Stev. 56. V Trstu, v sredo, dne 31. marca 1915, ai. Izd aja vsak tlan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. rOm: lita Sr. FaeBBa A 6 vinarjev, zastirele številke po 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v širo'jostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po !0 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka mdaljna vrsta !......•...... 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin* In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključna le upravi .Edinosti-. -- Plača In toži se v Trstu. Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. m u Karpatih in BuKoulnl. GRADEC, 30. (Cenz.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča 29. t. m.: Včeraj javljeni premor v Ondawski in Labor-ški dolini je trajal en dan in eno noč in se zdi, da je rabil za izmeno v zadnjih bojih močno razredčenih in izčrpanih čet prvih ruskih črt. Boji so se sedaj zopet v polnem obsegu i ričeli tudi v Duklanski kotlini. Rusi pa niso napredovali. Pri Banyavolgy smo jih celo vrgli nazaj ob velikih njihovih i/gubah. ?5ka armada se je ustavila med Nowo-sielico in Bojanom, da bi deloma tu, deloma pa pri nekoliko severneje ležečem in že na ruskem ozemlju ležečem mestecu Kalinu - Kowcih izvršila protinapad. V četrtek pričeti boj je dosegel svoj višek v petek. Sovražni napad pri Bojanu se ie razbil ob velikih izgubah. Tu, v neposredni bližini rusko - romunske meje, se je posrečilo našim Četam premagati levo rusko krilo. Eden ruskih polkov ie imel posebno velike izgube. Zajeli smo tudi mnogoštevilne ujetnike. Zvečer je bil ujet poveljnik 172. ruskega polka z dvema častnikoma. Prepeljali so jih v Cernovice. Pri Zaleszczykih boj še traja. BUDIMPEŠTA, 30. (Cenz.) »Az Est« I »roča iz Čcrnovic: Sovražnik je, da bi z rnil naše naskoke v vzhodnem delu Bi;' ovine, vrgel s konjico osvežene čete na fronto, ki tvori z operacijsko smerjo naših proti No\vosielici napadajočih čet ozek in še vedno se zožujoč polukrog. Sovražnik skuša vedno zopet u p ogniti eno a!i drugo naše krilo, toda vsak poizkus se izjalovija ob velikih izgubah. V o!.ulici Zuicszczvkov so Rusi zgradjli oporišča na način trdnjav, ki jih jim naše čete odvzemajo korak za korakom. Pri Novvosielici se je razvil artiljerijski boj ob reki Prutu. Humsko porcći'o o tujih v Karpatih in u Bukovini. BERO LIN, .^0. (Cenz.) Major Moraht, vojaški poročevalec »Berliner Tageblat-ta poroča iz vojnega tiskovnega stana: 2e več dni se bije karpatska bitka. Da-siravno se ne sme iti tako daleč, da bi se delala odločitev vse vojne ali tudi le vzhodne odvisna od tega boja, bo vendar zmaga v tej borbi brez dvoma močno vplivala na celotni položaj. Ne more se tudi popolnoma zavračati možnost, da bi se mogel tudi politični položaj izpreme-niti v tej ali oni smeri; vsekakor so za Rusijo pač soodločilni politični vzroki, da si je ravno to bojišče izvolila za odločitev. Misli dela ogrske inteligence gredo, kakor sem mogel ugotoviti, v tej smeri, in na Dunaju izraža časopisje isto mnenje. Povoda dovolj je pač za vrhovno ar-madno vodstvo, da zavrne predor Rusov v ogrsko ravnino z vsemi močmi, ki so mu na razpolago. Avstro - ogrska armada si nima očitati, da bi bila kj zamudila, živela in delovala je vedno v jasni spoznaji, da je Rusija korakala proti Galiciji. Tu je bil vojni objekt za rusko politiko in potemtakem seveda tudi za sovražno ar-madno vodstvo. Dnevna uradna sporočila so nam kazala vse karpatsko ozemlje kot gorišče velikih ruskih predornih bojev. Naj se sedaj misli, da je zadnji veliki napor Rusije, ki je oživel tu, ali pa naj se — pesi-mističneje — še ne vidi prosevanje dna reservoarja sil naših sovražnikov, vedno ima v dolgo trajajočem boju zmaga trenutka višji pomen. Bodočnosti moramo prepuščati drugo možnost, zato je važno za naše zaveznike, da se kaže popuščanje ruske silovitosti. Čim širši je ruski pritisk, tem pomembnejše je, kar upa, da doseže; čim bolj se zožuje, tem bolj se zmanjšuje njegova nevarnost in posamezna zmaga more pomenjati celo za zmagovalca kritičen položaj. Kakor se zdi, hoče sovražnik najsilo-viteje predreti med Lupkowim in Uzso-kom, toda ni še prišel preko jezov svojih mrtvecev. Napredovanje v vzhodnem delu 140 kilometrov dolgega bojišča je zelo razveseljivo; ogroža ruski dovoz v srednjo Galicijo in ga sili na ovinke. Zabranjuje premikanja čet v prid predora in oživlja napadno silo zavezniške armade. Od Konieczne do Cernovic varujejo boreči se narodi dvojne monarhije ogrska tla. Na pobočjih Galgoškega pogorja in Belih Karpatov je v višini sedemsto metrov še ležala snežna odeja in v novem snegu so se lesketala južna pobočja Karpatov: veliki beli prt ne sme postati mrliški prt severne Ogrske. rich" je bila obveščena, da mora zapustiti pristanišče v Newport-Newsu najkasneje do 1. aprila ob 7, uri zvečer. izdelovanje municije m Angleškem in alkohol. KODANJ, 30. (Kor.) »Berlinske Tiden-de« poroča iz Londona: Industrija si prizadeva s skrajnim naporom, da pospeši izdelovanje murffcije. Vlada nameruje prepovedati prodajo alkohola v bližini tovarn. Zakladni kancelar Lloyd Georges je sprejel v navzočnosti zastopnikov mornariškega urada in admiralitete neko odposlanstvo delodajalcev ladjedelstva in strojne industrije, ki je prosilo vlado, naj zapre vse gostilne in klube v okolici obratov. Lloyd Georges je rekel odposlanstvu, da je imel danes avdijenco pri kralju, ki da se je izjavil, da se Anglija bori s tremi sovražniki: Nemčijo, Avstro-Ogrsko in pijanstvom. Tako Kitchener kakor French sta prepričana, da je izid vojne odvisen od izdelovanja municije. Nikakega dvoma da ni, da pretirano uživanje alkohola vpliva na izdelovanje. Vojno z letal PARIZ, 30. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, je dne 29. marca neki »golob« preletel Cassel in je vrgel šest bomb, ki so provzročile le stvarno škodo. »Golob« je preletel potem Hazebrouck in Balleul. Letalo je bilo hudo obstreljevano, vendar je ubežalo nepoškodovano. Vas La-mertingue pri Ypernu je v četrtek obstreljeval najbrže neki oklopni vlak. Francoske izgube in povzročena škoda so le male. V območju Nancyja so nemški letalci vsled lepega vremena razvijali živahno delovanje. V okolici Nancyja je bilo vrženih mnogo bomb, ki so se v mehkih tleh večinoma razletele, ne da bi bile provzročile kako škodo. Pont a Monsson je bil vnovič obstreljevan. Stvarna Skoda se zdi znatna. Poškodovan ni bil nihče. Novi angleiki transporti tet HAAG, 30. (Cenz.) Predvčerajšnjim tekom predpoldneva niso dospele nikakršne Reuter-jeve brzojavke na Nizozemsko. Najbrž so uporabljali brzojavne urade na Angleškem v vojne namene. Z Angleškega prišli angleški potniki poročajo, da je v začetku tedna bilo v Portsmouthu 50.000, v Dovru pa 75.000 mož angleških in deloma tudi kanadskih čet, ki naj bi jih na transportnih ladjah, spremljanih po torpednih lovcih in križarkah, ponoči prepeljali v francoska pristanišča. Boj Nemčije proti trosponzamn no morju. AMSTERDAM, 30. (Kor.) .Handelsblad" poroča iz Londona: Kakor je izvedela „Mor-ningspost", sta se kapitan in posadka ho-landskega parnika „Amstel" izkrcala v Grim-sky. Kapitan je povedal : Kmalu po polunoči se je pripetila silna eksplozija na sprednjem delu ladje. Sprednji trebušasti del je bil razbit in voda je udrla. Posadka je imela _ko-maj časa, da je čolne spustila doli. Črez nekoliko s?kund nas je sprejelo neko ribi-' ško vozilo. Kapitan je menil, da je, sodei po naravi eksplozije, mina provzročila nesrečo, ne pa torpedo. LONDON, 30. (Kor.) Pogrešani čoln par-n ka „Aguila", s potniki in moštvom na krovu, skupno IS oseb, so izvlekli iz morja. Pogreša se 9 oseb od potnikov in posadke. PARIZ, 30. I Kor.) „Matin" poroča iz New-Yorka: Pomožna križarka „Prinz Eitel Fried- Vojno Torflle prati trosporozumu. Obstreljevanje Dardanel. BEROLIN, 30. (Cenz.) »Lokalanzeiger« poroča, da Je zavezniško brodovje včeraj popoldne začelo obstreljevati višine pri Kritiji in da je angleška oklopnica »Queen Elisabeth« izstrelila deset strelov Iz težkega topa na killidbahrske utrdbe, kjer so se dvignili v zrak veliki stebri dima. Ob soinčnem zapadu so se vrnile vse ladje iz morske ožine. Z zokovRosKeso bojttto. CARIGRAD, 30. (Kor.) Brzojavka iz Erzeruma poroča, da je ruski aeroplan letel preko mesta Nar mana. Letalo, čigar totalni ploskvi ste bili poškodovani po turškem ognju, je moglo le z največjo težavo pristati na ruskem ozemlju. Ljuti boji okrog Artuina trajajo dalje. Predvčerajšnjim je neko drugo rusko letalo zaradi poškodbe na motorju padlo na tla. CARIGRAD, 30, (Kor.) »Agence Tel. Mili i« objavlja nastopno poročilo: V komunikeju ruskega generalnega štaba od 24. t. m. o operacijah v Kavkazu je rečeno, da so Rusi med boji v okolici Aleš-kerta vjeli tri turške stotnije. Pooblaščeni smo, da oficijelno dementiramo to vest, ki je istotako neresenična kakor prejšnje, ki so jih širili Rusi. V bojih med sprednjimi stražami v omenjenem območju je imel sovražnik težke izgube, dočim so bili na naši strani le štirje vojaki ranjeni, a sedem jih pogrešamo. Naš cesar odlikoval turške vojaške dostojanstvenike. CARIGRAD, 30. (Cenz.) Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Fran Jožef je podelil vojnemu ministru in namestniku vrhovnega poveljnika, Enver paši, in pod-adtniralu pl. Usedom paši vojaški zaslužni križec L razreda ter admiralu Djebad paši in kontreadmiralu Mertensu vojaški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo. Ohtiifl med TnrfUo ta Ameriko. CARIGRAD, 30. (Kor.) »Ikdam« opozarja na prisrčnost v turško - amerikanskih odnošajih, ki je nastala po vspostavi otomanske ustave, posebno pod sedanjim amerikanskim veleposlanikom Morgen-thau-om, ki so mu — kakor njegovemu sinu — otomani hvaležni na Turčiji prijaznih izjavah v amerikanskem časopisju. List obžaluje, da je bila — kakor je ugotovljeno — večina granat, izstreljenih na zadnjem obstreljevanju Dardanel, amerikanskega izvora, ter izraža nado, da Američani, kot pri jatelji Turčije, ne bodo dopuščali tega stanja, nasprotujočega prijateljstvu in človečnosti. Spor ned Kitaiem in Japonsko. KODANJ, 30. (Kor.) »Berlinske Tiden-de« objavlja nastopno poročilo iz Pekinga: Vojska izbranih kitajskih čet, ki taborijo okoli Pekinga, je zopet pomnožena za nadaljnjih stotisoč mož, ki so dobro preskrbljeni z municijo. Ob železniških postajah je nastavljeno topništvo, ki zapira dohod do mesta. Zdi se pa, da ne grozi nikaka neposredna nevarnost, ker je očividno, da toliko kitajska, kolikor japonska diplomacija gledata, da bi pridobili časa. Socijalni demokrat Scbeidemann o vojni in miru. BEROLIN 30. (Kor.) Listi prinašajo obsežna poročila o nekem, pozornost vzbujajočem govoru socijalnega demokrata Schei-deinanna, ki ga je imel minole nedelje v Niirnbergu in v katerem je izvajal: Mi socijalni demokratje hočemo trajen mir, ki nam bo nudil gotovost da bomo mogli po vojni zopet v prijateljstvu živeti s tistimi narodi, s katerimi se sedaj vojsku jemo. Naš cilj mora biti zavarovanje lastne dežele in možnost tekmovanja na svetovnem trgu. Govornik se je s pohvalnimi besedami spominjat hrabrosti čet in je izvajal nadalje : Naj so tudi sovražniki številni, ali to je pač dokazano, da se Nemčija militarično ne da premagati. Izjavil je, da moramo ob vsakih okolnostih vzdržati do konca in ne smemo dopustiti, da bi se nam po izstra-danju izsilil kak mir. Govornik je svaril pred preuranjenim! razmotri vanji o miru in je zaključil: Kar moramo doseči, ni še doseženo. Zato ne smemo še govoriti o miru. Vsak dostojen Človek bi raje jutri nego pojutršnjim sklenil mir. Ali mi ne smemo izjaviti, da smo pripravljeni pasti na kolena, da bi dosegli kak gnil mir. PogoSfenje nemških vojakov na Dunaja. DUNAJ, 30. (Kor.) Po vožnji nemških vojakov po mestu je deželna zveza za tujski promet, ki je priredila omenjeno vožnjo, priredila nemškim vojakom tudi južino, h kateri so prišli nemški veleposlanik, poslanika Bavarske in Saške, zastopniki več nemških društev, kakor tudi župan dr, Weisskirchner. Poslanec WoU o nemstvu v Avstriji. MONAKOVO. 30. (Cenz.) Držanvi in deželni poslanec K. H. VVoif je pri neki Bismarckovi slavnosti včeraj govoril o nemštvu v Avstriji tekom Bismarckove dobe in po njej ter o Bismarckovem stališču napram Avstriji. Ob koncu svojih izvajanj je izrazil upanje, da^ po zmagovitem koncu vojne, ki se pričakuje z zaupanjem in gotovim uverjenjem, pride in mor priti nova ureditev razmer v Avstriji, za katero pa sedaj z ozirom na nasprotnike in nevtralce še ni pripravni čas, da bi se govorilo o njej. Ta preureditev je v interesu avstrijske in nemške države, če pridejo Nemci v Avstriji zopet do veljave. Zveza Nemčije in Avstro-Ogrske ostame trajna le po ojačenju nem-štva v Avstriji, in kakor grozna je vojna, je vendar že prinesla Nemcem velike koristi. Pokazala je, kako velika etična globina tiči v nemštvu. Nemci v Avstriji hočejo nemški državni jezik in trdno trajnost zveze, ki bo morda kmalu nemški državi zopet potrebna in koristna. V tej vojni je prišlo do tega, da Nemci v Avstriji sicer ne pripadajo k politični nemški državi, pač pa k Nemčiji, k »veliki idealni Nemčiji«. — »Tagespost.« Povišanje cen špirita. DUNAJ, 30. (Kor.) Kartel špirita je z veljavnostjo dne 29. marca povišal cene vseh kategorij špirita za 20 kron pri hektolitru. Ta ukrep opravičujejo s pomanjkanjem špirita, ki je nastalo vsled zaustavljenja izdelave špirita v Galiciji in Bukovini, potem radi zaustavljenja izdelave špirita iz krompirja in žita, in slednjič vsled zmanjšanja kvantitet melase, ki so na razpolago. Vrhu tega je v višanju cen špirita na Ogrskem nevarnost, da bo odhajal tja črez. Ob enem s povišanjem cen je špiritov sindikat ukrenil odredbe v pomirjenjc odjemalcev glede razpoložljivih množin špirita. Špiritova industrija je nakupila izdatnih množin surovega sladkorja in je podala vladi izjavo, da do zaključka tekoče kampanje ne nastopi nikako nadaljnje višanje cen. Skupščina ogrske eskomptne banke. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Redna generalna skupščina ogrske eskomptne in menične banke je soglasno privelila v predlog ravnateljstva glede razdelitve čistega dobička. Razdeljena bo dividenda v znesku 22 K za akcijo. Praška trgovska in obrtna zbornica za po vojni prizadete. PRAGA, 30. (Kor.) V današnji seji trgovske in obrtne zbornice je bil sprejet predlog predsedništva komisije glede na-daljnega daru v znesku 50.000 kron v o-lajšavo po vojni povzročenega siromaštva. Požar. KRISTIJANI J A, 29. (Kor.) Pri požarn v Sandefjordu so pogorele štiri lesene in tri kamnite hiše. Dve inladi deklici ste zgoreli v plamenih. Povzročena škoda se ceni na 800.000 kron. Iz važnih časou nameravanega preokreta v avstrijski notranjepolitični zgodovini. Ko smo te dni javili smrt bivšega avstrijskega ministra za pravosodje in edinega še živečega člena ministrstva Ho-henvvartovega, smo naglasili, da je irne pokojnega združeno z jako važnim razdobjem v notranji politični zgodovini Avstrije: šlo je tedaj za poizkus sporazuma s Cehi v svrho, da opuste svojo dolgoletno politiko in se povrnejo k aktivni parla-mentarični politiki, za poizkus torej za preustrojenje notranjega političnega življenja na principu enakopravnosti narodov. Ta poizkus je začel zelo nadebudno, a je končno vendar ponesrečil. Hohen-wart je padel in notranje politično življenje Avstrije se je potem — in sicer v poostrenih oblikah — razvijalo v smereh, ravno nasprotnih onim, v katere je je hotel navesti Hohenwart. Interesantne podatke iz te važne dobe podaja v »Union« profesor dr. H. Traub iz beležk, ki mu jih je izročil pokojni minister baron Pražak o razgovoru, ki ga je imel ta državnik s pokojnim Ha-bietinekom o dogodkih, ko se je pripravljalo ministrstvo Hohemvartovo. Zanimivo je tudi, da je Pražak zahteval, naj se ti podatki ne izroče javnosti, dokler je Habietinek živ. Iz pripovedovanja Habietinekovega po-snemljemo nastopne glavne momente: V avgustu 1870. ga je obiskal nekega dne, ko se je mudil na Dunaju, grof H o-h e n w a r t, ki je bil tedaj namestnik v Lincu. Sporočil mu je, da je cesarju ureditev razmer .na Češkem zelo na srcu tei da goji gorecO željo, da bi bil avtentično obveščen, kake želje ima prav za prav češka stranka. Schaeffle — tudi minister (za trgovino) v poznejem Hohen\varto-vem kabinetu '— je označil njega, Habic-tineka, kot posebnega poznavatelja čeških razmer. Zato naj bi bil on določen, da povpraša češke voditelje. Habietinek je odgovoril, da — četudi ni nikoli aktivno posegal v politiko (bil je vseučiliščni profesor) — drage volje sprejme to nalogo. Kot primerne osebe za tak razgovor je o-značil grofa Henrika C 1 a m - M a r t i-n i c a in dra. R i e g r a iz Češke in dra. Alojzija Pražaka iz Moravske. Da se varuje stroga tajnost, naj se ne vrši sestanek ne na Dunaju in ne v Pragi, ampak v manjšem kraju. Predlagal je stanovanje dra. Žaka v Pardubicah. Stavil je tudi pogoj, naj bosta navzoča dva nepristranska zaupnika. Kot taka je predlagal prejšnjega državnega podtajnika Alojzija barona H e 1 f e r t a in vodjo državne tiskarne, dvornega svetnika dra. Antona B e c k a. Grof Hohem\vart je bil zadovoljen s temi predlogi. Habietinek se je s tema dvema gospodoma odpeljal zvečer v Pardubice, kamor so dospeli pred gospodi iz Prage. Ti so prišli ob 1. uri predpoldne. Dogovorili so se, da bodo poslednji trije gospodje sledili Habietineku s kolodvora v gotovi razdalji. Tako jih je neopaženo do-vel na stanovanje dra. Žaka. Češki gospodje so razvili svoje nazore in grof Clam jih je spravil na papir. Bil je to operat, ki je po svoji jasnosti in pregnantni sestavi vzbudil Habictincko-vo občudovanje. S tem operatom se je Habietinek povrnil na Dunaj. Čez nekoliko dni je prišel k njemu grof Hohen-wart in je sprejel operat. Ob tej priliki je rekel Habietinek. da po njegovem mnenju težko da bi bile sprejete vse češke želje brez vsake izpremembe. V novembru istega leta je prišel grof Hohen\vart zopet k njemu in mu sporočil, da se bliža izprememba vlade in da je on določen za ministra za notranje stvari in za predsednika ministrskega sveta. Njega — Habietineka — da misli Njegovo Veličanstvo imenovati ministrom za pravosodje. To sporočilo je Habietineka močno presenetilo in branil se je tudi še potem, ko mu ie grof Hohen-wart zagotovil, da je to izrecna želja cesarjeva. Skliceval se je na to, da ni ne politik, niti nima govorniškega daru, ter da se čuti srečnega na svojem mestu kot profesor. Hohenvvart ni priznaval veljavnosti teh pregovorov. Sicer pa da to lahko sam — Habietinek — pove cesarju, ker ga ta namerava pozvati k sebi. Glede imenovanja ministra za nauk in bogočastje je povedal Hohenwart, da baron Helfert, kot izrazit »klerikalec«, ni pritegnjen v kombinacijo, ker njeg. veličanstvo — da olajša Hohenwartu akcijo — ne nameruje poklicati v ministrstvo izrecnih strankarjev, ampak brezbarvne c.ran n _ „VElERNA EDINOST* St. 56. . ~__V Trstu, dne 31, marca 1915 osebe. Opozoril ie Hohenwarta na minis-terialnega svetnika d.ra Josipa Irečeka, temeljitega strokovnjaka. Kmalu na to je Habietmek prejel pismo od krilnega adju-tanta viteza Grollerja, ki ga je po najvišjem ukazu za naslednji dan pozvalo v avdijenco k cesarju. Ko je Habietinek naslednjega popoludne prišel na Batthyani-|eve stopnice na cesarskem dvoru, ga je tam pričakoval dvorski žandar, ki ga je sprovel po dolgem koridoru v neko sobo prvega nadstropja, kjer ga je major Grol-Ier takoj predstavil njegovemu veličanstvu. Cesar je bil jako milostliiv in ni — kakor Hohenwart — priznaval njegovim prigovorom veljavnosti, in tako je Habietinek slednjič izjavil: če mu njegovo \e-ličanstvo povena svoje zaupanje, bo skušal po svojih močeh, da je opraviči. Av-dijenca je trajala kake pol ure. Takoj začetkom avdijence je cesar zagotovil Ha-bietineka, da je njegova največja želja ta, da se stvari na Češkem trajno urede. Na to ni Habietink nekaj časa dobil nikake vesti, dokler ga ni grof Hohenwart v Ja-nuvariu 1871 obiskal in mu sporočil, da stvari slednjič dozorevajo in da nameruje bližnje dni pozvati v Habietinek ovo stanovanje na posvetovanje tiste osebe ki so določene, da vstopijo v kabinet. To se je zgodilo in je Hohevvart pri tej priliki razvil svoj program. (Zvršetek pride.) SliScs M volite. Ruska »devica orleanska«. Angleškim listom poročajo iz Carigrada: V vrstah ruskih bojevnikov se je pojavila »devica orleanska . Vojaki jo imenujejo »devica bajkalska«. Imenuje se v resnici Ljudmila Ogareva in je hči majhnega trgovca v Irkatsku v Sibiriji. Dekle je prepričano, da se je v njej poosebil sv. Jurij in da je zato sedaj njena sveta dolžnost, da se bojuje za domovino. Iz svoje sibirske domovine je odšla na pot, dolgo 5000 kilometrov, da je prišla na poljsko bojišče. Tri mesece je morala potovati, predno je prišla do svojega cilja. Večji del poti ie prepotovala peš, tupatam se je peljala s kakim tovornim vlakom. Povsod ie govorila o svojem poslanstvu in povsod so jej verjeli in jo podpirali. V Moskvi si je od-strigla lase in se oblekla v vojaško uniformo. Iz Moskve je odšla v Varšavo, kjer se je pridružila skupini vojakov, ki so se z dopusta vračali na fronto. Kakor hitro je prišla v bojno vrsto, se je takoj udeležila boja. Pri ponočnem naskoku ob reki Ra\vki se je baje postavila na čelo vojakom in je z bajonetom v roki drla naprej. Dasiravno so kroglie frčale okrog in okrog nje. je vendar ostala nepoškodovana, toda ujeli so jo Nemci. Ko so Rusi orazili to. so se vrgli s tako silo na Nemce. da so jih vrgli nazaj in osvobodili Ljudmilo. V Hindenburgovem gla.nem stanj. Leonhard Adelt opisu e v „Berliner Tage-blattu- svoj obisk v Hindenburgovem glavnem stena: Javil sem v vzhodnem glavnem stsnu, ki uraduje zdaj v n kem ljubkem, malem mestu obmeire^a ozemlja. Na kolodvorski cesti shvi sia o!ok z zelenjem in z nemškimi. vzhoeno-pruskimi, avstrijskimi, ogrskimi in s turškimi barvami osvoboditelja vzhodne Prus je, ki stanuje ob tej cesti v vili nekega odvetnika. Ujeti Rusi, ki či-stiio cesto, strme za črno pobarvanim avto m bilom, v katerem se je peTj l mimo njih ne ški msršal. zmagovalec njih t ežele, s svo.im poboO* {kom stotnikom Cajinm.rerjem na strani. Glavni stan S3m je nastanjen v neki večji gostilni, v pritličju na desni te hiše se vodi še zdaj trgovina. Pred Hinden-bur^ovim Manovanjem k^ker tudi pred glav-i ni m stanom straž ;ta po dva črno vojnika. i a«tr«iW dohalajo in odhajajo, med njimi se vidi tadi avstfiska uniforma, stotnik Fieisch-irann, kateremu me je priporočil? c. in kr. op racij=ko vb e poveljstvo. Podčastniki or-d nanci čakaj) na povelja. V pritličju na levi so nastanjeni brzojavi n teletoni: žice so izpeljali skozi raibite šipe na prosto, kjer so razpete p j drevesih. Skozi to ra bito okno se odpo^iijajo povelja na zasnežena bojišča, kjer se t dločuje usoda Evrope. V teh malomeščanskih sobah izdelujejo trije genialni m .žje v najl-.pši slogi — Hindenburg, Ludendoiff in podpolkovnik Hofhnann — tisie strategične načrte, ki po svoii drzni velikopoteznosti v svetu vedno zopet vzbujajo občudovanje. Poleg navedenih treh mnž in majorja Frantza šteje glavni le še nekaj nad dvanajStorico častnikov. Naši štabi splošno niso veliki, da so lahko bližje bojišča. Nekateri pododdelki glavnega stana uradujejo v zasebnih hišah. Papež je vojni kruh. V gospodinjstvu italijanske kraljeve rodbine se je na kraljev ukaz uvedel črni vojni kruh, kakor je uveden povsod drugod v Italiji zaradi pomanjkanja pšenice. Kraljevi otroci so sprejeli to novost z navdušenjem. Posebno prestolonaslednik Umberto otepa črni kruh, kakor piše sUiornalc dltalia«. z velikim veseljem, in tudi njegove sestre, katerim pa ne diši tako dobro, se tolažijo z mislijo, da jedo enak kruh kot vojaki. Kakor v Kvirmalu. je tudi za 470 prebivalcev Vatikana italijanski vojni kruh izključna krušna hrana. Tudi papež je ukazal. da naj se mu ne daje drug kruh nego vojni kruli, ker noče. da bi se delala kaka izjema njemu v prid. Ob tej priliki pripoveduje omenjeni list, da za osebno porabo papeža Benedikta XV. neki pek v mestu vsako jutro pošilja kruh za zajtrk v zaklenjeni Skrinjici v Vatikan. En ključ ima dobavljajoči pek. drugi se pa nahaja v rokah papeževega komornika Paggiani-ja. _ Rczns politične- vesti. Iz osvojenega Lvova. »\Videnski Ku- rier Poli ki« objavlja iz Ivovskega »Gla- sa Naroda« sledeče: Lvov dobiva vedno bolj ruski značaj. Na ulici se sliši samo rusko govorjenje. Ruski vojaki, ki so v lvovski posadki, prepevajo po ulicah ruske vojaške pesmi in kdor gleda vso to stvar, dobi vtis, kakor da se nahaja sredi Rusije. Z rusko vojsko je prišlo v mesto tudi jako mnogo uradnikov. Redarstvo je prispelo iz Moskve. Našlo se je istotako tudi mnogo ruskih trgovcev, ki so otvorili svoje trgovine in jzobesili nad trgovinami ruske napise. Še nedavno, seveda pred vojno, so Poljaki grozili ruskim trgovcem. da bodo bojkotirali njihove trgovine, ako ne odstranijo raz svoje trgovine ruske napise. A sedaj eksistirajo vse te trgovine brez vsakega protesta. Ob praznikih izgleda Lvov čisto kakor kako pravo rusko mesto. Kusmanek — Dimitrijev. Podmaršal Kusmanek. ki je poveljeval junaški posadki v Przemyslu# je bil rojen leta LS60 v Svibinju na Sedmograškem. Leta 1879 ie absolviral vojno kademijo v Dunajskem Novem mestu. Leta 1884 je bil imenovan za nadporočnika, leta 1888 za stotnika. Od leta 1889—1893 je bil pridelien predsedstvu vojnega ministrstva, nakar je bil j imenovan za docenta na vojni šoli generalnega štaba. Leta 1894 je bil imenovan za majorja, leta 1897 za podpolkovnika in ! šefa predsedstvenega urada vojnega mi-I nistrstva, leta 1906 za generalmajorja, leta 1910 za feldmaršallaitnanta. Nekaj ča-| sa je bil divizijski poveljnik v Lincu, potem v Ljubljani. Preteklo leto je prevzel poveljstvo trdnjave Przemysl. Nemška politehnika v Brnu ga je imenovala za re-{ ktorja tehniških šol. General Radko Dimitrijev7, ki je oble-! goval Przemysf, je eden najbolj znanih bolgarskih generalov. Radi velike podobnosti z Napoleonom, je splošno znan na Bolgarskem pod imenom »mali Napoleon«. On je eden onih častnikov, ki so igrali na Bolgarskem veliko ulogo in je bil edeq glavnih zarotnikov proti bivšemu bolgarskemu knezu Battenbergu. Ko je Stambulov insceniral protirevolucijo, je moral Dimitrijev pobegniti. Sel je v Rusijo, kjer je služil deset let v ruski armadi. Po spravi Rusije z Bolgarsko, se je vrnil« i domov in je postal šef generalnega štaba. V balkanski vojni je zapovedoval armadi, ki je prodrla zmagovito do Catald-že. Po balkanskih vojnah je bil imenovan za poslanika v Petrogradu, Kjer je očitno kazal svoje rusofilsko prepričanje. Začetkom sedanje vojne je opustil diplomatsko službo in vstopil kot prostovoljec v rusko armado. Bolgarska vlada ga je vrgla, toda ruska ga je imenovala za svojega generala iti tnu poverila poveljstvo ene armade. Pred kratkim ga je imenoval car za ruskega maršala. Domače vesti. Vpoklic superarbitriranih. Kakor smo že poročali, je 18. t m. vejno ministrstvo odredilo, da morajo s 1. aprilom pod orožje j vse tiste vojaške osebe, ki so bile ob mobilizaciji na podlagi prezentnega izvida su-perarbitrirane in katerih dopusti trajajo čez 1. april. Iz te odredbe ni razvidno, če velja za pripadnike armade in deželne brambe, ali pa tudi za črnovojnike. Sedaj je izvedel „Slovenec" Iz merodajne strani, da ta vpoklic zadeva vse tiste superarbitrirane, ki niso bili odpuščeni kot invalidi, in sicer vseeno, če pripadajo armadi, deželni brambi ali črni vojski. Slovenski fantje v puljski bolnišnici pošiljajo sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčne pozdrave in voščila za velikonočne praznike. Prosijo tudi, da bi jim pridno pošiljali list „Edinost", kjer radi čitajo vesti iz domačih krajev. Hrepene po tre-notku, ko se bodo mogli povrniti med brate in rojake v rojstnih krajih, hran Mauk, Inst Glavina, Ivan Rožič, Ivan Kresnička, Andrej Markoz č, Kobal, Pižent, Fran Frauzot, Ivan Trnkovič, Anton Stare, Josip Kolar, Pavel Tomec, Anton Klavora. Josip Peric, losip Fatur, Josip Pire (z Rakeka) Josip Črne, Anton Kumberger, Matija Hiti, Ivan Lipovec, Fian Krebelj (iz Trnovega pri II. Bistrici), Edvard Lenardis, Josip Siakul, Fran Čuk (iz Postojne) Blaž Gjuranič (iz Livna). Slovenski In hrvatski vojaki-novinci v ljubljanski vojašnici se, zbrani ob prepevanju slovensko-hrvatskih narodnih pesmi, z udanostjo spominjajo tržaških Slovencev in Hrvatov ter jim iz dna srca pošiljajo čestitke za velikonočne praznike. Tržaški Slovenci naj ob tej priliki sprejmejo zagoto vilo, da podpisani ostanejo do zadnjega konca zvesti svojemu narodu. Kličejo vsem: Bog vas živil Mirko Kravos, Andrej Per-vanja. Avgust Radovič, Rudolf PeroSa, Kari Vouk, Jakob Besednjak, Josip Brana iz Trsta, Viktor Sosič z Opčin, Fran Suban iz Barkovelj, Emil Štoka, Ivan Stare s Konto-velja, Josip Košuta, Martin Košuta, Josip Ferlan iz sv. Križa pri Trstu, Anton Trinaj-stič, učitelj Iz Sv. Mateja v Istri, Jerko Ju-rinac, učitelj iz Kastva, Ivo Kovačič iz Vo- Ioskega, Josip Bačič iz Kastva, Niko Postič jz Opatije, Andrej Mavrevič iz Cresa. Naročitev obuval ter jermenarskih in sedlarskih potrebščin pri malem obrtu. Ministrstvo za javna dela namerava tudi ob zagotovitvi IV. vojne potrebščine, dati malemu obrtu priliko za delo in zaslužek z izdelovanjem obuval ter jermenarskih in sedlarskih predmetov. Oddati je naročila na obuvala vseh vrst, kakor us-njate čevlje, lahke čevlje, škornje, čižme in razna sedlarska, jermenarska in tor-barska dela. Zadrugam je ponudbe, katere je kolkovati s kolkom za 1 K, nasloviti na c. kr. ministrstvo za javna dela. Ponudbe je pa vložiti pri pristojni trgovski in obrtniški zbornici. Vsaki ponudbi je pridejati seznam zadružnih mojstrov, ki se hočejo udeležiti dobave. Obrazce za take sezname je dobiti pri trgovski in obrtniški zbornici. Taki seznami morajo biti potrjeni od pristojnega glavarstva ali občine glede tega, da so v seznamu navedeni prosilci samostojni mojstri, katerim je predpisan davek in ki so člani prizadete zadruge. Ako se pristojna zadruga ne poteguje za delo, se sprejmejo tudi prošnje posameznih obrtnopravnih upravičenih rokodelcev. Ponudbe se morajo glasiti Ie na ono množino, katero more zadruga do konca junija 1915 zmagati. Podaljšanje terminov in preklic naročil je moč dovoliti ie izjemno in le, če so tehtni vzroki. Izvršitev dobave se ne sme delati odvisno od morebitne oprostitve vojaške službe. Ponudb zadrug, ki si ne morejo preskrbeti potrebnih surovin (ne glede na materijal, ki s ga jim morda izroči), ali se ne morejo obvezati za pravočasno izvršitev, naročila, ni moč upoštevati. Usnje, oziroma predujme v denarju za nakup usnja, je moč dati zadrugam po meri razpoloženih zalog in denarnih sredstev. Usnje za jermenarje in sedlarje je sedaj mogoče dati samo v izrednih primerih in še to Ie v gotovem delu cele potrebne množine predvsem takim zadrugam, ki se naročila točno izvršile. Zadruge so dolžne, pravočasno izvršiti naročila v celem obsegu. Izdelano blago je poslati na stroške dobavitelja c. in kr. monturnim depotom. Pri tem jim gre pravica do vojaške tarife potom povračila. .Prevzete predmete plača monturni de-pot. Pobotnice je kolkovati po skali II. in III. Iz žalosti, da Je mož šel v vojno je skočila v duševni zmedenosti v ribnik Frančiška Babič, viničarjeva žena v Jedlo-neku pri Sv. Jurju na Pesnici. Izginila je že 13. januarja ponoči brez sledu. Njen mož je 15. t. m. moral brez vednosti, kje je žena, v Galicijo. V soboto 27. t. m. so jo našli v Gemzejevem ribniku. Dunajski trg za živino. Na dunajskem sejmu so predminoli teden padle nekoliko cene, a 29. t. m. so z^pet zelo poskočile. Pripeljali so na sejm ckoli 4000 živine, kar ne zadošča Dunau Veliki teden se navadno ne razpečava veliko živine, a letos so poskočile cene prvovrstni živini za 6 do 8, sred-njevrstni živini za 10 do 15 in drugim vrstam, osobito živini, namenjeni armadi, za 16 do 20 kron za 100 kg teže. Mesarji, ki prirejajo konserve, niso veliko kupovali, ker od petka do ponedeljka ne pobijajo živine, a zato so za vojno upravo kupili približno 1200 volov. V eni uri so prodali vso na sejm prignano živino. Ker so cene živini tako poskočile, se gotovo podraži tudi meso in se približujemo tisti dobi, ko meso sploh ne more priti več v poštev kot ljudski živež. Dunajski listi zahtevajo, naj se naroči meso v Romuniji, kjer je precej živine in kjer bi izvoza v Avstrijo ne ovirali. Velike zaloge krompirja za izdelovanje žganja. »Neue Freie Presse« objavlja sledeče presenetljivo poročilo iz Črnovic. Zaradi velikih krompirjevih zalog v Bukovini je pričelo 23 poljedelskih bukovin-skih špiritnih zganjam z dovoljenjem vla- j de zopet izdelovati špirit, kar so Rusi bili prekinili. Obratovati prično začetkoma v omejenem obsegu. Rusi so ob svojem zadnjem vpadu v Bukovino uničili 10 žganjarn, 26 so jih pa izdatno poškodovali. Strokovnjaki so te dni v listih na-glašali, da se nahaja v Avstriji premalo krompirja in da ni upati na to, da bi se nadomestilo pomanjkanje moke s krompirjem. Zdaj pa čujemo, da so nakopičili v Bukovini velike zaloge krompirja, ki jih ni vlada takoj rekvirirala, da bi imeli .ljudje kaj jesti, marveč jih je prepustila do-bičkaželjnim tvorničarjem, da izdelujejo špirit iz krompirja. Skandal v Brnu. Pod naslovom »Hijene« priobčuje »Briinner Montagsblatt« silno težke obdolžitve brnskega »Deat-scher Wirtschaftsverein«, ki je priredil po vsi nemški Moravi zbirko za ranjene vojake, nabrane darove pa naravnost nezaslišano zlorabil. Kmeti z dežele so n. pr. poslali društvu na tisoče jajc, katere so društveni funkcijonarji po večini odnesli domov, kar pa je ostalo — kakih 6000 jajc — so pustili zgniti. Eden izmed društvenih funkcionarjev je kupil celo nabrano veliko zalogo ruma in likerjev po kroni za liter, akoravno ie bilo blago najmanj štirikrat toliko vredno. Za vojake darovano moko so spravljali društveni odborniki ponoči v svoje shrambe, rav-notako so napravili z vinom, perjem, mastjo itd. Nabrani darovi so bili vredni kakih 120.000 K, toda velik del te vrednosti je zašel v žepe »vrlih nabirateljev«. Stvar bodo sedaj preiskavale vojaške oblasti. Isti list poroča tudi, da goljufajo nekateri brnski tovarnarji za sukno vojaško upravo ravno tako, kakor žalostno znani ogrski zločinci. Ena teh tvrdk je hotela vojaštvu dobaviti več kakor stotisoč kron blaga, ki bi naj bilo stalo 12 K 80 v, katerega normalna cena pa je znašala 2 K 40 v za meter. Vojaška komi-sija pa je goljufijo še pravočasno opazila. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Mninn l?*nn ali Pa ~oo.o:o, 300.000, 200.000, illfljllll Hrlili lOO.i.OO itd. more zadeti oni, ki si nabavi srečko 5. razreda avstrijske razredne loterije pred 6. aprilom. ZrebaDje traja 22 dni, žreba se 61.000 dobitkov za 18,356.200 kron. Srečke stanejo: 7. B" 23, V* K 50, V, K 100, */. K 200. — Razprodaja in razpošilja Podrnžnica Ljubljanske kreditne banke, Trat ulica Caserma št. 11. Zunanjim naročnikom se priporoča naročiti in poslati denar po poštni nakaznicL 158 Vlnr tftnf Ionih ^P^h zadnih drevesc Vel UjUI Icpillf vseh vrst, bilf Montikole in Iiiparije proda po nizki ceni takej Vinarsko in sadjar&ko društvo, Rihenberk (Goriško). 163 Hlfrfll se z eQO dvema posteljama U U Uli z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 9, pritličje. 300 ffffov fmn številko „Edinosti" od 11. IlUUl IIIIU maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. m 11-57 f^lf Telet. 11-57 ul. sv. Frančiška As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: Dr. P1ČNSK Dr. PETSCHNIGO TRST, VIA S. CATER1HA $TEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: n1-??—1 in 7—7Vž Dnevnik „Edinost" v Trstu fe izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GR(>FA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knatlič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjeniev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vju. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (iMalo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.— 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50._ trst, tomo ii? Specijalist za KOŽNE in SPOLNS B9LZNK ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOSAN in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop* In 4 - 6 svete r ob nedeljah od 19 - 1. DHBIKfi CiMiCS ztiiošs sHnsKega raMciti. Torama ceraentniH plmi In cevi. TRST, C851D0 S. GEflcomo 11 In V. Concsrđia 1 jzadaj cerkve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. Frafelil ^auber TrsJ, ui. Carducci 14 (ax Torrentej Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebSCin za Čevljarje. - Specijaliteta sediarže. ; Specijalist za sifilistične in kožne bolezni B I ♦ Ima svoj ambsiBaforij % | I ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. % ? ♦ = fPalazzo Diana) ------ = £ tf 9 ^ Za cerkvijo Sv. Antona novega. ♦ n 9 Sprejema od 12. do 1: Iti od 6 do 7 pop. H B-, ženske od 5 do 6 popoldne. g^f 5. razred 3. avstrijske razredne loterije premija ođ 700.06© kron Žrebanje začne W dne 6a aprila srečke stanejo srečke stanejo \ R 25, ,U K 50,1U R 109, 1U K 200 razprodaja In razpošilja Podružnico iMansbe Milno UanKe v TRSTU, ulica Caserma Steo. 11 Priporoča se naročati pravočasno POZOR! Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink '/* MOJSTRSKO vino po 24 st V* 1. - PRISTNI TERAN po 32 st. '/4 L RESTAVRACIJA H m M POZOR! „Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma štv. 2, I. nad. - TRS? | (v lastni pala«) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7«% na menice po 6°/» na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEHKE. HRANILNE VLOGE. •prejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rcntal davek »laCuje mod m. - Vlaga s« lahko po eno krono. - ODDAJA domaČe nabiralnike (HRanilnč puSice)._ Poštno hranilnični račun lb 004. TEG K FON St. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vTednot, popolnoma varno proti nlomn in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradna sre: ti 9 io 12 iopalt ia ed 3 ds 5 poaoli bpUtnje se vsa« deUvik ah nrrigft urrt