vegetacijskega pokrova in po njej. 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA na zadnjem mestu borov gozd, 164,7 krošnje/ha smo ugotovili pri gorskem gozdu jelke in bukve ter 169,8 krošnje/ ha pri primorskem gozdu gradna, pu- hastega hrasta in kraškega jesena. pove, da je največ dreves na hektaru na območju z gozdno združbo buko- vega gozda z gradnom (206,1 krošnje/ ha). Ostale tri vrednosti so med seboj dokaj podobne: s 161,9 krošnje/ha je Na koncu smo izračunali še število dre- vesnih krošenj na hektaru posamezne gozdne združbe. V izračunu smo upo- rabili končna števila zaznanih krošenj in samo preučevano površino. Rezultat velikost preučevanega območja (ha) število zaznanih krošenj število krošenj na enem hektarju bukov gozd z gradnom 88.575 18.255 206,10 primorski gozd gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena 88.555 15.040 169,84 dinarski gorski gozd jelke in bukve 88.370 14.557 164,73 kisloljubni borov gozd 86.715 14.043 161,94 Preglednica 1: Velikost preučevanih območij po izločitvi neustreznih območij ter število zaznanih krošenj. Slika 9: Gostota vegetacijskega pokrova na območju gozdne združbe dinarskega gorskega gozda jelke in bukve. Slika 10: Zemljevid števila zaznanih drevesnih krošenj prej in pozneje pri dinarskem gorskem gozdu. Gozdna združba dinarskega gorskega gozda jelke in bukve GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 51 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA Slika 13: Gostota vegetacijskega pokrova na območju gozdne združbe bukovega gozda z gradnom. Slika 11: Gostota vegetacijskega pokrova na območju kisloljubnega borovega gozda. Slika 14: Zemljevid števila zaznanih drevesnih krošenj prej in pozneje pri bukovem gozdu z gradnom. Slika 12: Zemljevid števila zaznanih drevesnih krošenj prej in pozneje pri borovem gozdu. Gozdna združba bukovega gozda z gradnom Gozdna združba kisloljubnega borovega gozda 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA površja, iz katerega smo izračunali šte- vilo drevesnih krošenj na preučevanih območjih. Pri delu nam je največ težav povzroča- lo iskanje ustreznih območij gozdnih združb, da bi bila ta čim bolj repre- zentativna za celotno gozdno združ- bo. Pri tem smo morali upoštevati raz- lične dejavnike, kot so na primer čim večja poraslost območja z gozdom, čim manjši nakloni ter ustrezni vho- dni podatki brez večjih nepravilnosti. Prav to se je pojavilo pri lidarskih po- datkih gozdne združbe kisloljubnega borovega gozda, a smo težavo rešili z izborom novega območja. Največja pomanjkljivost je zagotovo pomanjkanje terenskega dela. Z njim bi lahko preverili dobljene rezultate in krošenj ugotovili, kje je meja med gozdnimi zemljišči in zemljišči, kjer je gostota vegetacije premajhna, da bi ta območja lahko označili za gozdnata. Z drugo metodo, segmentacijo po- rečij, smo ugotovili, kolikšno število drevesnih krošenj je na posameznem preučevanem območju. Pri digital- nem modelu krošenj gre za digitalni model površja, kjer površje predsta- vljajo drevesne krošnje in tam, kjer laserski žarki prodrejo do tal, tudi tla. Za zaznavanje gostote visoke vegetaci- je lahko torej uporabimo segmentaci- jo porečij, ki je primarno namenjena modeliranju vodnih tokov, predvsem za določanje razvodnic površinskih voda na podlagi digitalnih modelov višin.Digitalni model krošenj smo »obrnili« in pridobili inverzen model Sklep Gostoto visoke vegetacije lahko za- znavamo na več načinov. V članku je predstavljeno zaznavanje gostote visoke vegetacije s pomočjo lidarskih podatkov in uporabo računalniške programske opreme ArcMap 10.8.1. Izbrali smo štiri različne gozdne združbe, za vsako določili reprezen- tativno območje in vsako območje posebej analizirali. Pri tem smo izbrali dve različni metodi, ki smo ju na kon- cu medsebojno primerjali, da smo do- bili končne rezultate. Gozdne združbe se med seboj razliku- jejo, najdemo jih v različnih sloven- skih pokrajinah. Za svoje delo smo izbrali dve metodi, ki temeljita na obdelavi lidarskih podatkov. Najprej smo z izdelavo digitalnega modela Slika 16: Zemljevid števila zaznanih drevesnih krošenj prej in pozneje pri primorskem gozdu. Slika 15: Gostota vegetacijskega pokrova na območju gozdne združbe primorskega gozda gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena. Gozdna združba primorskega gozda gradna, puhastega hrasta in kraškega jesena GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 53 ZAZNAVANJE RAZLIK GOSTOTE USPEVANJA VISOKEGA RASTLINST VA njihovih krošenj, dodatne analize pa bi lahko pokazale tudi oceno lesne zaloge, hitrost pomlajevanja gozda, sklenjenost vegetacijskega pokrova ter s tem hitrost infiltracije padavin in podobno. Ključno pri vsem tem pa je, da bi bilo kabinetno pridoblje- ne ugotovitve treba dodatno preveriti s terenskim delom. saj na rezultate vpliva preveč različnih dejavnikov, da bi lahko bili uspešni. Možnosti nadaljnjih raziskav z upo- rabljenima metodama so obetavne. Primerni sta predvsem za pridobiva- nje podatkov o splošni višini visoke vegetacije, ugotavljanje okvirnega števila posameznih dreves oziroma tako potrdili natančnost izbranih me- tod. Za iskanje razlik v gostoti vegeta- cije oziroma medsebojno primerjavo izbranih območij je pomembno tudi, da je boljeizbrati več različnih lokacij in medsebojno primerjati različne go- stote znotraj določene gozdne združ- be. Na ta način ne iščemo razlik med posameznimi gozdnimi združbami, Viri in literatura 1. ArcMap. Flow Direction. Medmrežje: https://desktop.arcgis.com/en/arcmap/10.3/tools/spatial-analyst-toolbox/flow-direction.htm (10. 8. 2021). 2. ArcMap. Hydrology toolset. Medmrežje: https://desktop.arcgis.com/en/arcmap/10.3/tools/spatial-analyst-toolbox/an-overview-of-the-hydrology-tools.htm (10. 8. 2021). 3. ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje). Lidar. Medmrežje: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (29. 7. 2021). 4. Čarni, A. 2019: Pregled gozdnih združb Slovenije. Maribor. 5. Dakskobler, I., Kutnar, L., Zupančič, M. 2014: Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji. Ljubljana. 6. Digitalni model višin Slovenije 5x5 Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2011. 7. GIS (Gozdarski inštitut Slovenije). Daljinsko zaznavanje gozdov z lidarjem. Medmrežje: http://www.gozdis.si/raziskovalna-dejavnost/raziskovalna-infrastruktura-gis/daljinsko-zaznavanje-gozdov-z-lidarjem/ (3. 10. 2020). 8. Kobal, M., Triplat, M., Krajnc, N. 2014: Pregled uporabe zračnega laserskega skeniranja površja v gozdarstvu. Gozdarski vestnik 72-5/6. 9. Kobler, A. 2011: Nove metode za obdelavo podatkov letalskega laserskega skenerja za monitoring gozdnih ekosistemov. Doktorska disertacija, Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 10. Marinček, L., Čarni, A. 2002: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana. 11. Marinček, L., Čarni, A., Jarnjak, M., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U., Zelnik, I. 2006: Vegetacijska karta gozdnih združb v merilu 1 : 50.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana. 12. Novotny, J., Hanuš, J., Lukeš, P., Kaplan, V. 2011: Individual tree crowns delineation using local maxima approach and seeded rgion growing technique. GIS Ostrava. Ostrava. 13. Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. 14. Osnovna geološka karta SFRJ, list Rogatec. Zvezni geološki zavod. Beograd, 1984. 15. Osnovna geološka karta SFRJ, list Gorica. Zvezni geološki zavod. Beograd, 1968. 16. Osnovna geološka karta SFRJ, list Ilirska Bistrica. Zvezni geološki zavod. Beograd, 1972. 17. Osnovna geološka karta SFRJ, list Kranj. Zvezni geološki zavod. Beograd, 1974. 18. Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. Medmrežje: https://iaps.zrc-sazu.si/sites/default/files/9616568728.pdf (27. 10. 2020). 19. Pedološka karta Slovenije v merilu 1:25 000. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2007. 20. Pirotti, F., Kobal, M., Roussel, J. R. 2017: A comparison of tree segmentation methods using very high density airborne laser scanner data. The International Archives of the Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences XLII-2/W7. 21. Repe, B. 2010: Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela 34. 22. Shanley, C. S., Eacker, D. R., Reynolds, C. P. Bennetsen B. M. B., Gilbert, S. L. 2021: Using LiDAR and Random Forest to improve deer habitat models in a managed forest landscape. Forest Ecology and Management 499. 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 NAPOVEDNIK FE BR U AR 15. POTOPISNO PREDAVANJE: Med testi in protesti po manj poznani strani Hongkonga Job Stopar 20. POHODNA EKSKURZIJA: ETAPA #4 Šentjernej - Gabrje dr. Matej Gabrovec M AR EC 8. GEOGRAFSKI VEČER: Mesto kot prizorišče ali prebivališče – vpliv turistifikacije in gentrifikacije na preobrazbo ljubljanskega mestnega središča dr. Marjan Hočevar 15. POTOPISNO PREDAVANJE: Spakirati in sama potovati po svetu za 3,5 leta? Špela iz Idrije je šla. Špela Sedej 20. POHODNA EKSKURZIJA: ETAPA #5 Gabrje – Jugorje pri Metliki dr. Matej Gabrovec AP RI L 7. KRATKA EKSKURZIJA: Podutiški kras dr. Uroš Stepišnik 10. POHODNA EKSKURZIJA: ETAPA #6 Jugorje pri Metliki - Dolnje Dobravice dr. Matej Gabrovec 12. GEOGRAFSKI VEČER: Jamarsko popotovanje v središče visokogorskega krasa: 1000 m pod površjem Kanina dr. Jure Tičar 19. POTOPISNO PREDAVANJE: Veliki krog Islandije Danijela Strle 23. EKSKURZIJA: Skriti kotički Slovenske Istre Martin Perič M AJ 9. KRATKA EKSKURZIJA: Dobri in slabi primeri kolesarske infrastrukture v Ljubljani LKM - Ljubljanska kolesarska mreža 14. EKSKURZIJA: Skozi Rog po vzhodnem robu Kočevske do Poljanske doline in Kolpe Mihael Petrovič 22. POHODNA EKSKURZIJA: ETAPA #7 Dolnje Dobravice - Adlešiči dr. Matej Gabrovec JU N IJ 4. EKSKURZIJA: Pot med Slovence na avstrijskem Štajerskem izr. prof. dr. Jernej Zupančič 19. POHODNA EKSKURZIJA: ETAPA #8 Adlešiči – Žuniči - Zilje dr. Matej Gabrovec Program dogodkov Ljubljanskega geografskega društva - pomlad 2022 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 55 NAPOVEDNIK Foto: Tjaša Kuk V prejšnji številki je bil pomotoma objavljen seznam diplomantov Uni- verze na Primorskem za leto 2019. Za napako se v uredništvu opravičujemo in v tokratni številki objavljamo se- znam za leto 2020. Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Pri- morskem 1. Diplomanti po bolonjskem programu STEFFE Artur: Dediščina ribištva v luči demografskih sprememb na območju Kopra: tematska pot nekdanjih ribiških pristanišč. Mentorici Katja Hrobat Virloget, Mojca Poklar. COBISS.SI-ID - 44128771 * Zaključnih del po prvi stopnji na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ne bo več, saj so zaključno delo nadomestili s projekti na študijski praksi. Študentski projekti na praktičnem usposabljanju – 1. stopnja ŠPEH Kristina: Pomoč pri razvoju turističnega produkta – izdelava itinerarija, Istra Terra. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentorica praktik Jerneja Tratnik Lacovich. BABIČ Merijam Ananda: Analiza turistično- geografskih značilnosti izbrane občine, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentorica praktik Renata Karba. PRAČEK Andrej: Izdelava zemljevidov ajdovske zgodovine industrije, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za geografijo. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentorica praktik Mojca Poklar. KOŽUH Klemen: Digitalizacija meteoroloških podatkov iz arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje, MOP - Agencija RS za okolje. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentorica praktik Mateja Nadbath. NEDOH Matic: Solidarity in Primorska, Trajnostni park Istra. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Janez Matos. Magistri po bolonjskem programu URH Vane: Zasnova mestnega linijskega prevoza potnikov v Občini Izola. Mentor Matej Gabrovec. COBISS.SI-ID - 16922883 PRELOVEC Mateja: Geografska presoja trajnejših (celovitejših) rešitev oskrbe z vodo na Ledinski planoti. Mentorica Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID - 21155587 POČKAR Tina: Geografsko-zgodovinska učna pot po soteski potoka Kranjšek. Mentorja Gregor Kovačič, Dragica Čeč. COBISS.SI-ID - 43753731 HRIBAR Jasna: Poznavanje domače pokrajine in njenih značilnosti pri osnovnošolcih in odraslih v Občini Cerknica. Mentor Stanko Pelc. COBISS.SI-ID - 30204419 VASILJEVIĆ Dražen: Demografske spremembe in naselbinski razvoj v Mestni občini Koper ter občinah Izola, Piran in Ankaran z vidika preskrbe s stanovanji. Mentor Janez Nared. COBISS.SI-ID - 44872195 Doktoranti VOLK BAHUN Manca: Mehanizmi pojavljanja snežnih plazov v slovenskih Alpah. Mentor Blaž Komac, somentor Matija Zorn. COBISS.SI-ID - 20171523 Diplomanti geografije v letu 2020 Sabonje so naselje v Brkinih, ki jih že od 80-ih let prejšnjega stoletja umeščamo med obrobna območja Slovenije. Medtem, ko je za večino sosednjih naselij značilno močno opuščanje kmetijske dejavnosti, to ne velja za preučevano naselje, v katerem je kmetijska dejavnost kljub skromnem številu 60 prebivalcev, izredno živa. V preučevanem obdobju smo prepoznavali zgodovinske dogodke in procese, ki so vplivali na razvoj kmetijstva od začetka 19. stoletja do sedanjega časa … … v naslednji številki Geografskega obzornika. NAPIS NAD ČLANKOM 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 G E O G R A F S K A R A Z G L E D N I C A Vir: crazycoffeecrave.com Espresso ali turška kava?