UDK 811.163.6'373.46:929 Vodnik V. Andreja Legan Ravnikar
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
POMENSKE LASTNOSTI UPRAVNO-POLITIČNE IN VOJAŠKE
TERMINOLOGIJE V VODNIKOVIH LUBLANSKIH NOVICAH (1797)1
Mineva natanko dvesto let, odkar je Valentin Vodnik v prvem slovenskem (političnem) časniku Lublanske novice (1797-1800) načrtno ustvarjal upravno-politično in vojaško terminologijo in s tem temelje njunega strokovnega jezika. Pričujoča razprava se omejuje na predstavitev pomenskih razmerij med posameznimi terminološkimi leksemi: enopomen-skosti in večpomenskosti, homonimije ter sopomenskosti.
It has been exactly 200 years since Valentin Vodnik in the first Slovene (political) newspaper Lublanske novice (1797-1800) systematically created administrative-political and military terminologies and thus laid the basis for their respective technical languages. The present study is limited to presenting semantic relationships between individual terminological lexemes: monosemy and polysemy, homonymy and synonymy.
0.1 Konec 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja je v poljudnoizobraževalnih delih slovenskih narodnih preroditeljev začela načrtno nastajati terminologija različnih strokovnih področij. V prvem slovenskem časniku Lublanske novice2 (1797-1800) najdemo prvič v takem obsegu izpričano upravno-politično in vojaško terminologijo;1 Valentin Vodnik jo je oblikoval po načelih,4 ki jih tudi sodobni terminologi večinoma sprejemajo.
1 Raziskovalni rezultati so povzeti po avtoričini magistrski nalogi Valentin Vodnik - oblikovalec slovenske terminologije (Upravno-politična in vojaška terminologija, Lublanske novice 1797), ohranjeni maja 1996 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, mentorica prof. dr. Martina Orožen.
2Lublanske novice od vsih krajov celiga sveta je Vodnik začel izdajati 4. januarja 1797. Natisnjene na 8-10 straneh so izhajale ob sredah in sobotah, od 30. junija 1798 do 27. decembra 1800 pa kot tednik. Prva dva letnika je Vodnik ustvaril sam, od spomladi 1799 dalje pa je Janez Dular (1979: 186-188) na podlagi jezikovne analize - jezikovna izčiščenost in ustaljenost je pričela pešati - ugotovil soavtorstvo Janeza Sušnika. Zunanja podoba LN je bila stereotipna, in sicer po vzoru časnika Wiener Zeitung, odkoder je Vodnik črpal tuje novice. Izvode je dobival po pošti; iz njih je izbiral zanimive novice, jih prevajal, krajšal, komentiral. V prvem letniku LN, ki obsega 103 številke, so na uvodnem mestu novice z Dunaja in posebej iz vladarske hiše, sledijo politični in vojni dogodki iz drugih evropskih držav (rubrike so oblikovane po t. i. teritorialnem vidiku (Vatovec 1961: 73), opremljene z naslovi: Danjsko ali Denemark; Nemško, Berlin; Špania, Madrit; Francoske dežele, Francosko; Združene holendarske dežele, Holland; Laške dežele, Laško, Majland, Benedke, Bologna, Terst, Rim; Moškovia, Moškovitarsko 'carska Rusija', Peterburg, Moskva; England, London, nato domači dogodki iz Ljubljane in okolice. Ko so šli marca 1797 preko našega ozemlja Francozi, je Vodnik novice iz razdelka Lubiana zaradi izjemne aktualnosti in zanimivosti postavil na začetek časnika, zaradi obilja dogodkov v posameznih številkah celo na uvodno stran in na konec, izjemoma pa je kar celo številko posvetil vojaškemu dogajanju in objavi prevedenih francoskih oznanil. Vodnik je v prispevkih nizal tudi različne zanimivosti z vsega sveta (potresi, izumi, nenavadni vremenski pojavi ...), zadnji dve strani sta bili rezervirani za male oglase, razglase, oznanila, žitne cene, loterijo in poročila o umrlih.
3 Obravnavana upravna terminologija zajema izrazje z vseh delovnih področij uprave: državne, deželne in mestne uprave, pravosodne, davčne, šolske, cerkvene in vojaške uprave, politična pa zajema predvsem notranje- in zunanjepolitične zadeve. Ker se področji uprave in politike marsikje prekrivata, sem njuno terminologijo obravnavala skupaj. Vojaška terminologija je zamejena na ozko vojaško problematiko: z njo poimenujemo predmetnost in dejavnosti, povezane z vojaškim življenjem - vojaške
1	Predstavitev gradiva
Obsežno gradivo za jezikovno analizo obravnavane terminologije sem zajela iz vseh 103 številk prvega letnika Lublanskih novic (1797). Izpis je bil narejen s fotokopiranimi kartotečnimi listki (listkovna metoda) na podlagi fotografskih posnetkov s filma, ki ga hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, po načelu popolnega izpisa (registriranje vsak termin v vsakokratni rabi - v sobesedilu). Kartoteka, opremljena z gesli v izhodiščni obliki besede, kazalkami in vodilkami, vsebuje približno 15.000 kartotečnih listkov. Listke sem ločeno alfabetirala: najprej upravno-politično, nato vojaško terminologijo (upravna zajema tudi vojaško upravo). Terminološko gradivo sem razvrščala glede na vsakokratne potrebe analize: glede na izrazno podobo na enobesedne termine (netvorjenke in tvorjenke), večbesedne (terminološke besedne zveze) in ter-minologizirane opise; po besednovrstnosti na samostalniške, pridevniške besede in glagole (razvrstitev po uvrščevalnih pomenskih sestavinah); po izvoru (domači -prevzeti termini, citatni termini); glede na kriterij jezikovnega razvoja (historizmi, zastareli in starinski termini na ravni diahronega procesa, medsebojna konkurenca sopomenskih terminov na sinhroni ravni).
2	Pomenska analiza upravno-politične in vojaške terminologije
2.1 Izrazna podoba
Za osvetlitev pomenskih lastnosti terminov (eno-/večpomenskost, homonimija, sopomenskost) je najprej potrebno razmejiti eno- in večbesedne termine (terminološke besedne zveze).
2.1.1 Analiza Vodnikovega terminološkega gradiva je na izrazni ravnini pokazala težnjo po enobesednosti, ki obenem ustreza načelom kratkosti, jedrnatosti in preglednosti.Vodnik seje zavedal teh prednosti, saj seje trudil najti vsakemu stro-
enote in njene pripadnike, čine, vrste orožja, povelja in prisege (vojaška uprava ne sodi v njen okvir). - O razvoju slovenskega vojaškega jezika piše Tomo Korošec (1996: 211-232) kot o obdobjih vzponov in zastojev, npr. Obdobje pred Kornelom - pred letom 1872, Komelovo obdobje od 1872 do 1919, Obdobje zastoja v Kraljevini Jugoslaviji. Pred letom 1872 omenja le natisnjen vojaški pravilnik s členi o kaznivih dejanjih in kaznih Vojskini sklepi za cesarsko kralevo armado iz leta 1814, pri čemer Vodnikovega terminološkega deleža, objavljenega v Lublanskih novicah (1797-1800), žal ni upošteval.
4 Vodnik se je zavedal, da strokovni jezik predstavlja enega od podsistemov knjižnega jezika, strokovno izrazje pa njegovo konstitutivno prvino, kar je sam razložil takole: »Sledna vmetno/t ima fvoje laftne befede; mdi vę imate fvojo visho kuhinfke Stvari prav imenvati, tedaj bodete narbol snale mojimit flabimu perzhetku popolnimo/t naloshiti. Zhemu befede kra/ti? Al ni /loven/ki jesik sadofti premoshen?« (Vodnik 1799: 3). - Če primerjamo Vodnikova teoretična izhodišča s stališči Mateja Cigaleta, ki jih povzema v uvodu k Znanstveni terminologiji (1880), vidimo, da so si v marsičem podobna, le da jih je Cigale še nadgradil. Znan, ustaljen izraz ne kaže opuščati; če je potrebno poiskati novega, naj se upošteva načelo razvidnosti pomena. V znanstvenih besedilih so prevzeti termini pričakovani, toda raba je upravičena, če gre za prevzemanje iz korena, ki je v slovenščini znan ali če se nahaja v starejših pisanih virih. Prevzete termine je potrebno oblikovati po pravilih slovenskega jezika, upoštevajoč načelo primernosti, uporabnosti in doslednosti. Cigale seje pri delu skliceval na češke in slovaške terminologe: izogibati se je potrebno pretiranemu purizmu in nepotrebnemu klasicizmu. Sopomenskost terminov ni odraz bogatosti slovenskega strokovnega izrazja, a šele raba bo uzakonila ustreznejšo varianto. Slovenskemu jeziku tudi »očita« pomanjkanje samostalnikih terminov.
kovnemu pojmu ustrezen enobesedni termin, ki je bil tudi ekonomičen in lažje zapomnljiv. Gradivo kaže na številčno in po raznolikosti bogatejši fond upravno-političnih kot vojaških enobesednih terminov, čeprav je obseg obeh tipov strokovnih besedil približno enakovreden (širši delovni obseg uprave in politike, ustaljena raba mednarodnih terminov, znanih iz nemške upravne in politične terminologije -Vodnik je namreč veliko člankov priredil iz dunajskega časnika Wiener Zeitung). Znotraj enobesednih terminov prevladujejo samostalniki: z upravno-političnega področja jih je 86%, z vojaškega 67%, večina ostalih so glagoli, pridevniki kot deli terminoloških besednih zvez povzročajo njihovo stalnost, prislovov ni potrjenih. Izrazno so termini lahko (a) enobesedni: z upravno-političnega področja večinoma samostalniki, npr. Zar, grafina, vajvodftvo, fhkofia, polizajminifter, z vojaškega prevzeti, npr. aubiza, fregata, korveta\ (b) dvo- ali večbesedni z levim (izpeljava) ali desnim prilastkom, npr. fodna, męftna, deshelna, dvoma, duhovna, poftavoda-javna, gruntna, rudna, pravdna + gofpofka, kraluvanje po poftavah, poftave nare-javzi', jedro in določilo glagolskih terminoloških besednih zvez, npr. toshiti, odlta-viti, imenuvati, preLfkovati, voliti, tęrjati + mini/tra, namęftnika, poflanika, generala, leutenanta; (c) skrajšana varianta terminološke besedne zveze, t. i. kratka (enobesedna) oblika termina; predstavljam jo pri sintagmatski sopomenskosti terminov; (č) enobesedne krajšave, ki so redke, npr. gr. (graf), bat t. (battalion), F.M.L. (Feldmarfhalleutenant), saj se Vodniku razen pri pogosto ponavljajočih se situacijah (ekonomičnost) niso zdele utemeljene.
2.1.2 V okviru terminoloških besednih zvez je izkazan največji delež levo-prilastkovnih, pri čemer konkretni primeri potrjujejo, da kakovostni pridevniki ne morejo tvoriti terminološke zveze; izvzeti so tudi svojilni pridevniki, ki nimajo vsaj potencialne možnosti za pretvorbo v množinski svojilni rodilnik,5 npr. ze/arjova ftrasha - (od) cesarja, za cesarja. Vsi izpričani prvotni kakovostni pridevniki so prešli med vrstne - to so t. i. konverzni vrstni pridevniki, npr. dolge in kratke rifanze, vik/hi vajvoda, narvikfhi /vetvalez, pervi mini/ter 'predsednik vlade'. Najobičajnejša sestavina terminoloških levoprilastkovnih zvez so nekonverzni (prvotni) vrstni pridevniki, ki so nastali iz terminoloških samostalnikov, npr. deshelna narędba, fodna oblaft, infpectorfka komifsia, pravdni mini/ter, opravilna obla/t. Višji odstotek desnoprilastkovnih zvez, kot je značilen za sodobno splošno in terminološko besedje, lahko kljub Vodnikovi puristični naravnanosti pripišemo nemškemu vplivu. Še vedno so se Vodniku zapisali naslednji tipi (največkrat kalkiranih) zvez: fklep od vladanja, Prefect zhes latinfke /hole, perprava k 'vojfki, foldati na (fuhim, morji), perprava sa ftręl, kojniki s 'shelesnimi oklepi, pooblalteni saJna mir (nekatere zveze delujejo kot opisi).
5 A. Vidovič Muha (1988a: 87-90) teoretična izhodišča preverja na konkretnem gradivu. Na trditev, da kakovostni pridevniki ne morejo tvoriti strokovne besedne zveze, odgovarja s spoznanjem, da le-ti izražajo relativnost vrednotenja, ocene, lastnosti, kar se da formalno dokazati, med drugim, z njihovo sposobnostjo stopnjevanja, strokovna poimenovanja in njihove pridevniške sestavine pa lahko izražajo le lastnosti, ki se dajo definirati kot absolutne in nespremenljive. V nadaljevanju navaja najpogostejše skupine konverznih in prvotnih oz. nekonverznih pridevnikov znotraj strokovnih besednih zvez.
2.1.3 Terminologizirani opisi so v procesu oblikovanja in normiranja terminologij posameznih strok pričakovani. Pri Vodniku se pojavljajo kot nadomestilo za termin, npr. preneh od boja na en nesgovorjeni zhaf 'sklenitev trajnega premirja', kot različice k poskusnemu terminu, npr. pif ma sa mir, pif ma zefarfkiga poterjenja, pif ma poterjeniga mira, pif ma, katęre poterdio mir (opisno), kot opis k citatnemu terminu, npr. inquisition: krivava praviza zhes krivovqrne, duhovna praviza zhes krivovęrze.
2. 2 Pomenske lastnosti terminov
2.2.1	Enopomenskost termina (en pojem - en izraz) je za nedvoumnost strokovnega sporočanja pomembna, a žal nedosledno uresničevana lastnost terminologije. Vendarle vsebuje vsak termin definicijo, ki je posledica dogovora, v njenem okviru pa je pomenski obseg termina natančno opredeljen in razmejen na podlagi strokovnih znanj. Če upoštevamo začetništvo Vodnikovega terminološkega dela (poskusne tvorbe) in s tem povezano neustaljeno rabo, ne preseneča pojav večpomenskosti, saj je lažje kot tvoriti nov termin, dati že obstoječemu z istega strokovnega področja nov pomen, ki je z njim v določeni zvezi. Gre za razširitev pomena besede, in sicer s pomensko vsebovanostjo, ki temelji na nad-/podpomenskosti, z metonimijo, si-nekdoho,6 npr. fodba: 'sodišče', 'sojenje, sodni proces' in 'obsodba oz. odločitev sodišča ob koncu sodnega postopka':
En v'/krivni svçsi sapleden je v'permor/kim mç/ti Calais vjęt, inu v'Paris pred fodbo perpelan, taje imel 4000. gotovih luidorjov po 9. fl. per/ebi. Pravio, de per tej fodbi negręde v/e po pravizi, kęr jih je shç do/ti fkus perjatle profto pu/henih,... (LN 1797, 20/4) 'sodišče' in 'sojenje' Na mç/ti fe takim fodba /tri, inu imajo ob glavo djani biti. (LN 1797, 71/2) 'obsodba'
Pri večpomenskih terminih je dostikrat težko ugotoviti, kateri pomen je prvotni. Iz obravnavane terminologije je razvidno, da je večpomenskost najpogosteje izpričana pri tedaj znanih in ustaljenih terminih, npr. pravda ('tožba' in 'sodni proces'), gofpofka ('oblast', 'predstavniki oblasti' in 'upravna enota'), povele ('vojaški ukaz' in 'poveljstvo'), bramba ('obramba' in 'vojaško zavezništvo'), ar-tilleria ('vrsta orožja - topništvo' in 'pripadniki reda vojske, oboroženi s takim orožjem').
2.2.2	Večpomenskost je potrebno ločevati od homonimije.7 Slednja kot običajni pojav splošne leksike ni mogla obiti niti terminologije; zaradi popolnega razhajanja pomenov kljub izrazni prekrivnosti pojav homonimije ni moteč. Poglejmo si primer homonima v sobesedilu:
6Možnost pomenske razširitve na podlagi pomenske vsebovanosti (nad- - podpomenskost) upošteva poleg metonimije (s sinekdoho) in metafore A. Vidovič Muha (1997: 1-14).
7 Slovenski ekvivalent enakoizraznost za homonimijo, ki ga uvaja A. Vidovič Muha (1997: 9) namesto enakozvočnica (Toporišičeva Slovenska slovnica, Enciklopedija slovenskega jezika), je potreben zaradi slovenjenja izrazov homofonija - enakozvočnost in homografija - enakopisnost. Pri homonimiji gre prav za prekrivnost glasovne in pisne podobe najmanj dveh leksemov, ki imata popolnoma različne pomene.
Dva rasdęlka Joldatov Je per mozhnim ogradi Metz nabęra,... (LN 1797, 13/6) 'vojaška enota'
..., inu per nafhih zeJarJkih beJçdnikih sagovarjanje najdit, kakor dva inu tride/ęti rasdęlik patenta sa podloshne raslozhno povç. (LN 1797, 89/2) 'del uradnega dokumenta'
Na sinhroni ravni je izrazna prekrivnost homonimov naključna. Da gre za dva leksema, dokazuje, kot rečeno, popolna nepovezanost njunih pomenov, npr. Cavcilçr (voj. 'konjenik', upr. 'plemič kot družbeni stan'), novinez (voj, 'rekrut', upr. 'samostanski novinec'), kralevi (polit, 'zagovorniki oz. privrženci monarhije', voj. 'kraljeva vojska'). Zanimivo je, da je največ homonimnih parov prav iz upravno-politične in vojaške terminologije; le-ti pa na diahroni ravni kažejo na določeno povezanost pomenov terminov dveh različnih strokovnih področij, npr. pripadniki konjenice v srednjeveški najemniški vojski so bili lahko le plemiškega rodu.
2.2.3 Najbolj razširjena pomenska lastnost obravnavane upravno-politične in vojaške terminologije je sopomenskost (pomenska enakost med leksemi). Vodnik se je zavedal, da ta sicer običajen pojav naravnega jezika strokovnemu jeziku ni v prid, temveč kaže na njegovo poskusnost in neustaljenost (izvzeta je opozicija domači -prevzeti termini); upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da so obravnavani termini izpričani v publicističnem besedilu, kjer zaradi širšega naslovnika razlage terminov s sopomenkami in definicijami niso bile nič posebnega. Kadar so leksemi enopomenski, to velja najpogosteje prav za terminologijo, zajema sopomensko razmerje celotni leksem, v nasprotju z večpomenskimi, ki vstopajo v to razmerje z najmanj enim pomenom (Vidovič 1997: 9). Sopomenskost izrazja lahko preverjamo z različnih stališč: ujemanje v predmetnem pomenu se zdi za strokovno izrazje najprimernejše, neustrezno pa je presojanje po konotacijskih oznakah (neeks-presivna raba je za termin obvezna) in po zamenljivosti v besedni zvezi ali sobe-sedilu (diferenciran izbor, saj je raba domačega ali prevzetega termina lahko odvisna od vrste strokovnega besedila in naslovnika oz. sporočanjskega namena). Sopomenskost se pojavlja v obliki paradigmatske in sintagmatske variantnosti (Averbuh 1986:40-41).
2.2.3.1 Pri paradigmatski sopomenskosti, za katero je značilno več strokovnih poimenovanj za en pojem, ki se realizira neodvisno od sobesedilne rabe, so v gradivu potrjeni različni pari (tudi sopomenski nizi): domači - prevzeti termini, prevzeti - prevzeti, domači - domači termini. V nasprotju s sopomenskostjo splošne leksike, kjer gre največkrat za podobnost pomenov leksemov, sopomenski termini praviloma izražajo identične pomene, zato jih imenujemo dvojnice (dublete) ali popolne sopomenke. Dvojnice so v današnjem času za posamezne stroke še posebej tipične; konkurirajo druga drugi, nobene ni potrebno izločiti, saj ima vsaka svoje prednosti: domači termini se skladneje vključujejo v leksikološki sistem, mednarodni pa pomagajo k poenotenju pojmov in mišljenja.
Sopomenskost domačih in prevzetih terminov je sorazmerno pogost pojav, ki jo Vodnik na izrazni ravnini predstavlja različno in večkrat dopolnjuje z definicijo, npr:
Ver/tne barke Jo tç narvçkJhi barke (linienschif) katęre v'narimenitnifhi ver/ti Jtoję, kader je boj na morji. Imajo po 70. notri do 120. /htukov; so vidit kakor bi żęli gradovi po morju plavali. (LN 1797, 4/4)
Prim. Devçt ver/tneh bark Jmo sgubili v'boji s'englesimi, to je takeh bark, katęre Jo narvçkJhi, po tri verJte Jhtukov imajo eno verh druge, inu per morJkim boji v'pervi verJti Jtoję. (LN 1797,91/4)
/.../; inu bodo Jeboj vsçli, dvę havbize, ali drobisharze (Jhtuke, is katęrih Je kamnje, shebli, zhepine, inu vJake Jorte drobish Jtręla, kar Je tudi prave, s'kertazhami Jtręlat)...(LN 1797, 16/3)
NaJh Admiral (mor/ki vajvod) je dvę englandJke barke vjęl;... (LN 1797, 2/3)
/.../, inu janizharji, to je turfhki Soldatje Jo 2000 kriJtianov vmorili. (LN 1797, 39/4)
Tukej inu drugot Jtojęzhi batallioni v'eno mero novinze ali rekrute dobivajo,... (LN 1797, 67/5)
ShçJtnajJti Roshnizvçta je üoshe sanaprej pod imenam deshelakov president, pervizh v'novim oblazhili Je perkasal,... (LN 1797, 60/2)
Prinz Joshef Dvornik ali Palatin hodi po OgerJkim okrog, inu preględuje ogerJke Joldate,... (LN 1797, 55/6)
Prim. /.../, de Jo njih kralçva viJokoJt vikJhi vajvod Joshef sa ogerfkiga dvorni ga tovarfha, ali sa Palatino svoleni,... (LN 1797, 2/2)
Prim. Prinz Joshef ogerfki Palatin ali dvorni gra/je perJhal na Dunej 12. tiga męJza. (LN 1797,59/1)
2.2.3.1.1 Enobesednih sopomenk k ustreznemu prevzetemu enobesednemu terminu - tip (a), je več kot prilastkovnih zvez - tip (b). Domače in prevzete sopomenke lahko razvrstimo glede na njuno medsebojno razmerje oz. funkcijo:
al ) ponazarjalna in pojasnjevalna vloga prevzetega termina (enkratna pojavitev) k domači ustreznici, npr. département - okrajna (39),8 Kolonia - felifhe (7), Ge/andter - po/lanik (101), legation - po/lania (4), Constition - po/tava (83), agent - opravilnik (7), exerzirati -(v)uriti (5), vaditi (2);
a2) poskusna tvorba domačih terminov (pomenska vsebovanost, metonimija, novotvorjenke) k prevzeti ustreznici (sopomenski niz), npr. opposition (1) - super-govorez. (3), vftavlavez (1), naprutnik (1); Direktorium (13) 'upravni svet, v Franciji tedaj vrhovna uprava' - vishar/tvo ( 11), vishanje (3) (tudi: 'vladanje' (10)), ladanje (9), vladanje (3), oblaft(u)vanje (14) (tudi: 'oblast' (7)); Couriere (2), Shtaffęta (2), pot (4) - tekar (54); General-pardon (6), pardon (2) - (/ploh) odpuShanje (2), pre gl ç d an je (1), Sploh posablenje (1); audienz Sal (1) - saflifhavniza (1);
a3) medsebojna konkurenca sopomenskih ustreznic se kaže v enako vrednejšem številu pojavitev, npr. purgar (16) - męftnan (28); rekrut (2) - novinez (9), novak (3 )\frajo/t (6) — prof to/1 (12); gliha (2) - enakost (5); rihta (3)-Sodba (9); shold
s V oklepaju navajam število vseh pojavitev navedenega termina v 1. letniku Lublanskih novic. V citiranem gradivu pomeni zapis, npr. LN 1797, 59/1, leto objave v Lublanskih novicah, številka časnika in stran citata.
(13) - vojfka (316); republika (173) - f(v)ojbodftvo (30)//(v)ojbodnoft (l)\firfht (66) - knęs (6); (v)ęrb (10) -dele/h (5); president (19) -predfędnik (24);
a4) približne sopomenske ustreznice, ki so v bistvu nadpomenke prevzetim terminom, npr. Proveditor (5), Gouverner (3) - oblaJtnik\ Doshe (15) - vajvod, deshelakov president;
Prinz Karel pride na Pęm/ko sa Gouvernerja ali sa obla/tnika zhes Pęrafko kralç/tvo,... (LN 1797, 101/7)
Prim. ..., de v'benç/hki IJtri nemarajo sa benç/hke go/pode nizh, inu de je shę en Proveditor ali oblaftnikv'Terh perbçshal,... (LN 1797,60/2) 'pokrajinski namestnik v Beneški republiki'
a5) iz sobesedila je razvidna (izjemoma) stilna zaznamovanost sopomenke, npr. Soldat (311), sholnęr (9) - voj f hak ( 12), vojfkuvavez (3);
Govorç, de tukej okol Jtojęzha kolonna /oldatov pod FeldzeigmaJtram Terzi Jkorej pojde dalej pruti LaJhki desheli. (LN 1797, 59/4)
Prim. Bog daj Zręzho, inu sdravje, inu ohrani na/he kraje /kus tiga lubesniviga Kralçviga voj/haka\ (LN 1797, 18/7)
bi) pojasnjevalna vloga prevzetega (citatnega) termina se kaže v enkratni pojavitvi, ko Vodnik prvič omenja slovensko različico termina, npr. Senat (1) - sgorna hi/ha Parlamenta (5), (sbiralifhe, hi/ha) tih ftari/hih (3+1); linienschif ( 1 ) -verftne barke (30);
b2) uvajanje poskusnih novotvorjenk (sopomenskih nizov) ob znanih prevzetih terminih, npr. Contre Admiral ( 1 ) - namęftni Admiral (2); Ulani (8) - Pol/ki kojniki (1); lizitiranje (19) - povikfhanje (1 )\ fregata (47) - drugoverftna barka (2) (tudi: drugoverftniza {1), drugoverftna (4)); Flügeladjutant (\)-roz.hni adjutant (1); Admiralität (1) - mor/ki fvet (1); Admiral (73) - mor/ki vajvod (4); CenSor (1) -bukve preglqduvalez (1), p re gl ę dv ave z bukuv (1), preględovez (1); (oger/ki) Palatin (8) -(oger/ki) dvornik (6), dvorni tovarfh (1), dvorni graf( 1);
b3) medsebojna konkurenca prevzetih terminov in novotvorjenk se kaže v ena-kovrednejši številčni zastopanosti, npr. Landtag (3) - deshelni sbor (13), deshelno sbiralifhe (4); janiz.har (5) - turfhki foldat (2); fhtuki (48), kanoni (32), artilleria (7) - ftręlna perprava (20), perprava sa ftręl (6);
b4) novotvorjene desnoprilastkovne zveze, ki največkrat delujejo kot opisi, npr. finanzminif ter - mini/ter deshelnih perhodkov ( 1 ), minif ter v'finanz inu v 'kameral opravilih (1); Banrihtar (1) - fodnik krivave pravize (1); polizajminif ter (3) -min/ter ozhitne varnosti (5); flota (2) - mnoshiza (voj/knih) bark (12), truma bark
(D-
2.2.3.1.2 Na zgodnji stopnji oblikovanja upravno-politične in vojaške terminologije je raznolika sopomenska variantnost domačih terminov izpričana na besedni - tip (a), in besednozvezni ravni - tip (b). Poleg tradicionalnih izrazov in novotvorjenk najdemo med sopomenkami kalke in popačenke iz nemščine ter poltermine: t. i. strokovno obarvani izrazi so nastali s terminologizacijo splošne lek-sike, a so ostali na pol poti, ker niso ustrezali vsem važnejšim kriterijem termi-
nološke leksikc, npr. načelu natančne pomenske določenosti (nejasna razmejitev od neterminološke rabe), načelu doslednosti oz. ustaljenosti rabe, stilne nezazna-movanosti. Poglejmo si nekaj konkretnih primerov sopomenskih domačih terminov:
al) na konkurenco domačih sopomenk kaže število pojavitev v gradivu, npr. tęr-jati (12) - i/kat i (6) - istoshiti (2); vkasa (24)/ vkasilo (5) - povele (17) - sapoved (6), 'odredba, odlok'; osnanilo (34) - nasnanje (41) - okliz (6)/oklizuvanje (1); perpufhenje (10) - pervolenje (10); sbor (6\)/sbiralifhe (56) - /vet (6\)/fvetvalifhe (28); pravda (9) - toshba (3) - tęrjanje (5); punt (14) - nepokoj (25) - prc'kuz (3); opravila (34) - rezhi (6); bojuvati/e (25) - vojfkuvatife (15);
a2) sopomenski nizi poskusnih sopomenk, npr. vhajalz.i (8) - venpotęgnenz.i (15)
-	vjidejozhi ( 1 ) - vbçshni foldatje (2) - Soldaihki pobęgnenzi ( 1 ) - ( ven )pobęgnenzi (2);
a3) poltermini: posamezni izraz se povečini pojavlja enkrat ali dvakrat: največkrat gre za kalkirano zvezo glagola s smernim prislovom, npr. doli vdariti - doli poloshiti - doli djati - doli perpraviti 'preklicati', noter poloshiti - naprej poloshiti
-	naprej nęfti 'vložiti', ali za frazeme iz praktičnosporazumevalnega jezika, npr. 'predati, izročiti' (orožje): nasaj dati, nasaj imeti, isroz.hiti, popustiti, na tla poloshiti, doli poloshiti, zhes puftiti, (v'roke) zhes dati + dop. v tož.; 'obsoditi': ob/oditi + os. ime v tož., fturiti, Skleniti, podpiSati, naprej neSti + Sodbo, Sodba je Stekla zhes + os. ime v tož.; 'umakniti se': nasaj Se potęgniti/potęgovati, nasaj jiti/hoditi, nasaj Se pomakniti/p omikuvati, nasaj se odmakniti, umakniti/umikati, nasaj Se pove mit i, nasaj Se vlezhi, prozh Se podati, oberniti Se, (nasaj) Se pobrati, odtegniti Se is + dop. v rod.; 'pogajati se': imęti pogovor, dershati pogovor, Sturiti pogovor.
bi) medsebojna konkurenca prilastkovnih zvez, npr. deshelna goSpoSka (6) -deshelna/deshelSka obla/1 (4+4); Sodna goSpoSka (50) - Sodna oblaSt ( 1); pravdni beSędnik ( 1 ) - pravdni doktar ( 1 ) - doktar v 'pravizah ( 1 );
b2) besedotvorne variante, npr. dvorno osnanilo (3) - dvorno nasnanje (5); deshelni sbor( 13) - deshelno sbiralifhe (4); SvetvaliShe tih 500. ('i)-Svet tih 500. (6) (tudi: sbiralifhe tih PętSto in sbor tih Pętfto);
b3) nedosledno upoštevan besedni red - konkurenca levo- in desnoprilastkovnih zvez, npr. minifter vunajnih opravil (11) - minifter zhes vunajne opravila (1); vojfkne potrębe (2) - potrębe sa vojfko ( 1 ) - potrębe k 'vojfki ( 1 ); morfki boj (8) -boj na morji (3)/bojovanje na morji (1); ftręlna perprava (20) - perprava sa ftręl (6).
Če povzamemo predstavljene izsledke, vidimo, daje Vodnik zapisal sopomenski domači ali prevzeti termin kot pojasnilo, ponazoritev, kot poskusno novotvorjenko ali le besedotvorno varianto, medsebojna konkurenca sopomenk pa kaže na obstoj dveh ali več znanih, a ne ustaljenih terminov oz. terminoloških besednih zvez.
2.2.3.2 Sintagmatska sopomenskost termina je v obravnavanem gradivu pojav, pri katerem termin najprej zapišemo v polni obliki (v prejšnji povedi ali na začetku iste povedi), ob ponovni pojavitvi in pri naštevanju pa zaradi gospodarnosti in večje
zgoščenosti izraza le njegov del, npr. ze/arfki foldati - z.efarfki, foldati. Vodnik je poleg tega upošteval še splošno razgledanost bralstva in predhodno informiranost, npr. z omembo v eni od prejšnjih številk. T. i. kratka oblika termina je po pomenu enaka osnovni, pojavlja pa se lahko le v odvisnosti od sobesedila (govornega položaja), ne na sistemski ravni.9 Dopustna in upravičena ostaja le toliko časa, dokler je pomen iz sobesedila nedvoumno razviden. V gradivu je kratka oblika najpogosteje izkazana pri najfrekventnejših terminih, iz česar sledi sorazmerna pogostnost rabe. Izpričana sta dva načina tvorbe: skrajševanje z leksikalnimi (a) in besedotvornimi sredstvi (b):
a)	opuščajo se levi ali desni prilastki (in oboji) iz terminoloških besednih zvez, npr. fodna gofpolka - ta go f polka (»kazalni zaimek« služi Vodniku kot določni člen, ki onemogoča dvoumnost), vojfkna naklada (5) - naklada (5), vojfkne barke (23) - barke (33), ponudba na mir 'mirovna pogodba' (2) - ponudba (3);
Mini/ter Pitt je fpodni hi/hi Parlamenta naprej perneJel, de sa prihodno lęjto potrębuje 276. million goldinarjov. (LN 1797, 3/6)
Prim. V'Londni 7. dan Grudna je mini/ter Pitt pred sbiralJham vfpodni hi/hi od voj/ke inu miru tako govoril:... (LN 1797, 4/3)
Prim. Parlament je v'dvç hi/he rasdęjlen, ena je sgorna, druga je fpodna. (LN 1797, 3/6)
Prim. W'fpodni imajo JędeJh ta mala go/poda, inu purgarji. (LN 1797, 3/6)
b)	opusti se jedro v levoprilastkovni zvezi - posamostaljeni pridevniki in števniki, npr. ufmileni bratje (6) - ufmileni (23), ver/tne barke (30) - verftne (8), tih 500. mlaj/hih, tih 500. fvetovalzi, tih pęt/to mosh - tih pęt/to (68); opustitev enega od korenskih morfemov samostalniške zloženke, npr. Central-Gubernium (14) - Gubernium (2).
Eni pravio, de je prenęhanje od boja notri do 23. dnçva tiga męJza, inu de bode boj sazhęl, ako Je timzha/i mir ne Jklęne, drugi pa rezhejo, de je preneh na Jhtir męJeze Jturjen. (LN 1797, 81/6) 'premirje'
3 Pojavlja se vprašanje, kakšno sled je pustil Vodnikov izvirni terminološki delež pri oblikovanju upravne, politične in vojaške terminologije. Termini so skozi desetletja doživljali različno usodo; del se jih je ohranil v enaki izrazni in pomenski podobi (citatni termini in tujke so bili podomačeni) ali le s spremenjenimi besedotvornimi obrazili: prvotno neslovenske sestavine, npr. Republikanar, Doshe, vpliv tujega tvorbenega načina, npr. polizajSoldat 'vojaški policist', narečni vplivi. Manjši je delež tistih izrazov, ki so le s spremenjenim pomenom prešli v drugo strokovno področje, npr. odperto pifmo 'patent' ali pa so se umaknili v splošno besedišče za poimenovanje predmetov oz. pojmov s podobnimi lastnostmi, največkrat
4 Pojav je potrebno razlikovati od univerbizacije (poenobesedenja), za katerega je značilna pomenska razvidnost leksema ne glede na sobesedilo, npr. drugoverftna barka, drugoverftna (kratka oblika), drugoverftniza (univerbizacija- izpeljanka iz prilastkovne zveze se pomensko osamosvoji): ...; on ima 16. verftneh bark, 20. drugoverftneh inu 100. ladij, na ujeli je 16. tavshent foldatov;... (LN 1797, 65/5). Prim. Pred Bref tam jo ostalo 5. verftneh, 2. drugoverftne barke, inu v'brodi drugeh 5. verftniz inu 4. drugoverftnize;... (LN 1797,7/9).
v prenesenem pomenu, npr. tlaka, gol pod -a, inquisition. Opazen je delež terminov, ki so se z upravnimi in družbeno-političnimi spremembami umaknili iz terminološkega fonda hkrati z opustitvijo pojmov, ki so jih poimenovali. Ti, t. i. his-torizmi, v sodobnem strokovnem izrazju nimajo sopomenk, npr. dvornik, kamrar, Krafsia, komitat, fhribar/pisar, Pode/ta, Proveditor, urbar, Dragonar, husar, Ulan, kurafsęr, grenatęr. Zastareli in starinski upravno-politični in vojaški termini (proces zastarevanja do povsem »mrtvega« izraza, ki »živi« le še v starih zapisih) delujejo časovno odmaknjeno; umaknil se je le izraz, njegov pomen pa je začela izražati sopomenka, npr. adjutant - poročnik, dobrovolzi - prostovoljci, foldat, sholner - vojak, po/tava - zakon, frajost, prof to/1 - svoboda. Kljub težnji po relativni ustaljenosti terminov je v diahronem in sinhronem pogledu zaznati precejšnjo spremenljivost. Podatek o zastarevanju daje število pojavitev termina v primerjavi s konkurenčno sopomenko, ki kaže, ali gre glede pogostnosti za neomejeno ali omejeno izrazje, ali raba narašča, peša, ali se izraz šele uveljavlja (prim, navedbe o pojavitvah sopomenskih parov ali nizov). Od medsebojne konkurence soponenskih terminov s konca 18. stoletja je potrebno ločevati stilno zaznamovano arhaično izrazje na diahroni ravni, npr. besędnik 'pravnik', fara 'župnija', leutenant 'poročnik', vojfka 'vojna'. Tudi veliko število pojavitev zelo pogostih terminov ne daje prave slike o njihovi časovni (ne)zaznamovanosti, kar pomeni, da ni nujno, da izkazana nizka pogostnost (posamične pojavitve) pomeni tudi časovno zaznamovanost.
4 Obravnava pomenskih lastnosti terminologije, zajete v prvem letniku Lublanskih novic (1797), je pokazala, da je Valentinu Vodniku uspelo ustvariti temelje upravno-političnega in vojaškega strokovnega jezika in njegove konstitutivne prvine - terminologije. Seveda pa je jezik živ organizem in tudi dobršen delež »njegovih« terminov je zastarelo in se umaknilo iz rabe, kar ne zmanjšuje pomena Vodnikovega dela za razvoj funkcijskozvrstne razčlenjenosti knjižnega jezika, posebej njegove podzvrsti - strokovnega jezika.
Viri
Babnik, J., 1894: Nemško-slovenska pravna terminologija. Dunaj.
Bezlaj, F., 1976, 1982, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika (A-J), (K-O), (P-S,
dop. in ur. Marko Snoj in Metka Furlan). Ljubljana. CIGALE, M., 1880: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča.
Ljubljana: Matica slovenska. PLETERŠNIK, M., 1894-95: Slovensko-nemški slovar (A-O, P-Ž). Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994. Ljubljana: S AZU, ZRC S AZU, Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša. Uporedni rečnik vojnih pojmova srpskohrvatski, makedonski, slovenački, albanski, madjar-
ski, 1982. Beograd: Vojnoizdavački zavod. Vodnik, V., 1797: Lublanske novice od vsih krajov celiga sveta. (1. letnik, 103 številke) Ljubljana.
- - 1806: Slovensko-nemški slovar (rokopis). Kartoteka gesel v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. -- 1981: Kuharske bukve 1799. Faksimile. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Vojaški slovar, 1977. Ur.: T. Korošec, S. Petelin, S. Suhadolnik, P. Štukelj, J. Švigelj. Ljubljana: Partizanska knjiga.
Literatura
Averbuh, K. JA., 1986: Terminologičeskaja variantnost'; teoretičeskij i prikladnoj aspekty.
Voprosy jazikoznanija 6. Moskva. 38-49. Danilenko, V. P, 1977: Russkaja terminologija. Moskva.
Dular, J., 1975: Zvrstna pripadnost prvin v publicističnih besedilih. Slavistična revija 23/2. 197-222.
—	- 1979: O jeziku prvega slovenskega časnika. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jezi-
ku, književnosti in kulturi. Ur. B. Paternu s sodelavci. Ljubljana. 183-194. Kelemina, J., 1933: Pravne starine slovenske vfilološki luči. Ljubljana. KOROŠEC, T., 1984: Razmerje med splošno tehniško in vojaško leksiko. Zbornik 4. simpozij tehniške besede. Gl. ur. R Adamič. Ljubljana. 40-46.
—	1986: Problemi slovenskega vojaškega izrazoslovja. Zbornik Slovenski jezik v znanosti
1. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana. 189-193.
—	1996: Slovenski vojaški jezik: izročilo in spremembe. Zbornik Jezik in čas. Ur. A. Vi-
dovič Muha. Ljubljana. 211-231. Legan Ravnikar, A., 1996: Valentin Vodnik - oblikovalec slovenske terminologije (Upravno-politična in vojaška terminologija, Lublanske novice 1797). Ljubljana. Magistrska naloga.
Novak, R, 1980: Poslovni in uradovalni jezik. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
—	1982: Terminologija v Slovenskem glasniku. Obdobje realizma v slovenskem jeziku,
književnosti in kulturi. Ur. B. Paternu s sodelavci. Ljubljana. 419-436.
—	1986: Iz zgodovine slovenskega znanstvenega jezika: Pohlinova računica. Zbornik
Slovenski jezik v znanosti 1. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana. 89-100. orel Pogačnik, I., 1989: Sinonimična bogatost starejših slovenskih slovarjev. Ljubljana. Magistrska naloga.
Orožen, M., 1979: Uradovalna slovenščina v 2. polovici 18. stoletja. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. B. Paternu s sodelavci. Ljubljana. 155-177.
—	1986: Oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja (Ob Cigaletovem nemško-sloven-
skem terminološkem slovarju). Zbornik Slovenski jezik v znanosti 1. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana. 133-149.
—	1991 a: Odmevi francoske revolucije v Vodnikovih Novicah (1797-1800). Obdobje
slovenskega narodnega preroda. Ur. M. Kmecl. (Ob 70-letnici ljubljanske slavistike) Ljubljana. 195-208.
—	1991b: Vodnikove »Lublanske novice« in Francozi. Zbornik Kopitarjevi študijski dnevi
1. Ur. J. Mahnič. Ljubljana. 5-6.
—	- 1992: Uradovalno in pravno izrazje v Miklošičevem prevodu »Občedržavljanskega za-
konika«. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 2. Ur. T. Logar. (Zborovanje slavistov ob 100-letnici smrti Frana Miklošiča. Maribor-Ljutomer 1991) Ljubljana. 37-58.
PoStolkovâ, B., Roudny, M., Tejnor, A., 1983: O češke terminologii. Praga: Academia. Toporišič, J., 1973/74: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo. 273-279.
—	- 1981 : Prvi slovenski slovar vojaškega izrazja. Slavistična revija 29! 1. 112-114.
VATOVEC, F., 1961: Slovenski časnik 1557-1843. Maribor.
VidoviČ Muha, A., 1988a: Jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. XXIV.
seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. B. Pogorelec. Ljubljana. 83-91.
—	1988b: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga.
—	1997: Razmerja med leksemi in homonimija. Julia Bâlint: Slovar slovenskih homoni-
mov. Ljubljana. 7-16.
Summary
It has been exactly 200 years since Valentin Vodnik in Lublanske novice (1797-1800) began the formation of administrative-political and military terminologies, i.e., to an extent that k is possible to consider it the beginnings of terminology of the aforementioned fields.
The analysis of the terminological material, consisting of 15,000 catalogue cards (complete excerption), from all 103 issues of the first volume of Lublanske novice of 1797, on the formal level showed the tendency to use single-word terms: among administrative-political terms there are 86% of single-word nouns and among military there are 67% of single-word nouns. Among terminological phrases, left attributes containing qualifying adjectives, some of them formed by conversion, are prevalent.
Monosemy is not a consistently realized feature of Vodnik's terminology. Considering that Vodnik was a beginner in terminological work and that, consequently, the usage was unstable, this polysemy is not surprising: it is easier to give the existing term a new meaning than to form a new term, e.g,,/odba: 'court', 'trial', and 'sentencing'. The homonymy is not disturbing: a complete terminological overlapping is most often found between administrative-political and military terms, e.g., novinez 'conscript' and 'novice (of a religious order)'. Synonymy, which is the most common semantic feature of the terminology in question, is paradigmatic and syntagmatic. In the case of paradigmatic synonymy several terms correspond to one meaning independently of the context. Terminological pairs (synonymic series) are attested, i.e., native vs. borrowed terms, borrowed vs. borrowed terms, native vs. native terms, on the lexical and phraseological planes. Vodnik used a synonymic native or borrowed term as an explanation or illustration, e.g., felifhe - Kolonia, as a trial new formation, e.g., Admiral - morfki vajvod, as a word formation variant, e.g., vkasa - vkasilo\ more equal frequency of terms indicates a competition between already known, but unstable terms, e.g., president - predfédnik. Syntagmatic synonymy is always dependent on the context. In repetition or enumeration a terminological phrase is attested in a socalled short form, e.g., vojfkne barke - barke, but only if the meaning of the term's shortened form remained unambiguous. Two kinds of formation are attested, i.e., by lexical and derivational means.
Despite Vodnik's striving for relative stability of terms, the synchronic (the competition of synonims) as well as the diachronic level display a considerable fluctuation. Certain parts of his administrative-political and military terminology have been preserved with the same form and meaning or with different suffixes. With the change in their meaning some terms moved to a different technical field or they became a paît of general vocabulary (figurative meaning). In modern terminology historical terms do not have synonyms, the meaning of outdated and antiquated terms is expressed with new synonyms.