NARODNA. BIBLIOTEKA.
Rimska mythologija.
UVOD.
Prebivalci rimskega mesta so narasli iz raz-
nih plemen, namreč iz Latinskih, Sabinskih in
Hetrurskih. Latinci in Sabinci so bili dva so-
rodna naroda; oni so bili potomci velikega pelas-
giškega plemena, ki se je naselilo na obeh stra-
neh jadranskega morja, v Italiji in na grškem
polotoku. Vsled tega so imeli v obče njih ob-
redi skupni značaj, tedaj so v Rimu lahko zrasli
v celoto. Od teh dveh narodov imamo večino
rimskih bogov; vendar se da pri mnogih bogo-
vih težko dognati, so li latinskega ali sabinskega
rodu. Hetruščani pa, kteri so se najpozneje pri-
družili rimskemu prebivalstvu, in kteri niso bili
v tesnem sorodstvu z Latinci in Sabinci. vplivali
so posebno na vnajno rimsko vero s tem, da so
obrazovali verske obrede.
21*
316
Uvod.
Vera Latincev in Sabincev je bila iz začetka
v sorodstvu z grško vero; kajti tudi grški na-
rod je nastal iz pelasgiškega. Vendar se je v
teku časa izobrazilo in razvilo italsko verstvo
po narodnem značaji na poseben ter samostalen
način. Italskemu narodu in posebno tudi Rim-
ljanom ni bila lastna ona zmožnost tvoreče fan-
tazije, ki je pred vsem dičila hellenski narod.
Kimljan ničesar ne ve o veseli pesniški zabavi,
s ktero je Grk okinčal svoj mnogočleni božji
svet ter si ustvarjal svoje tisočerne bajke. Vsled
tega se pa tudi ni dal tako lahko zapeljati, da
bi izumil o svojih bogovih stiske iu slabosti člo-
veškega življenja ter izmislil lastnosti, ki niso
vredne božjega bitja. Mrzla naravstvena resnoba
je izlita črez njegove bogove, on jih ogleduje z
globoko nabožnim strahom ter jih časti pri svo-
jem na vnajnost in potrebo obrnjenem umu z
boječo vestnostjo, ki niti v besedah niti v de-
janji ne pozabi tudi najmanjše stvari.
Prebivalci Lacije, iz kterili je najprej nastal
rimski narod, bili so čvrsti pastirji in poljedelci,
ki so skupaj živeli v patriarhalski priprostosti;
oni so častili tedaj posebno bogove prirode, polja
in gozda, ki so branili in blagoslovili črede ter
Uvod.
317
poljskim pridelkom podarili rast. (Fauna, Sa-
turna, Ver t umna i. d.), potem take bogove,
pod kojih zavetjem sta bila obitelj in dom.
(L are, P ena te). To staroitalsko bogoverje,
ki nosi na sebi popolnoma značaj kmetskega
življenja in domovitosti, premestilo se je vže v
prvih časih v Rim. Rimljani so imeli dolgo časa
posebno veselje z življenjem na kmetih kakor
tudi čut za dom in rodbino, tudi takrat še, ko
se je razširila njih oblast daleč unkraj italskih
mej. Vsled tega so se ohranili tje do poznejše
dobe stari kmetski prazniki s svojimi surovimi,
čestokrat ne več razumljivimi obredi, kakor
„Lupercalia, Saturnalia" i. t. d.; s po-
sebno vetnostjo pa se je vedno opravljala služba
domačih bogov.
Razen bogov poljedeljstva, živinoreje in doma
so se sprejeli v Rimu vže iz začetka tudi za-
vetni državni bogovi, in ker je pretezala pri
Rimljanih državna misel vse druge misli, stopili
so sčasoma državni bogovi na prvo mesto. Na
Mu božjega sveta stoji Jupiter, ustanovnik
in hranitelj rimske države in zraven njega kot
najvišji državni bog Mars, roditelj Romulov in
oče rimskega naroda,, dalje Qnirit»u« . vojeriti.
v število bogov sprejeti Romulus. Poleg te družbe
trojnih bojnih in zavetnih bogov predočuje Ju-
piter s svojo soprogo Junono in hčerjo Mi-
nervo drugo, državo branečo družbo, njim se
je pridružila potem še V es t a, boginja domačega
ognjišča, državnega temeljna.
Češčenje ravno kar navedenih zavetnih bo-
gov rimske države je bilo glavni del državnega
rimskega verstva, ktero je baje Numa uredil
ter v tesno zvezo spravil z državnimi upra-
vami. Numa je ustanovil V e s t in i n e svečnice,
dalje Martu svečeniški zbor S ali je v, potem
duhovnike posameznih bogov (F1 a m i n e s), ko-
jib soproge „F1 aminicae" so opravljale službo
božjo s svojimi soprogi vred. Flamines so se
delili v Flamines maiores in minores, k
prvim so spadali kot najimenitniši F1 a m e n D i-
alis, poseben Jupitrov duhovnik; Flamen
M a r t i a 1 i s, poseben Martov duhovnik in F1 a-
m e n Q u i r i n a 1 i s, poseben Quirinov duhovnik.
Nekater ipripisujejo Numi tudi ustanovitev F eti-
aiov (Fetiales), ki so imeli nalog slovesno
napovedati vojsko ter prisegati zaveze in pogodbe
miru v imenu naroda. Nadzorstvo nad vesolnim
verstvom, nad javno in privatno službo božjo
Uvod.
319
imel je zbor Pontifikov, kojih predsednik
je bil P o n t i f e x M a x i m u s. O njegovih dolž-
nostih glej Liv. I, 20. Za časa kraljev so imeli
kralji sami nektere duhovniške službe opravljati,
posebno Jupitrovo službo božjo; da se pa ne bi
po iztiranji Tarquincev pogrešal kralj pri nekte-
rili posebnih državnih daritvah, izvolil se je za
take daritve Rex Sacrificulus ali Rex
Sacrorum, ki je imel mej vsemi duhovniki
na videz najvišjo častno stopinjo. Zbor A u g u-
r o v je imel nalog mesto naroda opravljati au-
spicije, pri državnih podjetjih poizvedeti božjo
voljo, ktera se je naznanila v gromu in blisku,
v tičjem letu, kriku in žretji. Iz droba žrtvova-
nih živalij prorokujoči H a r u s p i c e s so bili na-
jeti Hetruščani, ki so bili veliko nižje sto-
pinje časti in veljave nego Auguri ter v Rim
poklicani le v izvanrednih časih.
Posebno svojstvo rimske vere, ki ni bilo
ravno tako v tesni zvezi z javnim bistvom, kakor
nastalo iz samovolje in razsodka posameznih,
bilo je češčenje abstraktnih, posebno na-
ravstvenih pojmov kot božjih osebnih bitij,
kakor češčenje Vir tu ti s, Fidei, Pudici-
t i a e i. t. d. V poboženji abstrakcij, pri čem
320 Uvod.
-*----
je bil bolj delaven razum nego fantazija, prišlo
je tako daleč, da se je dajalo božje bistvo in
božje češčenje vsem mogočim lastnostim,
najnavadnišim rečem, d javnostim in slu-
čajnim o k o 1 n o s t i m, kakor n. pr. Orboni,
brezdetnosti, Fessoniji, utrujenosti itd.
Gori navedeni trojni početki rimske vere n a-
ravni, politični in naravstveni, umer-
jajo v cvetoči dobi države trdno celino, ki je
bila od državne strani zavarovana proti tujim
vplivom. Ali kakor je bilo od nekdaj glede države
načelo rimskega naroda navzemati se tujega in
zmesiti s svojimi uredbami, tako je tudi razmaknil
rimski narod pri razširjanji svojega vladarstva
svoj verski krog ter seznanivši se z drugimi
narodi doma uvedel tuje bogove in njih službo.
Ko se je bilo rimsko vladarstvo razširilo čez
spodnjo Italijo, prišli so Rimljani v dotiko z ondi
bivajočimi Grki, s kterimi so bili v zvezi uže
:za časa, ko so vladali še kralji; vsled tega so
jeli spoznavati grške bogove ter vpeljali nji-
hovo službo tudi v Rimu. Uže zgodaj so pri-
poznali orakulskega boga A p o 11 i n a v Delphih;
D i o s k u r o m se je postavilo svetišče leta 304.
pr. Kr. in viteški stan je sprejel junaška brata za
Uvod.
321
svoja zavetna bogova; iz Epidavra so dobili Rim-
ljani Asklepijevo službo, Aeskulapija itd.
Vsa ta inostranska bogočastja so še ostala,
dasiravno jih je država vpeljala in pripoznala,
tako dolgo, dokler se je ohranil pravi rimski čut
ter ostala omika Rimljanov narodna, nekako lo-
čena od starorimske državne vere, tako da niso
mogla v obče na njo vplivati niti uničljivo niti
razrušljivo. Ko pa je nastopil ob drugi plinski
vojski preobrat v omiki in vedenji Rimljanov ter
se polastil rimskega naroda duh grške omike,
prodrli so tudi grški nazori glede vere, in bogovi
grškega 01ympa so stopili v rimsko mesto. Imena
rimskih bogov in obredi bogočastja so se sicer
večinoma ohranili, toda rimskim imenom in ob-
redom so se podtikali grški nazori. Zlasti se
najde glede vere in bajeslovja grški vpliv v rim-
skem slovstvu, ki se je popolnoma razvilo po
grškem. Sicer se rimska vera ni popolnoma iz-
gubila v grški veri; mej rimskimi bogovi se
nahajajo nekateri, za katere pri Grkih ne naj-
demo primernih bitij; pri takih bitjih so se vedno
ohranili starorimski nazori.
Ko so se bili Rimljani seznanili z grško vero,
pričel se je vže propad njihove vere in njihovega
322
Uvod.
vedenja, Vsled tega so se tudi poprijeli nevere
in praznoverja Grkov. Drzno so zasmehovali
bitja, na kojili obstanek niso več verovali ter se
poganjali posebno za skrivnostna bogočastja s
praznovernimi obredi. Najpoprej so se poprijeli
verskega propada omikani stanovi, ali za njimi
kmalo tudi prosto ljudstvo. Proti temu propadu
so bili brezspešni vsi napori senata, ki je skušal,
držeč se vnajnosti. ohraniti staro vero prednikov.
Augustus je ustanovil zopet nektere stare obi-
čaje in praznike, zgradil starim bogovom nova
krasna svetišča, skušaje odstraniti inostransko
službo božjo; in v tem prizadevanji, vero in na-
ravstvenost zopet povzdigniti, posnemali so ga
drugi cesarji; toda niti krasna svetišča, niti si-
jajne slovesnosti, niti teorije modrijanov niso za-
mogle vdahniti propadajočemu paganstvu novega
duha ter zabraniti njegovega propada.

A, Bogovi.
• _—_
I. Glavni bogovi rimske državne vere.
l. Jupiter (Juppiter).
Jupiter se vjema po imenu z grškim Ze-
nom (gl. Zen.) ter ima v obče isti pomen kakor
Zen; vendar so se izgubile nektere strani nje-
govtga bistva po posebnem rimskem načinu. On
je nebeški oče, nebeški vladar, od njega priha-
jajo vse nebeške prikazni, blisk in grom, nevihta
in toča, dež in vedrost (F u 1 m i n a t o r, T o 11 i-
trualis, Pluvius, Serenator), nebeška
luč prihaja od njega (Lucetius, Diespiter,,
bog dneva). On nosi strelo v svoji mogočni
desnici ter jo meče na zemljo; *) prostor, kterega
*) Simbol strele je bil kremen, zatega del nosijo Jupitrovi
hipi kremen v rokah.
324
Kimska mytliologija.
je zadela strela, si je izbral, da se mu posveti.
Na takih prostorih je zakopal Pontifex, tiho
moleč, v zemljo kamen, kot simbol bliska, potem
je prostor obgradil ter ga previdel z altarjem.
Verovalo se je tudi, da se zamore z gotovimi
obredi blisk zvabiti iz neba (JupiterElicius);
N um a je bil to večkrat storil, ali Tuli us Ho-
s t i 1 i u s je izgubil pri takem poskusu svoje živ-
ljenje (Liv. I, 20. 31. Ov. Fast. III, 2§5 si.*).
Kot dež podeljujoči bog je Jupiter dobrotljivi
oploditelj polja, kteremu se je darovalo pri delj
časa trajajoči suši; pri tej priliki so vlačili
tako zvani vodeni kamen (manalis lapis)
-črez polja, misle, da ima ta sveti kamen moč
vodo iz nebes zvabiti (aquilicium).
Ta mogočni nebeški kralj je vladar celega
sveta, vseh bogov in ljudij. Usode posameznih
kakor tudi narodov in držav so zavisne od volje
najvišjega in najboljšega boga (J. O p t i m u s
Maiimus); zlasti je pa pod njegovim vodstvom
rimska država, na kojej središči, Kapitoliji,
je stalo njegovo najslavniše svetišče (Capito-
*) Jupitra kot boga bliska označuje tudi imeSummanus,
jki se je pozneje, ko je bil njegov pomen uže neznan, smatral za
Bita, ker je bil baje ponočni bog bliska.
Posl. Lavoslav Koprivšek.
13
linus); on je odločil rimsko mesto za vladarja
sveta, on daja njegovim uradnikom moč in oblast
vladati čez človeški rod ter vodi njegove armade
k zmagi (Imperator, Victor, Stator, beg
ustavljajoči, Opitulator). Kedar je tedaj sto-
pil mladeneč, ogrnivši si možko togo (toga vi-
rilis), v državljanski stan, počastil je Jupitra na
Kapitoliji. Kedar je nastopil konsul svojo službo,
korakal je na Kapitol, obdan od ljudstva in se-
nata. Vojskovodja je opravljal, predno se je
podal v vojsko, na Kapitoliji molitve in obljube,
ob zmagonosni svoji vrnitvi se je peljal na kras-
nem s štirimi konji napreženem vozu v trium-
pliu k svetišču, da opravi ondi hvaležnega srca
svoje daritve in molitve in da položi svoje lavo-
rikove vence v krilo Jupitrove podobe. Najkras-
nejši plen (spolia optima), orožje, ktero je voj-
voda protivnemu vojvodi sam vzel, se je tudi
posvetilo na Kapitoliji svetišču Jupitra Fe-
retrija (Feretrius, Liv. I, 10.).
Jupitru Kapitolinu na čast so se praznovale
mesca decembra več dni zaporedoma na velikem
tekališči (CircusMaximus) rimske igre, pri
kterih je bilo različno vrstno tekmovanje in je
bilo ljudstvo prejemalo javne pojedine. Tudi od
326
Kimska mytliologija.
teh različne, v e 1 i k e aliKapitolinske igre,
pripadale so Jupitru. Jednaka slovesnost se je
prirejala J u p i t r u L a t i a r i j u (J. Latiaris) kot
varuhu latinske zaveze na čast in sicer na al-
banski gori. To so one Feriae Latinae, pri
katerih so se sešli vsi rimski oblastniki in pri
katerih so darovali konsuli kot voditelji sloves-
nosti s poslanci latinskih mest vred Jupitru bele
bike. Slovesnost je bila premična ter po kon-
sulih napovedana; toda se je morala vedno ob-
hajati preden sta se konsula napotila v vojsko
(Liv. XXI, 63. XXII, 1. Caes. b. civ. III, 2.).
Ker se je Jupiter smatral za voditelja člo-
veških usod, bili so mu posvečeni najvažniši letni
oddelki kakor Ide vsacega mesca. Takrat mu
je daroval FlamenDialis koštruna (Ov. Fast.
I, 587.). Nasprotno so bile K al en de vsacega
mesca posvečene Ju n oni, tako da je bil me-
sečni tek pod varstvom obeh najvišjih mej seboj
zvezanih božanstev. Pri početku vsacega važ-
nega podjetja so klicali na pomoč njega in Jana,
boga vsacega začetka. Kmetovalci so mu prire-
jali ob setvi in ob početji žetve kmetsko slo-
vesnost, ob začetku trgatve (19. avgusta) so
praznovali skupno slovesnost, kmetska Vinalia,
Posl. Lavoslav Koprivšek.
327
v vesoljni Laciji. Tudi dan, kterega so se pomladi
odpirali sodi novega vina, bil je Jupitru posve-
čen; bila je ta slovesnost nekaj jednakega ka-
kor grška jii&oifia in se tudi zvala Vinalia.
Za časa velikih stisk n. pr. po bitki na trasi-
menskem jezeru (Liv. XXII, 16.) so obljubili
Rimljani Jupitru, da bi nevarnost odvrnili, tako
zvano ver s a cr um t. j. daritev vseh v oni pom-
ladi rojenih živalij; v starejši dobi razun tega
tudi vse otroke, ki so se rodili določene pomladi.
Zadnjih vendar niso zaklali in darovali, ampak
poslali čez mejo, ko sb bili dorasli. Kot vodi-
telj človeških usod je Jupiter objednem njih po-
ročnik po gromu in blisku, po letu, glasu in
žretji ptic, po sanjah itd.
Kakor Zen je tudi Jupiter branitelj vseh
naravstvenih zadev v človeškem življenji; on čuva
nad zakonom in sorodnimi razmerami, nad pri-
sego, nad gostoljubnimi in narodnimi pravi; mej-
nik je njemu posvečen. Vsled tega je F i d e s
njegova tovaršica, ki poleg njega na Kapitoliji
biva; za tega del se zove sam Dius Fidius
(Ztvg nianog) z ozirom na vestnost, ktere se je
treba držati pri zavezah in pogodbah. Ali D i u s
Fidius se je smatral tudi za posebno Jupitru
328
Eimska mytholoprija.
sorodno bitje, primerno sabinskemu polubogu
SemonuSanku(Semo Sancus, Ov. Fast,
VI, 213. od sancire, s prisego se zavezati).
So li staroitalski narodi v najstarejši dobi
Jupitru pripisovali stariše ali ne, ni znano; v
poznejši dobi, ko so se seznanili z grškim baje-
slovjem, smatrali so ga za sina Sat ur novega
in boginje O p s, ki sta se poistovetila s Kronom
in Rhejo. Junoin Minerva, kteri ste bili z
njim na Kapitoliji združeni v njegovem glavnem
svetišči, smatrali ste se za njegovo soprogo in
hčer; vendar se zdi, da v najstarejši dobi ni bilo
te rodbinske razmere mej temi tremi božanstvi.
Najvišji bog je sam in vzvišen stal tukaj v svoji
krasoti, ne da bi bil vsled kake zveze, kakor
grški Zen, stopil v kroge posvetnih razmer in
človeških slabostij.
Na Kapitoliji je stalo na prostoru, ki se je
bil z val mej dvema gajema (inter duos lu-
cos), svetišče Vejevo (Vejovis) ali Vedjovo
(Vedjovis) z božjo podobo, ki je držala v roki
puščice in imela poleg sebe kozo. Ovid (Fast.
III, 429. si.) pravi, da je Romulus obgradil gaj
z zidom ter prostor napravil utočišču; bog, ko-
jega podoba tukaj stoji, je baje mladi Ju p i-
Rimska mythologija.
329
ter, kakor kažeta koza na podobi in ime samo ;
kajti prvi zlog ve pomenja m al. Koza pa mu
je pridjana, ker je dojila Jupitra, ko je bil še
otrok. Vejovis je bil menda v resnici mla-
dostni Jupiter, ki je branil v utočišči pomoč iska-
joče; puščice so podoba streljajočih solnčnih žar-
kov. Poznejša doba je izgubila pravi pomen o
tem bogu; za tega del so ga smatrali vsled pu-
ščic za Apollina ali vsled prvega zloga ve za
pogubnega Jupitra.
2. Juno.
Juno je nasprotna podoba Jupitrova
od ženske strani, kakor H e r a nasprotna podoba
Zenova. Njeno ime ima isto deblo, ki znači
nebo in zemljo in ki se ob jednem v imenu
„ Jupiter" nahaja. Ona je nebeška kraljica, ka-
kor Jupiter nebeški kralj; toda pri njej se je
skoraj popolnoma izgubila naravna stran, njen
delokrog obsega malo, ne samo človeško življenje.
Z Jupitrom vred poleg kterega je bila na Kapi-
toliji skupno češčena kot K a p i t o 1 i n a, imela je
nadzorstvo nad rimskim mestom in kraljestvom;
kot E e g i n a se je častila mej drugimi na Aven-
tinu, kamor je prinesel iz V e j ev Kamillus njeno
Nar. bibl.	32
330
Grška mytiiologi.ja.
podobo in službo (Liv. V, 22. XXII, 1.). Isto
tako je imela osobito politični pomen Juno So-
spita, koje glavno bogočastje je bilo v Laviniji,
kjer je ostalo še v oni dobi, ko so jo bili pre-
mestili v Rim (Liv. XXII, 1. VIII. 14.).
Mimo države se je Juno posebno brigala za
dom in ženski spol. Kakor je na pomoč klical
mož svojega Genija, tako žena J u n o n o, kot
svojo osobito zavetno boginjo, kteri je tudi rojst-
nega dne darovala. Juno pomaga ženskam v vseh
razmerah življenja, ona je i V i r g i n e n s i s i M a-
t r o n a, zavetnica devic in žen. Ona je posebno
branila zakon, kakor grška Hera; zavoljo tega
se zove Pronuba (Verg. Aen. IV, 166.), Juga
ali Jugalis, Domiduca (isto tako Jup. Do-
miducus), kot boginja, ki spremlja nevesto na že-
ninov dom, Unxia, ker je ovila nevesta stopa-
joča v ženinov dom podboje z volnatim trakom
ter jih mazilila z oljem; kot Lucina je pospe-
ševala porode (Ov. Fast. III, 247. si.). Tudi kot
ohraniteljica otrok je bila češčena enako grški
Artemidi ("^grefii? xovQ<>T(>6cpoi).
Glavni praznik, kterega. so praznovale vse
žene Junoni na čast, zval se je Matronalia,
praznik gospodinj. Ta praznik je bil 1. marea,
Posl. Lavoslav Koprivšek.
331
ki se je vsled tega imenoval Kalendae femi-
narum; po pravljici se je ustanovil v spomin
na zakon, kterega je Romulus osnoval dotieni
dan (Ov. Fast. III, 179. si.). Žene so ovenčane
korakale k svetišču JunoneLucine na eskvi-
linsko goro ter poklonile ondi boginji rože proseč
za zakonsko srečo (Ov. Fast. III, 253,). Gospe
so pogostile in obdarovale tega dne svoje služ-
kinje ter same dobivale tega dne svoja darila
od svojih soprogov in sorodnikov. Enak praznik
je bil dne 7. julija na čast Junone Kapro-
tine (Caprotina, kozja Junona) t. j. praznik
kaprotinskih Non; ta praznik se je obhajal
od strani soprog v družbi sužkinj pri kozjem
močvirji, zraven kozje smokve (caprificus) ter se
tudi oziral na zakon.
Vsled grškega bajeslovja je postala Juno
Saturnova in Opina (Ops) hči, (za tega
del S a t u r n i a) ter Jupitrova sestra. Dvomljivo
je, ali se je Juno od nekdaj smatrala za Jupi-
trovo soprogo; z njim in Minervo stoji pri
Rimljanih v tesni zvezi, razmerje, ktero se pri
Grkih glede Here in Athene ne nahaja. Rim-
skemu svojstvu je tudi to posebno, da je bila
Junoni posvečena gos.
22*
332
Kimska mytliologija.
3. Minerva.
Tretja, kapitolinska, mesto braneča boginja,
je Minerva, koje ime je izvedeno od besede
minervare, ki ima sorodno deblo z besedama
m en s in memini. Vsled tega je ona misleča,
izmišljajoča in izumeča boginja. Pod zavetjem
modre boginje stoje vse obrtnije, umetnije in
vede mož, kakor valjarji, črevljarji, zdravniki,
učeniki, podobarji in posebno tudi godci, slednjič
vse ženske spretnosti. Od 19. marca naprej se
je obhajal pet dni trajajoči praznik Quinqua-
t r u s (Ov. Fast. III. 809 si.), kterega so se vde-
ležili šolska mladina, ki je imela te dni prosto,
ženska dela učeče se deklice, rokodelci in umet-
niki različnih vrst. Zadnji dan se je darovalo
v črevljarski dvorani (atrium sutorium) ter obha-
jalo čiščenje trob (tubilustrium); kajti troba je
bila posvečena Minervi in pod njenim posebnim
varstvom je stala družba trobcev, kterih niso
mogli pogrešati pri nobenih verskih opravilih,
niti pri daritvi, niti pri mrtvaških sprevodih.
Kakor so imeli pri tem prazniku trobci glavni
nalog, tako piskači pri poznejšem dne 13. junija
praznovanem prazniku, ki se je tudi zval Quin-
Posl. Lavoslav Koprivšek.
21
quatrus, pa je samo tri dni trajal (minores
gl. Ov. Fast. VI, 645. si. Liv. IX, 30.).
V poznejši dobi so prenesli na Minervo neka-
tere nazore o grški Palladi n. pr. ozir na boj,
zmago in plen (Liv. XLV, 33). Grški vpliv se
tudi pozna v zvezi Minervini z Neptunom, kte-
rima se je po bitki na trasimenskem jezeru raz-
grnila skupna blazina (Liv. XXII, 10.). Pallas
in Poseidon sta se pri Grkih združila čestokrat
kot ("jmioi. Trojanski Palladium je bil baje od
Aeneja v Italijo prenesen ter v Rimu spravljen
v najnotranjšem delu Vestinega svetišča,
4. Mars (Mavors, Mamers).
Mars je bil poleg Jupitra najimenitniši bog
rimske državne vere; ž njim in z Quirinom
tvori on trojico zavetnih bogov, katerim so bili
trije prvi najodličniši Flamineš ustanovljeni.
On je bil Romulov roditelj ter se je častil kot
oče in zavetnik celega rimskega naroda (M a r s-
pater, Maspiter). Posebno varuje in po-
maga narodu svojemu v vojski; on je bojni bog,
ki vodi armado v boj (G r a d i v u s, od vojaških
korakov) in ki se v bojih poleg Jupitra in Qui-
rina v to svrho na pomoč kliče, da bi podelil
334
Kimska mytliologija.
svojemu ljudstvu zmago (Mars Victor). Su-
lica je bila njegov bojni simbol; vsled tega ima
sam priimek Quirinus (od sabinske besede
c ur is, rimsko quiris, sulica). Kedar se je
vojskovodja napotil v vojsko, podal se je poprej
v Marto v o svetišče; ondi je stresel svete
ščite (ancilia) in božjo sulico izkliknoč: „Mars
čuvaj!" Drugi plen je bil njemu posvečen, ali prvi
JupitruFeretriju. Bojna vežbališča so bila
njemu posvečena, v prvi vrsti po njem imeno-
vani C a m p u s M a r t i u s. Konjske dirke, ktere
so se tukaj vršile, bile so pod njegovim varstvom;
ter so se prirejale njemu na čast; tako n. pr.
Equiria dne 27. februarja in 14. marca (Ov. Fast.
II, 855. III, 519.). Ob Idah mesca oktobra so
se tudi njemu na čast prirejale konjske dirke in
potem se je daroval mej raznimi in posebnimi ob-
redi glavni konj zmagonosne dvojne vprege, tako
zvani oktobrovkonj; kajti bojni konj je last-
nina bojnega boga. Na Martovem polji se je
vršila tudi vsako peto leto cenitev imetja in držav-
ljanskega razmerja vsakega rimskega državljana
( c e n s u s), pri kateri priliki se je pregledovalo
rimsko ljudstvo kot vojna ter očistilo z daritvijo
Martu pripadajočo (lustrum).
Posl. Lavoslav Koprivšek.
335
S tem ozirom na boj pa še ni dognauo Mar-
tovo bistvo; on stoji od najstarejše dobe tudi
v zvezi s poljedeljstvom in živinorejo. Pomladi,
navadno kakega dne mesca maja, gonili so rimski
kmetovalci žrtvene živali, ki so se darovale Ce-
reri, Martu in drugim poljskim bogovom, kot
čistilno daritev (lustratio) okoli svojih njiv
ter prosili za plod poljskih pridelkov. To je bilo
tako imenovano Ambarvale sacrificium.
Molitev, ktero zaukazuje Kato starejši (R. Rust.
141.) pri tej priliki, glasi se: „Oče Mars, prosim
te, bodi milostljiv meni, mojemu domu in mojej
obitelji; vsled tega sem ukazal goniti okoli svo-
jega posestva žrtev svinj, ovac in bikov (suo-
v e t a u r i 1 i a). Odvračaj doživele in ne doživele
bolezni, neplodnost, opustošenje, škodo in neu-
godno vreme! Daj rasti in oploditi sadje, žito,
trtni zasad in grmovje! Ohrani pastirje in črede
zdrave ter podeli srečo in zdravje meni, mojemu
domu in mojej obitelji itd." V starodavnem spevu,
kojega je isto tako mesca maja plesaje prepe-
valo dvanajst a r v a 1 s k i h b r a t ov tej boginji
na čast ob prazniku D e a e D i a e, boginje plod-
nosti rimskih livad, klical se je na pomoč mej
drugimi bogovi tudi Mars, da bi odvrnil nesrečno
336
Kimska mytliologija.
kugo. Ker se je navadno v gozdovih pasla ži-
vina. ki je stala ob jednem pod Martovim var-
stvom, dobil je Mars priimek S i 1 v a n u s. Mars
se je tedaj smatral v obče za boga, ki je branil
ljudstvo, njegovo zemljišče in vse njegovo imetje
vsake škode, bodi si, da je nastala vsled sovraž-
nega navala, ali vsled divjih zverin (kakor volka),
ali vsled neugodnega vremena, ali vsled bolezni
in kuge; toda najbolj mu je sčasoma ostala last-
nost zavetnega boga bojev.
Martu je bil posvečen ves mesec marec.
Od 1. marca pričenši je korakalo 12 Salijev
(plesalcev, gl. salio) ob različnih dnovih mesca
Martu na čast po mestu okrog. Oni so v orožji
plesaje in prepevaje speve v starodavnem jeziku
nosili v levici Martove ščite, a n c i 1 i a, na katere
so udarjali z bakrenimi palicami. Za Nume je
padlo ob času kuge tako ancile z neba, kot
zastava, da je država rešena, ako se ta ščit
ohrani. Za tega del je dal Numa po umetniku
Mamuriju (Mamurius ime je istega debla z
onim od besede Mars) narediti še 11 popolnoma
enakih ščitov v to svrho, da se ne bi mogel iz-
takniti pravi ščit (Ov. Fast. III, 373, si. Liv.
I, 20.). V saliarskih spevih so se na pomoč kli-
Posl. Lavoslav Koprivšek.	25
cali poleg Marta še drugi mesto braneči bogovi,
tako, da je ta sprevod za mesto imel isti pomen,
kakor ambarvalia za poljske meje.
Mars je bil tudi prorokovalni bog. V deželi
Sabincev pri T i o r i M a t i o n i je imel stari ora-
kul, enak dodonejskim; vendar ni služil za sred-
stvo pri prorokovanju golob ampak detelj (picus);
vsled tega so si izumili poznejši prorokovalnega
kralja v Laurentu z imenom Picus, kterega
je baje Circe prestvorila v detelja (Ov. Met.
XIV, 313. si.).
Martova tovaršica in soproga, pravijo, je
bila N e r i o ali N e r i o n e (hrabrost). Vrh tega
so se smatrali za Martove tovarše M o 1 a e (bojne
težave) Pallor in Pavor (bledost in strah),
kakor se zdi samo polatinjeni grški pojmi A1T-
ft o g in <1> o p o?.
Poleg Marta so Rimljani še častili grški
Enyoji podobno bojno boginjo po imenu Bel-
lona ali Duellona (gl. bellum, duellum),
ki je bila ali Martova sestra ali soproga ali hči.
Na zadnji strani njenega na Martovem polji stoje-
čega svetišča je bila soha, poleg ktere so Feti-
ales običajno metali svoje sidice od časa Pyrr-
hove dobe povodom bojne napovedi (Ov. Fast.
338
Kimska mytliologija.
VI, 201. si.). Ko je bilo rimsko kraljestvo še
majhno, opravljali so Fetiales metanje na meji
sovražne zemlje (Liv I, 32.). Ta morda sabinska
boginja je bila popolnoma različna od kappado-
cijske naravne boginje B e 11 o n a, katero so sla-
vili azijatski duhovniki (Bellonarii) od sul-
lanske dobe pričenši v rimskih svetiščih z divjim
navdušenjem. Ob njenih praznikih so jej daro-
vali svojo lastno kri objednem prorokovaje in
na divji asijatski način rezoči si z noži kožo na
rokah in ramah.
5. Quirinus.
Quirinus pomenja boga s sulico (gl. Mars).
Ime iz začetka ni bilo druzega nego priimek
Martov kot bojnega boga; sicer se zdi, da je
on postal uže zgodaj, predno so ga prinesli Sa-
binci v Rim, samostalni bog in posebna oseba.
V Rimu je stopil Quirinus Martu in Jupitru na
stran kot zavetni bog boja. Sabinci so ga sma-
trali za očeta Medija Fidija ( M e d i u s F i d i u s ),
ustanovnika Kurijev (Cures), svojega pradeda;
isto tako so smatrali Rimljani Marta za Romu-
lovega očeta, kterega so po njegovi smrti mej
bogove šteli pod imenom Q u i r i n u s. Romulu s
Posl. Lavoslav Koprivšek.
27
Quirinus je tedaj vsled te uvetnosti početnik
rimskega naroda, Quiritov, enako Martu
samemu.
Dne 17. februarja se je praznoval Quirinu
na čast praznik Q uir in ali a, pri kateri priliki
so mu darovali njegovi Flamines ter mazilili
njegovo orožje.
6. Vesta.
Vesta se zlaga z grško Hestijo; ona je
čista boginja ognjišča in ognja na ognjišči, tedaj
boginja, ki zbira obitelji v zvesti slogi. Kot
obitelji varujočo boginjo so jo častili v vsaki hiši,
kjer je bilo ognjišče, središče doma; njen oltar
in njeno bogočastje je v zvezi stalo s službo Pe-
natov in Larov.
Kakor Hestia na grškem je imela tudi Vesta
V Rimu politični pomen; kajti mestna občina in
država sama ste veliki obitelji. Za državno sre-
dišče so smatrali za časa kraljev kraljevi dom
(regia) na zborišči (Comitium); za tega
del je tudi Vestino svetišče ondi stalo in sicer
združeno s kraljevim domom. Ko so bili kralji
iztirani in kraljestvo odstranjeno, postal je kra-
ljevi dom javno stanišče za Pontifika maxima,
Rimska mythologija.
kije imel nadzorstvo nad svetim ognjiščem države
ter njenimi svečenicami. To javno Vestino bogo-
-častje se je od strani Rimljanov kaj sveto oprav-
ljalo. Za to službo je bilo odločenih šest sve-
čenic, Ves talk (Liv. I, 20.), ktere so morale
kot služabnice čiste deviške boginje ostati neo-
možene ter so kot posvečenice vživale visoko
čast. One so stanovale v Vestalinem svetišči ter
imele skrbeti, da ne ugasne ogenj na ognjišči;
kajti, ako bi ugasnil ogenj, smatralo bi se to za
veliko nesrečo države. Ako se je taka nesreča
pripetila, bičal je Pontifex maximus ono
Vestalko, vsled koje neskrbnosti je ugasnil ogenj.
Ogenj pa se v novič ni prižigal pri takem ognji,
ki je bil oskrunjen vsled človeške rabe, ampak se
užigalnim zrcalom ali pa z iskro, ki je nastala
vsled vrtanja kake deske. Dne 1. marca, s katerim
mescem je pričelo v starejši dobi leto, se je užigal
Vestin ogenj; na kateri način, to ni znano. Ve-
stine podobe ni bilo v svetišči (Ov. Fast. VI,
292.), ampak ogenj sam se je smatral za njeno
podobo; nasprotno pa se je mislilo, da so v naj-
skrivnišem delu svetišča ohranjene različne svete
stvari, posebno podobe državnih Penatov, ktere
so bile znane samo Pontifiku in Vestalkam. Kakor
Posl. Lavoslav Koprivšek.
341
vse mesto in vsa drža.va, tako imela je tudi
vsaka kurija posebej svoje Vestino svetišče.
Staro "Vestino svetišče je bilo v Laviniji,
rojstnem mestu Latincev, kamor je baje Aeneas
prinesel Vestin ogenj in trojanske Penate. Tj&
so se podali rimski konsuli, praetorji in dikta-
torji, da bi darovali, kedar so nastopili svojo
službo.
Vesti na čast so se vsako leto dne 9. junija
praznovala Vestalia (Ov. Fast. VI, 249 si.);
tega dne so se na ognjišče polagala jedila za
boginjo; osle pa, kteri so se v to svrho rabili, da
so gonili mline, gonili so, z venci okrašene in s
kruhom obložene k Vestinemu svetišču, v zna-
menje, da podeljuje boginja obitelji vsakdanji
kruh. Za tega del so praznovali ta dan i peki
i mlinarji.
7. Vuleanus.
Poleg Veste so Rimljani častili tudi Vul-
kana kot boga ognja in ognjišča; vendar se
kaže pri njem še posebni pomen, da je ob jed-
nem, kakor Hephaistos,bog kovinskih del ; kajti
koyina se da obdelavati le s pomočjo ognja. Za
tega del ima priimek Mulciber, talitelj.
342
Kimska mytliologija.
Vulcanus je imel enako Vesti politični po-
men. Vulcanal, prostor, na kterem se je
častil Vulkan, črez C o mi ti um vzdigajoča se
ravan brez svetišča, bil je enako Vestinemu sve-
tišču nekako državno ognjišče, zraven kterega
so se vršili shodi patricijev in senata. Uže Ro-
mulus in Tatius sta se baje tukaj shajala, da se
posvetujeta v javnih zadevah. Vulkanova sve-
tišča so se pozneje premestila iz mesta ven, ker
so ga sčasoma vedno bolj smatrali za boga po-
žarov. Gotovo pa je bil Vulkan v starejši dobi
z Vesto v najtesnejši, morda celo v zakonski
zvezi. Ko so ga bili pojednačili z Hephaistom,
dobil je za svojo soprogo Venero.
Vulkanu na čast praznovan praznik, Vul-
canal i a, je bil dne 23. avgusta. Tega dne so
se mu prirejale igre v flaminijskem dirkališči ter
se njemu v dar metale v ogenj ribe, prebivalci
njemu sovražnega elementa.
8. Janus.
J an u s najimenitniši bog Rimljanov in često-
krat imenovan poleg Jupitra, ni bil iz začetka
nič druzega nego solnčni bog, ki povzročuje in
določuje spremembe naravnega življenja, letni in

Posl. Lavoslav Koprivšek.
31
časovni bog, ki privaža ljudem leto, mesce in
dno ve. Začetek leta je bil isto tako njemu po-
svečen, kakor začetek mesca in dneva; duhov-
niki so ga vsako jutro na pomoč klicali kot
otvoritelja dneva (Pater matutinus, Hor.
Sat. II, 6, 20.). Pričetkom vsacega mesca, ob
Kalendah, so mu darovali vino, kadilo in sadje;
prvi mesec leta je bil njemu posvečen ter dobil
ime od njega; na novega leta dan (Januariae
C al en d a e) se je praznoval njegov najimenit-
niši praznik.*) Tega dne so se oblačili v praz-
nično obleko ter se vzdrževali vseh hudobnih
besed; govorilo se je samo kaj dobrega in lepega,
kar je bilo za leto ugodnega pomena, pozdrav-
ljali so se s posebnimi čestitkami ter drug dru-
zega razveseljevali s pomenljivimi darovi. Za-
četek vseh časov je v Janovih rokah; za tega
del se je reklo, da je Janus prvi, pred Saturnom
*) V starejši dobi je bil prvi mesec leta marec. Ob Idah
tega mesca so obhajali plebejoi neki novoletni praznik na bregu
reke Tibere, pri katerej priliki so se vdajali veselemu in objest-
nemu užitku ter drug drugemu želeli, da bi to in še mnogo dru-
gih let preživeli v veselem zdravji, blagoslovljeni s posvetnim bla-
gom (ut annare perennareque commode liceat). Iz te
čestilke so naredili posebno boginjo „Anna Perenna", koje pomen
so skusili v poznejši dobi Rimljani različno tolmačiti (Ov. Fast.
HI, 523. si.).
344
Kimska mytliologija.
in Jupitrom, vladal v Italiji ter vsem bogovom
ustanovil svetišča.
Pojem časnega začetka in vstopa, prehoda
in prohoda iz enega oddelka časa v druzega je
postal pri Janu splošen in se raztezal črez vsa-
kovrstno človeško djavnost. Rimljani so namreč
vsakemu začetku pripisovali veliko važnost-; od
dobrega ali slabega začetka odvisuje dober ali
slab vspeh vsake stvari. „Vse tiči v začetku,
na prvi glas ste poslušni s plašnimi ušesi, le
prva tica, ki se prikaže, je pomenljiva augurom",
govori Janus sam pri Ovidu (Fast. I, 179.). Za
tega del je Janus tako važen, v vse razmere
privatnega in javnega življenja segajoč bog. Pri
vsakem podjetji, pri začetku setve in žetve (J a-
nus Consivius), pri nastopu službe itd. so
ga na pomoč klicali. Pri vsaki molitvi so njega
prvega imenovali, ob velikih božjih praznikih so
najprej njemu darovali, kajti on je odpiral, tako
so namreč mislili, molitvam duri nebeške.
Cas in kraj sta sorodna pojma, vsled tega
je Janus lahko postal tudi bog krajevnega pro-
hoda, bog duri, ki so se po njem imenovale tudi
ianuae; iani se zovejo prohodi mestnega ob-
zidja. Janus je čuval durne vhode in izhode ter

Posl. Lavoslav Koprivšek.
345
jih odpiral in zapiral, v znamenje tega je nosil
v rokah ključe (Claviger,Patulcius, Clu-
sius); nad durmi je navadno stala njegova
podoba z dvojnima obrazoma, kterih eden je bil
obrnjen na zunaj drugi na znotraj (Gr e m i n u s ).
Početek vojske, kedar je vojaška četa ko-
rakala skozi odprte duri mesta v vojsko, je bil
za državo tako važni dogodek, da so se morali
spominjati pri tej priliki Jana, boga začetka in
odpiranja; potem se je slovesno odprlo svetišče
tega boga, sama vrata blizo kapitolinskega brega,
ter ostalo odprto tako dolgo, dokler se ni vojaška
četa vrnila in vojska končala (Ov. Fast. I, 257. si.
Verg. Aen. VII, 607 si. Liv. I, 19.).
Tem božanstvom hočem še pridjati nektera
druga, ktera sicer iz začetka ali sploh niso bila
rimska, ali so se pa smatrala samo za rimske
bogove nizke vrste; odkar so se pa Rimljani po-
prijeti grških nazorov, od časa cvetočega rim-
skega slovstva so se smatrali tudi ti za mogočne,
visoko stoječe bogove, ki vredno na strani stoje
prej omenjenim bogovom.
Nar. bibl.
23
346
Kimska mytliologija.
9. Apollo.
Tega boga so Rimljani prevzeli od Grkov,
pa ne da bi ga bili pojednačili s kakim domačim
bogom ali zamenili na kak način njegovo bistvo.
Uže za časa Tarquinija Superba so baje Rimljani
za svet prašali delpliski orakul. Slednje se je
pripetilo za časa oblege mesta Vej i (Liv. V. 21.).
Prvo svetišče v Rimu se je Apollinu obljubilo
1. 432. pr. Kr. v to svrho, da odvrne pogubno
kugo od mesta (Liv. IV, 25). Temu svetišču
se je pridružilo pozneje še več drugih Apollina
zdravnika (Apollomedicus); toda zdravilna
moč tega boga ni zadevala samo telesa, ampak
tudi dušo, on je bil zdravilni in čistilni bog.
Za časa druge punske vojske so ustanovili Apol-
linu vsako leto ponavljajoče se a p o 11 i n a r s k e
igre (Liv. XXV, 12), pri katerih somu daro-
vali po grškem načinu. Te igre so se mu prire-
jale kot bogu, ki sovražnike odbija in zmago
podeljuje. Augustus, ki je tega boga posebno
častil ter mu ustanovil svetišča pri Akciji, kraji,
poleg kterega si je priboril samovladarstvo, in
na palatinskem bregu, vpeljal je Apollinu tudi
akcijske igre ter obhajal praznik saeku-
Posl. Lavoslav Koprivšek.
347
larskih iger poleg Dita in Proserpine tudi
Apollinu in njegovi sestri Diani. V spevu, kte-
rega je Horatius zložil za ta praznik in kterega
so tretji dan praznika prepevali mladenči in de-
vice v Apollinovem svetišči na palatinskem bregu,
kličeta se obe božanstvi v blagoslov države na
pomoč. V tem spevu se tedaj smatrate ti bo-
žanstvi za zavetna državna bogova.
Ime L a t o n a (ona je bila Apollinova mati)
ni druzega nego polatinjena grška beseda Leto
(lateo = Ziji9(o).
Grškega zdravilnega Asklepija, Apollinovega
sina, so Rimljani premestili v Rim pod imenom
Aesculapius 1. 291. pr. Kr. za časa neke
kuge ter mu posvetili svetišče na otoku reke
Tibere (Ov. Met. XV, 622. si. Liv. X, 47).
10. Diana.
D i a n a je bila prva italska boginja, pode-
ljiteljica luči in življenja, enako Junoni Lu-
či ni. Zavoljo te lastnosti so jo Rimljani po-
zneje, ko so se bili soznanili z grško vero, v
jedno vrsto postavili z Artemido ter jo napravili
Apollinovo sestro. Dobivša odslej popolnoma Ar-
temidino bistvo, je postala boginja ljubiteljica
23*
318
Rimska mythologi,ja.
gajev, bregov in jezer; kakor Artemis v poznejši
grški dobi, postala je tudi ona boginja lune
(Luna) in po razpotjih (T r i v i a) blodeča ter
s skrivnimi čarodejstvi bavajoča se Hecate.
Dianino službo so uvedli v Rim latinski ple-
bejci; za tega del so jo častili osobito oni kot
zavetno boginjo. Dvakrat so se napotili plebejci
zavetja proseči k Dianinemu svetišču na Aventin
(Liv. II, 32. III, 51,), ktero je baje zgradil Ser-
vius Tullius, sin neke sužnice in prijatelj ple-
bejcev, kot skupno svetišče in središče latinske j
zaveze (Liv. I, 45). Ob Idah mesca avgusta je ;
"bil Servius posvetil to svetišče; za tega del je
bil ta dan boginji posvečen praznik ter se zval j
dan sužnikov, ker so osobito praznovali ta
praznik sužniki in sužnice, ki so bili pod za-
vetjem Dianinim.
V Ariciji je bilo v nekem gaji svetišče
neke boginje loga (Nemorensis), ktero so
smatrali za Diano, z nekim posebno krvavim
"bogočastjem. Dnhovnik tega svetišča, kralj logov
(R ex nemorensis), je bil vedno kak ubežen
sužnik, ki je vsakokrat dosegel svoje duhovništvo
vsled dvoboja, v katerem je ubil svojega pred-
nika. Da bi duhovnik obdržal svojo službo, moral
Posl. Lavoslav KoprivSek.
349
se je za njo bojevati z vsakim, ki je bil odtrgal
od svetega drevesa v gaju vejico, da ga
pozove v boj. Boginja je tedaj zahtevala človeško
krv; vsled tega so mislili, da sta Orestes in
Hippolytes tje prinesla bogočastje tauriške Arte-
mide, kterej so se tudi darovale človeške žrtve.
Pripoveduje se, da je Asklepios od smrti zbudil
Hippoljta, Artemidinega ljubljenca, in da ga je
Artemis v Asijo premestila pod imenom V irbiu s,
kjer je kraljeval kot varovanec nvmphe E g e-
rije, boginje studenca poleg ondotnega svetišča
(Verg. Aen. VII, 761. Ov. Met. XV, 497. Fast.
III, 263. VI, 731).
11. Venus.
Venus se vjema v poznejši rimski dobi z
grško Aphrodito; ona je bila boginja ljubezni,
posebno zakonske ljubezni. Kot taka ima raz-
lične priimke: Verticordia (voditeljica src),
Conciliatrix (spraviteljica), Obsequens
(ustrežljiva), Viriplava (tešiteljica mož), Pla-
cida in Al m a (blaga in hraneča), Mimnermia
ali Meminia (spominjajoča se), Genetrix (rodi-
teljica) itd- Nekteri priimki se dajo težje tolma-
čiti. Priimek Murcia, Murtia, Myrtia se
350
Kimska mytliologija.
izvaja od mirte, ki je njej posvečena; brž ko ne
pa je vendar treba prvotno ime Murcia izvajati ,
od mulcere (mečiti). Cloacina pride, kakor
se zdi, od cluere ali cloare = luere (čistiti).
C alva brž da od calvere (ukaniti, varati). Čuden
pomen ima priimek Libitina, Libentina- j
Lubentina, Lubia; kajti, dasiravno pomenja
baje priimek, izveden od libet, lubet, bo-
ginjo naklonjenosti, merijo vendar vse stvari pri j
njeni službi na smrt in mrliča. V svetišče Ve-
nere Lubentine so spravljali vsa orodja,
ktera so bila za pogreb potrebna, in po ukazu '
Servija Tullija se je moral v onem svetišči za
vsacega mrliča izročiti denar. Prav verjetno je, j
da je dobila Venera ta pomen vsled zamene s
staroitalsko mrtvaško boginjo L ib i t i n o, ktera
se je tudi smatrala za Proserpino.
Pod gori navedenim priimkom je imela Venus
v Rimu različne hrame in razna svetišča, toda
njena služba se je povzdignila do posebne ve-
ljave še le za časa Caesarja in Augusta, ktera
sta jo smatrala za praroditeljico julskega ple-
mena. Kako in kedaj je prišlo njeno bogočastje
v Rim, ni znano; tudi se ne ve, kteri pomen
je imela Venus pri Rimljanih, predno so spre-
Posl. Lavoslav Koprivšek.
351
jeli grško misel o njej, in kako je prišlo, da se je
Venus pojednačila z Aphrodito. Dozdeva se, da
je bila v starejši dobi boginja vrtov, pomladi,
rastoče in cvetoče narave; saj se starejši pes-
niki (Naevius) poslužujejo njenega imena na-
ravnost za vrtne rastline. — Venerin praznik so
obhajale žene dnč 4. aprila, začetka vigredi (Ov.
Fast. IY, 1. si.).
A ni or ali C u p i d o (ljubezen in hrepenenje
po ljubezni) je posnemanje grškega Erota, ko-
jega pa Rimljani niso posebno častili.
Talassio ali Talassius je rimski Hy-
meneios, bog svatbe. Beseda pomenja prav za
prav ženska volnata dela. Kedar so namreč
spremljali nevesto v dom njenega prihodnjega
soproga, vzela je seboj preslico z volno in vre-
teno s predivom, in mej potjo so čestokrat vzklik-
nili besedo „Talassio". Neka pravljica, ktero
nam Liyius (I, 9.) poroča, in ktera zadeva Ro-
mulovo ropanje deklic, bi nam imela tolmačiti
začetek ali povod tega vzklika.
12. Mereurius.
Ime je v zvezi z besedo m e r x, m e r c a r i
in pomenja boga trgovine in dobička. Rimljani
352
Eimska mytho!ogija.
so si mislili tega boga takšnega, kakor Grki
svojega Herma, ki je tudi načeloval trgovini in
dasiravno so oni v poznejši dobi prenesli tudi
ostale lastnosti Hermove na svojega Merkurija
(Hor. carm. I, 10.) ter tega popolnoma z onim
zjednačili, ostala je vendar vedno glavna misel
o njem ta, da je bog trgovine.
Svoj praznik je imel Mercurius ob Idah
mesca maja, kterega dne se je nekdaj 1. 495. pr.
Kr. (Liv. II, 21.) posvetilo prvo njegovo svetišče
blizo velikega dirkališča (Cireus Maximus). Ob
jednem z ustanovitvijo tega svetišča se je tudi
ustanovilo društvo kupcev (mercuriales, mer-
catores Liv. II. 27.), in zlasti kupci so bili,
ki so praznovali Merkurijev praznik. Darovali
so bogu kadila. Pred kapenskimi vrati (Ov.
Fast. V, 673) je bila voda, Merkurjeva voda
imenovana, in poleg nje oltar. S to vodo so
poškropili kupci sebe in svoje blago, ter klicali
boga na pomoč, da bi, kakor pravi O vid, od
sebe odprali krivnjo vsake storjene prevare, za
svojo obrt.
Posl. Lavoslav Koprivšek.
353
II. Bogovi poljedelstva in živinoreje.
1. Saturnus.
Saturnu s je bil staroitalski bog setve
(sero, s a tu m) in kmetijstva; on je bil po-
vzdignil človeški rod s poljedelstvom do olike
in splošnega dobrega stanja. V poznejši dobi so
ga jednačili s Kronom ter pripovedovali, da je
v Lacijo ubežal, ko ga je s prestola pahnil
njegov sin Jupiter. Ljudje so baje vživali tam
pod njegovim vladarstvom zlato dobo. Ob nje-
govem prazniku, Sat urin ali a imenovanem,
meseca decembra, kterega je ležalo nadepolno
seme v zemlji, spominjali so se srečne dobe Sa-
turnovega vladarstva. Gospodarji so privolili
svojim sužnim popolno svobodo ter jim stregli
pri mizi; kajti v zlati dobi ni bilo razločka
stanov. Kriče: io Saturnalia, io bona Sa-
tu mali a, so se vdali vsakovrstni radosti ter
jedli in igrali in dajali drug drugemu darila.
Vsa dela so se ustavila, sodišča, šole, proda-
jalnice so bile zaprte in niti vojske niso pri-
čenjali niti v boj se spuščali. Glede časa. kedaj
se je ustanovil ta praznik, so poročila različna.
354
Eimska mythologija.
Po Liviju (II, 21) se je ustanovil ta praznik
1. 465 pr. Kr., po poročilih drugih pisateljev pa
v najstarejši dobi in sicer od Jana. Staro sve-
tišče je imel ta bog na znožji Kapitolinskega
hriba.
Pod varstvom Saturnovem niso bile samo
setve, ampak tudi rastline, ktere so se gojile
na polji in v vrtovih; on je baje tudi iznašel
obdelovanje sadnih dreves in trt, ter ljudi v
tem oziru podučeval. Od poljedelskega gnoja je
dobil priimek Starculius, bog gnoja.
Bogova soha je bila znotraj napolnjena z
oljem, važnim pridelkom italskega poljedelstva
ter imela v rokah skrivljen vinjak.
Saturnova soproga in njegova nasprotna
ženska podoba je
2. Ops,
boginja bogatega žitnega blagoslova, ki je imela
vsled ozira na setev priimek Con siva. Ona je
imela skupno s svojim soprogom nektera sve-
tišča in praznik Satu mali j ev; razun tega
pa se je njej na čast praznoval še posebni praz-
nik pod imenom Opiconsivia, dne 25. avgusta,
ko je bilo žito že zmlačeno.
i
Posl. Lavoslav Koprivšek.
43
Ko so bili Saturna pojednačili s Kronom,
postavili so Opijo v eno vrsto z Rhejo in obema
so dali skupnega očeta Coela (Coelus, Uranos).
Opiji enaka boginja bogatili letnih pridelkov
je bila Annona (od annus).
3. Vertumnus.
Vertumnus ali Vortumnus (od verto)
pomenja izpreminjajočega. Ta premena se ozira
posebno in iz začetka na izpremembe, kterim so
do svoje zrelosti podvrženi poljski pridelki. Od
Vertumna pride cvetoči blagoslov vigredi ter
žetev poletja in jeseni. Vino in sadje, darovi
jesenski, je njegovo najizbornejše blago. Misel,
da je Vertumnus bog zoreče jeseni, je najglav-
niša, in zategadel so praznovali v tem letnem
času, mesca oktobra njemu na čast Vertum-
nalia. Sicer so Rimljani razširili nazore o Ver-
tumnu in njegovo bistvo raztegnili na vse pri-
kazni, v kterili se nahaja pojem glagola ver-
tere, na premeno letnih časov, zameno blaga,
nestanovitnost človeškega duha itd.
Tega boga so si mislili kot lepega mla-
denča ter ga predočevali s Masnim vencem ali
zelenim perjem na glavi, v rokah z rogom iz-
356
Kimska mytliologija.
obilja napolnjenim s sadjem, jednakega grškemu
Dionysu.
Vertumnova soproga je bila Pomona, bo-
ginja sadja (Ov. Met. XIV, 623 si.). Ona je
imela svojega lastnega flamina, iz česa se spozna
važnost njene službe. "Umetniki so jo predstav-
ljali kakor jesensko Horo, mej tem ko je
4. Flora,
boginja cvetja in pomladi v umotvorih bolj po-
dobna pomladni Hori (Cloris). Služba te boginje
je bila v Rimu ena najstarejših; pravijo, da jo
je uvel Titius Tatius ali pa Numa, kteri jej
je baje ustanovil Flamines. Od 28. aprila pri-
čenši pa do 1. maja so njej na čast praznovali
Floralia, veseli praznik. Takrat so ovenčali
hišne duri s cvetlicami, med pojedino pa trosili
rože na mizo. Ženske so nosile te dni, da s tem
označijo krasoto pisanih cvetlic na livadah, pi-
sano obleko, kar drugekrati ni bilo dovoljeno;
z venci okrašeni so se udajali veselemu vžitku
in objestni porednosti (Ov. Fast, V, 183 si.),
Posl. Lavoslav Koprivšek.
45
5. Ceres.
Na mišljenje o Cereri in njeno službo je
uže zgodaj tako vplivala grška Demeter, da je
izgubila ta boginja vse italske posebnosti in da
se samo še iz pravega imena „Ceres" spoznati
zamore, da je bila boginja v Italiji uže češčena,
predno se je tje premestilo grško mišljenje o
njej.*) Cicero (pro Balbo c. 24.) poroča o njeni
službi: „naši pradedi so lioteli, da se Cererina
služba opravlja z veliko čistostjo in svetostjo,
in ker je vzeta iz grškega naroda, opravljale
so službo tudi vedno grške svečenice in vse se
je pri tej službi imenovalo po grško. Dasiravno
pa je bila svečenica, ki je vodila in opravljala
to svečanost, poklicana iz grškega, lioteli so
vendar, da ona v blagor državljanov podarjene
darove tudi kot državljanska prinaša, da moli
k nesmrtnim bogovom sicer v ptujem jeziku, pa
*) Kako da bi se dalo izpeljati ime Ceres, o tem dvomijo
učenjaki. Navadno se trdi, da je Ceres fem. k besedi Cerus,
xtQ7]g • deblo cre od creare incresccre; sanskr. kar = tvo-
riti (xQaivco., oreo) = stvoriteljica rastlin. Izpeljujejo ime
tudi iz oernere, ker izločuje Ceres čisto žito od plev. Cf. Hom.
II. V, 500. ots ti Šar&rj /IrjUrjr^o xq(vsi £nuyo{itvow avs-
[Afflv xaqn6v 78 y.ai a%vag.
358
Kimska mytliologija.
vendar z domačo pobožnostjo. Jaz nahajam, da
se jemljejo te svečenice navadno iz Neapola, ali
Veje, iz držav, ki so z nami v zavezi". Da je
v resnici vzeta Cererina služba iz Grškega, do-
kazuje njena istovetnost z L i b e r o m in L i b e r o
t. j. po grškem mišljenji s Korom (Bacchus)
in Koro, in neki mistični značaj službe, ki je
bil sicer Kimljanom neznan. Žene, ki so obha-
jale njen praznik, so se postile ter z bakljami
okoli hodile, izkaje uplenjeno hčer Cererino, in
boje se glede uplenjene hčere izgovarjati imeni
oče ali hči.
Prvo svetišče je baje posvetil na dirkališči
(Circus) Cereri, Liberu inLiberi pod
Aventinom, glavnim sedežem plebejcev, Aulus
Postumius 1. 496. pr. Kr., za časa, ko so se
Rimljani bali lakote. Kajti Cerera je bila zlasti
boginja plebejcev. Za tega del se je tudi v ko-
rist onega svetišča prodajalo imetje takih, ki so
se pregrešili zoper ljudske tribune, in v tem
svetišči so tudi shranjevali plebejski aedili sena-
tovske odloke, da bi imeli do njih pristop tudi
ljudski tribuni.
p Ceres je bila kakor Demeter boginja polj-
skih pridelkov, posebno žita; vsled tega so njej
Posl. Lavoslav Koprivšek.
359
darovali pred žetvijo svinjo (porca praeci-
d a n e a) ter podarili prvi plod (praemetium).
Njen praznik, kterega je imela skupno z Libe-
rom in Libero, C e r e a 1 i a imenovan (Ov. Fast.
IV, 393.), je bil pomladanskega mesca, dne 11. ali
12. aprila. Tega dne so prirejali na dirkališči
(Circus), kamor so se podali v krasnem sprevodu,
konjske dirke, ki so trajale celili osem dni. Pri
tej priliki so metali mej ljudstvo cvetlice in
orehe; nosili belo obleko, in plebejci, kajti ti
so praznovali slovesnost, so prirejali pojedine
ter si pošiljali vence iz cvetlic. Daritvena žival
tega dne je bila svinja; bika pa, kojega upre-
zamo pred plug, boginji poljedeljstva na čast za-
klati, ni bilo dovoljeno.
Ceres se je v poznejši dobi zamenjavala s
Telluro (Tellus); vsled tega so njej darovali
pri pogrebih svinje ter ob potresih prirejali slo-
vesne molitve (Liv. 41, 28.).
6. Liber ali Bakehus in Libera.
Liber in Libera, polje blagoslavljajoči
božanstvi sta bili v tesni zvezi s Cerero ter imeli
z njo skupno svetišče in praznik. Brž ko ne nista
ničesar druzega nego polatinjeni grški besedi
360
Kimska mytliologija.
xdpog in xopa, tako da se strinjata z Dionysom
in Persephono. Toda Rimljani tolmačijo njih
imeni po besedi liber, svoboden, z ozirom
na svobodnost in porednost, ktera se kaže pri
njihovi službi.
Liberova ali Bakchova, vinskega boga, služba
se je pri italskih narodih spodnje Italije uvedla
po Grkih ter se pri njih daleč razširila; v Rimu
so ga gotovo častili uže od leta 496. pr. Krist.
Ob trgatvi so mu darovali s kmetsko pripro-
stostjo prvi vrč mošta. Njemu posvečen praznik,
Liber ali a (Ov. Fast. III, 711 si.), kterega je
bila deležna tudi Cerera, je bil dne 17. marca
ter veljal zlasti za praznik kmetovalcev, kteri
so tega dne prihajali v mesto k gledališkim
igram. Na kmetih so ta praznik praznovali enako
attiškim kmetovalcem z razuzdanimi šalami. Da-
jali so si namreč pred obraze smešne krinke ter
v veselih pesmih Bakcha na pomoč klicali; na
visokih smrekah so obešali gugajoče se podobe
tega boga; kamor je bog obrnil svoj obraz, tam
je rodila trta in napolnili so se doline in vrhovi
(Verg. Georg. II, 385 si.). Bogu so darovali
kozla ter polivali gorke pogače z medom, da
označijo s tem sladkost njegovih darov. Tega
Posl. Lavoslav Koprivšek.	49
dne se je dajala mladenčem toga virilis; kajti
vstop v prosto, neodvisno življenje se je naj-
bolje vršil dne Liberovega praznika.
Bakchus je bil Rimljanom tudi bog mysterij
in se je praznoval ob ponočnih shodili na kolikor
moči nenravni način. Zoper te skrivne Bakcha-
nalije, pri katerih so se godila vsakovrstna
hudodelstva, moral je senat 1. 186 pr. Kr. posto-
pati z največjo strogostjo (Liv. XXXIX, 8. si.).
Libera, ki ni imela za-se posebne službe
smatrala se je v teh skrivnih bogoslužnih shodih
za Bakchovo soprogo; vsled tega so jo jednačili
z Ariadno (Ov. Kast. III, 513.).
7. Tellus ali Terra.
Tellus, mati zemlja, ki pošilja iz svojega
krila rastlinski blagoslov ter nosi in redi člo-
veški rod, spravlja se pri Rimljanih čestokrat v
zvezo s Cerero. Ob praznovanji sejanja, mesca
januarja (Feriae sementivae), se je njima
skupno darovalo (O v. Fast. I, 657 si.) in For-
dicidia (zaklanje brejih živali), Tellurin praz-
nik dne 15. aprila, padla so v čas praznovanja
Cererinega praznika. Ob tem prazniku, kterega
Nar. bibl.
362
je baje ustanovil Numa za časa, ko je zemljo
stiskala neplodnost, daroval je Pontifex z Ve-
stalkami vred na Kapitoliji Telluri brejo kravo
(Ov. Fast. IV, 929) in v vsaki kuriji se je da-
rovalo enako darilo.
S Telluro vred se je častilo neko možko
božanstvo enakega pomena pod imenom Tel-
ili m o.
8. Bona Dea.
Mistična, brž ko ne precej pozno od Grkov
vzeta služba B o n a e D e a e, koje bistvo je bilo
Rimljanom samim nejasno, je dozdevno le po-
sebni način Demetrinega bogoslužja. Njeni praz-
nik je bil dne 1. maja ter se je po noči ob-
hajal od gospej na hrumeči in bakchantiški način
v domu praetorja ali konsula. Možje niso smeli
biti navzoči, še celo njih podobe so se morale
mej praznovanjem v domu pokriti.
9. Cybele, Magna Mater.
Bogoslužje Cybelino, velike blagosloveče
matere Phryžanov, ki je bilo tudi v Grškem
razširjeno, uvelo se je v Rimu ob drugi punski
vojski 1. 204 pred Krist. in sicer po nasvetu
Posl. Lavoslav Koprivšek.
363
sibyllinskih knjig. Takrat so prinesli podobo
boginje, surov kamen, iz Phryžijskega Pessima
v Rim ter njej zgradili svetišče na palatinskem
bregu (Liv. XXIX, 10. O v. fast. IV, 265). Praz-
nik boginje, Megalesia (jttydlri /i^jrrjg), se je
praznoval nekaj dni pred Cerealiji na enaki način
in kakor te, in sicer od patricijev, mej tem
ko so se praznovala Cerealia od plebejcev.
Pravo orgiastično bogoslužje Cybelino pa je vedno
ostalo inostransko, kterega se Rimljan ni smel
udeležiti. Svečeniki in svečenice te boginje so
bili Pliryžani (pod imenom G a 11 i) in Phrižanke.
Galli so hodili v pisani obleki s šumečo phry-
žijsko godbo pevaje po ulicah ter beračili za
boginjo.
10. Terminus.
Meja je bila sveta in pod varstvom poseb-
nega boga Termina; kdor je mejni kamen iz-
oral ali premaknil, tega je smel vsakdo ubiti.
Zategadel se je postavljal mejnik pod posebnimi
nabožnimi obredi. Izkopala se je namreč jama,
v njej se zapalil ogenj in nad njo zaklala da-
ritvena žival tako, da je tekla kri v jamo; potem
se je vrglo v jamo sadje in kadilo, v njo izlilo
24*
364
Kimska mytliologija.
medu in vina ter na zadnje v jamo postavil
ovenčan in z oljem pomočen mejnik. Da se pa
narod vedno spominja svetosti meje, praznoval
se je, kakor pravijo, na ukaz Nume, vsako leto
ponavljajoči se praznik, Terminali a po imenu,
dne 23. februarja. Tega dne so se sešli posest-
niki sosednih njiv pri skupnem mejniku; vsaki
je venčal sveti kamen na svoji strani ter po-
daril pogačo. Postavili so tudi oltar in darovali
žito, med in vino, v poznejši dobi pač tudi jagnje
(Hor. Epud. II, 59) ter nazadnje obedovali z ve-
selo radostjo (Ov. Fast. II, 637 si.). Tudi blizo
stare meje rimskega mesta so se praznovala taka
Terminalia na cesti v Laurentum držeči mej
5 in 6.miljnim stebrom (Ov. Fast. II, 677). Razun
tega je še imel mejni bog posvečen kamen na
Kapitoliji v Jupitrovem svetišči. Ko so name-
ravali, tako pripoveduje pravljica, za Tarquinija
Superba zgraditi Jupitrovo svetišče na Kapito-
liji in se je moralo odstraniti več svetišč, ki so
stala na izbranem prostoru, se edin Terminus
ni hotel umakniti. Vsled tega se je privzelo tudi
svetišče mejnega boga k Jupitrovemu svetišču,
ali na strehi svetišča so pustili neko odprtino,
da bi stal kamen mejnega boga pod prostim
Posl. Lavoslav Koprivšek.
53
nebom. Pripoznal je tedaj tudi najvišji bog pra-
vice mejnega boga ter ga vzel v svoje zavetje.
11. Silvanus.
Silvanus (od silva) je prav za prav
Martov atribut, pod kojega varstvom je bila v
nekdanjih časih rast rastlin in tečnost čred;
ravno te lastnosti pa so se dopolnjevale pri Sil-
vanu. On je po imenu bog gozda, ki stanuje v
skrivnostni goščavi in po noči odtod od sebe
daje svoj silni glas. Skrivnosti gozdne samote
imajo same ob sebi nekaj groznega in straš-
nega; zategadel se smatra blago viti bog, ki va-
ruje gozdna drevesa in se raduje njih bujne
rasti, ob jednem za bitje, ki provzročuje ljudem,
strah in škodo. Kakor gozdna drevesa, tako
varuje in goji Silvanus tudi sadna drevesa in
vsakovrstne zasade v vrtovih in na polji. Za-
tegadel so mu darovali prvi plod drevesnega
sadja, grozdja, klasja in tudi mleko, in v jeseni
se mu je praznoval praznik žetve (Hor. epist.
II, 1, 143); kmetovalci ga niso smatrali samo
za zavetnega boga polja, ampak tudi svojega
lastnega doma. Silvanus je imel tri kipe, kterih
eden je stal pri hiši, drugi v sredi polja in tretji
386
Eimska mytholoprija.
na meji posestva. Vsled tega je tudi varuli mej
(Hor. epod. II, 22) ter nastopa za Terminom.
Ker se črede večinoma pasejo v gozdih, postav-
ljene so tudi one pod varstvo Silvana. Njega so
prosili za plodovitnost goved in mislili, da od-
vrača nevarne volkove. Ko so se bili Rimljani
seznanili z grškim P a n o m , poistovetili so ga
s Silvanom.
Skoraj vse, kar se pripisuje Silvanu, pi'i-
poveduje se tudi o
12. Faunu (Faunus),
vendar se kaže pri njem še kot posebna last-
nost dar prorokovanja. Na stališčih njegovih
orakulov, ki so bili v gozdnatih krajih, so spre-
jemali njegove proročne izreke, na koži daro-
vane ovce ležeči, v sanjah po podobah in gla-
sovih (Verg. Aen. VII, 81. Ov. Fast. IV, 649).
Dne 15. februarja so se praznovala Faunu, ki je
imel kot bog črede priimek Lupercus, odvra-
čatelj volkov, Lupercalia (Ov. Fast. II, 265. si.).
Pri daritvi, sestoječi iz koz in kozlov, so bili
posebni obredi. Semkaj sta se pripeljala dva
mladenča imenitnega rodu in njunih čel so se
dotikali s krvavim daritvenim nožem, ali koj so
I
Posl. Lavoslav Koprivšek.
367
obrisali krvave kapljice zopet z volno namočeno
v mleko, nakar sta se mladenča glasno zasme-
jala. To je bil čistilni obred, vsled kterega so
se bili očistili pastirji in črede in se odstranila
nesreča in neplodnost. Po daritvi in daritveni
pojedini so rezali svečeniki, ki so se imenovali
L n p e r c i, remene iz kož zakljanili koz ter opa-
sani s kozjimi kožami, zapustivši žrtvalnice, sve-
tišče Luperkalovo, na palatinskem bregu, (Lu-
p e r c a 1), letali po mestu in vsakega, kdor se
je bližal, za šalo z remeni pretepali. Zlasti so
se jim bližale omožene gospe, misleč, da imajo
udarci čistilno moč in da učinijo zakonski bla-
goslov. Ustanovljenje tega praznika se pripi-
suje Romulu in Remu; po grških poročilih pa
se sklepa, da je bogočastje arkadskega P a 11 a
v Laciji uvel Evander in zaukazal češčenje
boga, ki se je pozneje imenoval Faunus ali
Inuus (Liv. I, 5.).
Vsled grškega vpliva so Rimljani tudi mi-
slili, da je več Faunov in Silvanov ter jih
spravili v družbo s Nymphami (Verg. Aen. VIII,
314. Georg. I, 11.). Silvani in Fauni, tudi od
Grkov vzeti, so enaka bitja, kakor Silvani in
Pani; oni varujejo in blagoslovijo črede in trate,
368
Kimska mytliologija.
ali oni tudi strašijo in prorokujejo. oni navdu-
šujejo in presenečajo ljudi.
Faunu so pridružili F a u n o in kot Lupercus
ima svojo nasprotno žensko podobo v Luperki
(Luperca).
13. Pales.
Dne 21. aprila so praznovali Rimljani kmet-
ski praznik pastirjev, Palilia po imenu. Hleve
so osnažili, okrasili jili s zelenjem ter okadili s
živino vred z žveplom, borovim lesom, lavoriko
itd. Darovi so bili nekrvavi ter obsegali pro-
sene pogače, jedila in mlačno mleko; pri tej
priliki so molili in prosili božanstvo za varnost
in blagoslov svojih čred, molili za odpuščenje
nenameravanega oskrunjenja in omadeževanja
svetih gajev in studencev po čredah ter sebe
in živino čistili z ognjem goreče slame, črez
katerega se je živina trikrat gonila in se tri-
krat skakalo. Staro in mlado se je vdalo tega
dne razuzdanemu veselju; pod milim nebom na
klopeh in mizah iz trave narejenih se je jedlo
in pilo (Ov. Fast. IV, 721 si. Tibull. II, 5, 87.
Prop. IV, 4, 73).
69
Božanstvo, kteremu na čast se je praznoval
ta praznik, zove se P a 1 e s, in iz obredov je
razvidno, da je moralo biti božanstvo pastirjev,
kterega ime je, kakor se zdi, v zvezi s glagolom
pasco; ali Rimljanom je bilo njegovo bistvo
tako nejasno, da so celo dvomili, je li bitje
boginja ali bog. Tega dne so Rimljani ob jed-
nem praznovali ustanovni dan svojega mesta.
Romnlovo mesto je bilo zidano na Palaciju, ko-
jega ime meri na Pales, njegovi prvi prebivalci
pa so bili pastirji.
!H. Hišni in obiteijski bogovi.
1. Penati (Penates).
Ime Penates je v zvezi z besedami pe-
nus, p eni tu s, p enetr ar e, pen e tr ali a,
ktere značijo to, kar je najbolj notranje in skriv-
nostmi. Podobe Penatov so stale v onem delu liiše,
ki se zove p e n e t r a 1 i a, v veliki dvorani, ki se
je smatrala za navadno stanovališče rodovine in
središče doma. Tukaj je bilo domače ognjišče, v
njegovi bližini je stala skrinja Penatov; na ognjišči
njim je gorel večni ogenj; brž da so imeli poleg
370
Kimska mytliologija.
ognjišča še posebni oltar. Penati so sploh hišni bo-
govi, ki so varovali jedinost in obstanek rodovine;
člani rodovine so iskali pri njihovem oltarji, pri ]
ognjišči, pomoči in zavetja pred zasledovanjem,
in gospodarja se tam ni smela dotakniti niti
gosposka. Penati so se vdeleževali vseh usod '
rodovine ter sprejemali ob žalostnih in veselih
prigodkih rodovine svoja darila. Glede števila,
imena in roda je njih bistvo popolnoma nedo-
ločeno. Rimljani so smatrali za Penate različna
božanstva, ki so veljala za hišne varuhe, tako
posebno V e s t o, boginjo ognjišča, tudi Jupitra,
Lare itd. Ker je bilo njihovo bistvo popolnoma
splošno in nedoločno, skušali so jih Grki ozna-
čiti z različnimi imeni; oni so jih imenovali
nargcpot, yevi&hoi. -/r/jmo^ f/v^ioi, tnytoi,; pri Rim-
ljanih samih so se zvali dii penetrales, do-
mestici, familiares, patrii.
Ker je država prav za prav le velika rodo-
vina, imela je tudi ona svoje Penate. V Vesti-
nem svetišči, skupnem ognjišči mesta in države,
se je tudi imenoval znotranji del penetralia
in njegov skrivni oddelek penus, v katerem
so bile baje ohranjene podobe državnih Penatov.
Ti Penati so se zvali maiores, publici;
Posl. Lavoslav Koprivšek.
371
nasprotno oni posameznih rodovin minores,
p r i v a t i.
2. Lari (Lares).
L ar i so se čestokrat zamenjavali s Pe-
nati ali iz začetka so bili od onih različni. Sma-
trali so njih za človeške duše, ki so med bogove
uvrščene, za dobre duhove, ki bivajo po smrti
kot blagonosni duhovi na tem svetu. Naj pogla-
vitnima skrb umrlega je zadevala opravke zapu-
ščenih, opravke lastne rodoyine; vsled tega so
Lari zlasti zavetni duhovi hiše, kteri so sami
pripadali ter so se lahko zamenjavali in v eno
vrsto spravili s Penati; vendar so oni tako tesno
s hišo zvezani, da so ostajali v stari hiši tudi
v tem slučaji, da se je rodovina preselila, dočim
so Penati rodovino spremljali. Vsaka hiša je
imela svojega Lara, ali tudi več takih; njihove-
podobe iz voska ali lesa narejene so imele enako
Penatom svoje stališče blizo ognjišča, čestokrat
v posebni skrinji (1 ar ar i um), ktero so ob sve-
čanostnih prilikah odprli, da bi se zamogli Lari
vdeležiti rodovinske svečanosti. Služba Lara in
Larov se je opravljala z največjo vestnostjo;
njim se je darovalo pri vsakem veselem dogodku,
j 72
Eimska mythologija.
o vseh praznikih, kalendali, nonah in idah vsa-
cega mesca ter so polagali pri tej priliki na
ognjišče sveže vence. Pri vsaki pojedini so do- ,
bivali svoj delež jedi na majhnih skledicah. Kedar
je dobil domači sin svojo togo vi rili s, po-
daril je Larom svojo zlato pogvico (bulla),
kakoršno je kot deček nosil okoli vratu; mlada
gospodinja, ki je prišla v hišo, pozdravljala je
drugi dan po omožitvi Lare z darilom.
Lari imajo dvojin nalog, svojce braniti i
doma i zunaj doma; oni jih vodijo na potovanji
po kopnem in mokrem (Lares viales, per-
ma r i n i) ter jih branijo v vojnih nevarnostih
(Lares m i 1 i t a r e s) ; oni stražijo tudi polja
(L a r e s r u r a 1 e s).
Kakor so Lares pridruženi posameznim hi-
šam, tako se zamore njih varstvo raztezati tudi
črez vse mestne ceste; njihovi oltarji in njih
kapelice so stale tam, kjer so se ceste stikale
{c o m p i t a, zategadel Lares compitales;
njih praznik C o m p i t al i a je bil dne 2. maja);
dalje so bili Lari celih rodovin, vsega mesta in
vse države (Lares g e n t i u m), Lares ur-
bani ali hostiles, ker so odbijali sovraž-
nika od mesta; Lares praestites, vrhov-
Posl. Lavoslav Koprivšek.
61
niki države). Državne Lare t. j. javne (publici)
; so grški in rimski pisatelji stavili v eno vrsto
z grškimi prajunaki mitične zgodovine, ki vedno
branijo i mesto i državo, oni so višjega stanu
nego Lari posameznih rodovin (pri vat i) onim
! so prištevali Eomula, Eema, Tacija, Fan-
' stula, Acco Laurentijo i. d.
L are s so tedaj, kakor rečeno, dobri, blažni
duhovi umrlih; hudobni, mučeči in mučeni du-
hovi se zovejo L a r v a e ali tudi Lamures;
duhovi umrlih sploh brez navedenega razločka
se zovejo Mane s (dobri) in bivajo pod zemljo,
odkoder le časih prihajajo v gornji svet. Larom
in Penatom sorodna bitja so
3. Geniji (Genii),
prav za prav bogovi, ki vzbujajo človeško živ-
ljenje, od geno = gigno. G-enius uvede člo-
veka v življenje, on je njegov tovariš, tako rekoč
njegov boljši jaz, vsota njegovih višjih nadar-
jenostij, njegov varuh od poroda do smrti; on
je tedaj čestokrat isto, kar usoda človeška.
Rojstni dan človeka je bil ob jednem praznik
njegovega Genija; tega dne so mu darovali ka-
dila, vina in cvetlice ter se udajali njemu na
S74
Rimska mythologija.
čast dobri volji. Zategadel se pravi življenje
oveseliti in modro vživati: svojemu G-eniju po
volji delati (G e n i o i n d u 1 g e r e); nasprotno
je svojega Genija razžalil, kdor si je svoje živ-
ljenje popačil. Po smrti človekovi se Genius ne
poda kakor duša v podzemski svet, temuč ostane
v jasnem kraljestvu luči ter se čestokrat rad
mudi na grobu svojega varovanca. — Ženske so
zvale svoje Genije Junones.
Genius, ki je istoveten z grškim Daemonom,
je zlasti dober človeški duh; vendar so Rimljani
tudi verovali na zlobne Genije (strah Bruta),
kakor se tudi v človeku zdaj dobre zdaj slabe
duševne moči vzbujajo. Tako je bil grški Daemon
baš ravno tako mHodalpatv kakor ajadoSaiumv.
Kakor so imeli posamezni ljudje svoje Ge-
nije ali Daemone, tako tudi vsaka hiša, vsaka
rodovina in družba, mesta in narodi; bili so
Geniji posameznih pokrajin (G e n i i 1 o c o r u m),
Geniji morja, zemlje in sveta.
Krajevne Genije so vpodabljali navadno v
podobi kače, ki vživa pokladano sadje. Človeški
Genius nasprotno se je predočeval v podobi mla-
denča oblečenega v togo, zagrneno glavo, v rokah
•držeč skledico in rog obilosti.
Posl. Lavoslav Koprivšek.
375
iV. Bogovi usode in prorokovanja.
l. Parke (Paree), Fatum, Fortuna.
Z grško Moiro se vjema rimska Parka
(/<"»»«, pars); kakor Moira znači tudi ona kot
neznana, neizprosna moč, ali usodo v svoji ab-
straktni splošnosti, ali pa skupno usodo posa-
meznega, kteremu ona odločuje i porod i tek
življenja i smrt. Pray verjetno je, da so imeli
Rimljani iz začetka samo eno Parko; v slov-
stveni dobi pa so imeli grško trojico Park z
grškimi imeni.
To, kar je od bogov, zlasti od Jupitra iz-
javljeno (fari) kot božja volja in kot osoda ne-
odvračljivo odločena zove se F a t u m. F a t a v
množini označujejo deloma posamezne usode in o
teh izrečeno božjo voljo, deloma so Fata, isto-
vetna s Parkami, boginje usode, ktere pri po-
rodu zapisujejo usode človeškega življenja; vsled
tega se imenujejo fata scribenda. Te so
na pomoč klicali zadnji dan prvega tedna po
porodu deteta.
Jako obširno božjo čast so izkazovali Rim-
ljani Fortuni (Fortuna), kakor Grki Tychi
376
Kimska mytliologija.
(Tvyji), boginji slučaja in zlasti sreče in blago-
slova. Njeno službo je baje uvel Servius Tul-
lius, on je njej posvetil več svetišč, ker je bil
kot sin sužnice vsled njene naklonjenosti dospel
do kraljevega prestola. Mej drugimi svetišči njej
je posvetil svetišče F o r t u n a e P r i m i g e n i a e
na Kapitoliji, svetišče Fortis Fortunae,
boginje slučaja, pri Tiberi pod mestom. Pod
imenom Primigenia, ktero je boginja pač
dobila zategadel, ker je sama človeku pri po-
rodu odločila usodo, imela je svetišče tudi na
Quirinalu; ono so tudi častili kot Fortuno
vsega rimskega naroda (Fortuna Public a),
kteremu je njena naklonjenost pripravila vla-
darstvo črez vse dežele. Tej Fortuni Publici,
boginji državne sreče, se je nasproti postavila
boginja privatne sreče (Fortuna Pri vat a).
Fors Fortuna se je v goii navedenem sve-
tišči i posebno častila od plebejcev. Ob njenem
prazniku 24. junija so plebejci peš tje korakali
ali se pa na ovenčanih čolnih tje vozili ter pra-
znovali dan z veselo pojedino (Ov. Fast. VI,
765 si.). Ona je tedaj bila Plebeja; pa tudi
patriciji so častili svojo Fortuno Patricijo
(Fortuna Patricia). Razun tega je imela boginja
Posl. Lavoslav Koprivšek.
377
še mnogo svetišč pod različnimi imeni, kakor
so se ravno imenovale osebe, ktere je doletela
njena milost; ona se je zvala F o r t u 11 a E q u e-
stris, Liber a (svobodnih, v nasprotji k suž-
nim), Fortuna liberum (otrok), Virigi-
nalis, Muliebris, Barbata (ki skrbi, da
dečki dorastejo do mladenčev), Vi rili s. Ta
Fortuna Virilis je dobila v poznejši dobi pomen
sreče soproge pri njenem moži; vsled tega so
njej darovale žene ter prosile, da njim ohrani
miline (Ov. Fast. IV, 145). Druge priimke ima
Fortuna od svojih posebnih lastnostij in delo-
krogov , kakor Respiciens (ozirajoča se),
BI a n da (laskava), Dubia (negotova), B re-
vi s (kratkotrajna), S tata (stanovitna), Bona,
Mala, A ver run ca (nesrečo odvračajoča),
Comes (na potovanji spremljajoča) Kedui
(srečno nazaj vodeča) itd.
Raznn v Rimu se je Fortuna še visoko ča-
stila v mnogih drugih mestih, tako v Anciju
(Hor. carm. I, 35) in Praenestu. V obeh mestih
je ona bila tudi boginja prorokovanja.
Poleg sohe Bonae Fortunae na Kapi-
toliji je stal tudi kip Boni E v e 111 u s , do-
brega uspeha, ki je imel tudi svetišče na Mar-
Nar. Mbl.	25
378
Kimska mytliologija.
tovem polji. F e 1 i c i t a s (Faustitas Hor.
carm. IV, 5, 18), prava sreča, blaženost, je imela
v Rimu svoje svetišče v petem okraji.
Tem bogovom usode hočemo pridružiti usodo
prorokujoče
2. Kamene.
Beseda C a m e 11 a e (od c a n o) pomenja pe-
vajoče t. j. prorokujoče, in ker so pripisovali stu-
dencem navdušujočo moč, mislili so, da so one
prorokujoče boginje studencev, studenčne nymphe.
Tem Kamenam je baje Numa v Ariciji posvetil
gaj in studenec Egerijo; nympha tega stu-
denca samega Egeria, ktera je Numo vred-
nega spoznala, da z njo občuje in da ga sama
podučuje, mora se prištevati Kamenam (Liv. I, 21).
Od časa rimskega slovstva se Kamene stavijo v
eno vrsto z grškimi Muzami ter se popoloma
izgubljajo v njih bistvo.
Ime Carmenta, Carmentis, ktero se
isto tako izvaja od besede cano, bilo je isto
kakor C amen a in dozdevno tudi starejše ime.
Rimljani so smatrali Carmentis za mater Arkad-
žana Evandra. Dne 11. in 15. januarja pri Kar-
mentskih vratih praznovan praznik C ar m en-
I
Posl. Lavoslav Koprivšek.
379
t al i a je veljal njej in njenima tovaršicama
P o r r i m a (ali Prorsa, Antevorta) in
Postvorta, izmed kterili je prva ljudem raz-
odevala temno preteklost, druga prihodnost. Rim-
ske žene so častile obe, kakor Karmento tudi
kot boginjo poroda.
V. Zvezdje.
Sol in Luna.
Izmej zvezd so Rimljani častili samo solnee
in luno (Sol in Luna); njih bogoslužje je baje
uvedel Titus Tatius. Češčenje Solovo sieer v
Rimu ni bilo nikoli velike važnosti; njegova sve-
tišča so, kakor se dozdeva, večinoma iz poznejše
dobe. Važnejše je bilo bogoslužje Lunino; ona
je imela svetišča na Aventinu (Ov. fast. III, 883),
na Kapitoliji in pod imenom N o c t i 1 u c a tudi
na Palatinu. Zadnje svetišče se je razsvetlje-
valo vsako noč. Rimski pesniki so popolnoma
prenesli Helijevo in Selenino bistvo na Sola in
Luno; vsled tega se je Luna zamenjavala z Diano
in Hekato.
25*
§80
Kimata mytliologija.
VI. Voda in vetrovi.
l. Morje.
Kot morskega boga so Rimljani častili Nep-
tuna; ker so pa starejši Rimljani le malo kedaj
v dotiko prišli z morjem, ostalo je Neptunovo
bogoslužje neznatno. Ko so ga bili v poznejši
dobi smatrali za grškega Poseidona, prevagovala
je posebno misel na konje in konjske dirke. Po-
jednačili so ga s staroitalskim bogom Consus,
kteremu na čast so se praznovala 21. avgusta
Consualia s konjskimi dirkami na velikem
dirkališči (Circus Maximus). Romulus je baje
prvi vpeljal one igre takrat, ko je ukazal ugra-
biti povabljene Sabinke (Liv. I, 9). Consus pa je
bil iz začetka podzemski bog, kteri je plodnost
podeljeval ali odrekoval. Poleg Flaminijevega
dirkališča (Circus Flaminius), v kterem se je
prirejalo Neptunu Equestru (Tlooud&r i'n-
nwg) na čast tekmovalsko dirkanje, stalo je Nep-
tunovo svetišče. Rimljani so dali Neptunu za
soprogo boginjo Salacijo (od salum = alg);
razun te se še omenja morska boginja Venilia,
ktero Vergil (Aen. X, 76) smatra za mater Tur-

Posl. Lavoslav Koprivšek.	69
novo, kralja Rutulov. Kedar so se napotili rim-
ski poveljniki z brodovjem na morje, darovali
so bogovom morja ter metali drobovje daritvene
živali (Liv. XXIX, 27. Cic. N. D. III, 20), proseč
za ugoden veter, zmago in plen.
Tempestates, nevarne morske nevihte,
so dobile od L. Scipijona svoje svetiš le zraven
kapenskih vrat (porta Capena O v. fast. VI, 193).
P o r t u n u s ali P o r t u m n u s je bil rimski
bog pristanišč. Svoje svetišče je imel na prista-
nišči Tibere blizo Eima. Pojednačili so ga z
grškim Palaimonom ter ga naredili sina Mu-
tate (Mutata), ktero so smatrali za I n o n o
L e n k o t h e j o, ki pa iz začetka ni bila ničesar
druzega nego boginja rane luči in porodov.
2. Studenci in reke.
Rimljanom so bile svete vse tekoče vode,
studenci, potoki in reke; zavoljo tega niso smeli
svečeniki in oblastniki, ki so bili z uradnimi
opravki na potu, take vode prekoračiti, da ne
bi bili poprej opravili auspicije. F on tu s, bog
studencev sploh, Jan o v, boga vsega začetka,
in studenčne nymphe Iuturne (Iuturna) sin,
je imel svetišče na Janikulu. Splošni stu-
382
Kimska mytliologija.
denčni praznik, Fontinalia, kterega so oven-
čali vodnjake in cvetlice metali v studence, pra-
znoval se je mesca oktobra.
Izmej rek so Rimljani posebno častili Tibero
pod imenom Tiberinus (pater Tiberinus);
on je imel svoje svetišče na Tiberinskem otoku
pri Rimu. Po stari pravljici je bil Tiberinus
baje kralj v Albi Longi in je našel svojo smrt
v reki Tiberi, ki se je dosihdob zvala Al bula
(Liv. I, 3. Verg. Aen. VIII, 31. 332).
Vil. Podzemski svet.
Dis ali Pluto in Proserpina.*)
Ime Dis, gen. D i t i s, ni druzega nego po-
latinjenje grškega Plutona in pomenja boga pod-
zemskega sveta z ozirom na to, da vlada črez
globino zemlje, v kteri so skriti vsi zakladi člo- i
veškega rodu. Ime Pluto je tudi pri Grkih še
le pozno prišlo v rabo in prav verjetno je, da
so Rimljani podedovali še le od Grkov svoje
mišljenje o podzemskem kralji.
•) Proserpina isto ime kakor negcrscfonj = 77 i o {) (a in
tf6vog) daviteljica.
Posl. Lavoslav Koprivšek.	71
P r o s e r p i n a, Ditova soproga, tudi ni bila
pričetno italsko božanstvo, ampak grška Perse-
plione, kteremu imenu so dali Rimljani bolj
rimsko lice.
Ditu in Proserpini je bilo posvečeno tako-
zvano Tarentum ali Ter en t um na Mar-
tovem polji. Na onem prostoru se je baje včasih
vzdigoval dim podzemskega ognja in tam je stal
20 črcvljev globoko pod zemljo oltar obeh bogov,
ki je bil ob svetih obredih za nekoliko časa raz-
krit. Neki Sabinec, Manili s Valerius Ta-
r en t in u s po imenu, rodovnik rimskih Vale-
rijev, je baje prvi ob kugi našel ta oltar, na
onem mestu zaklal težke bike ter priredil tri
dni zaporedoma Ditu in Proserpini na čast prve
t a r e n t i n s k e i g r e s tekmovalskim dirkanjem
in božjo pojedinjo (lectisternium), ker so
bili tam od podzemskih bogov zadobili zdravje
011 in njegovi otroci. Po drugi pravljici je uvedel
prvi tarentinske igre za časa neke kuge konsul
Valerius Poplicola in od istega časa so se baje
do Augustove dobe prirejale še trikrat, tako da
so se blizu vsakih sto let ponavljale. Zavoljo
tega so se zyale s a e k u 1 a r s k e igre (1 u d i
s ae cul are s). Augustus jih je ponovil 1. 17.
Eimska mythologija.
pr. Kr.; ali odslej niso bile posvečene samo pod-
zemskim bogovom, ampak tudi Apollinu in
D iani.
Tarentinskim igram enake so bile tauriške,
ktere je baje Tarquinius Superbus ustanovil za
časa neke kuge, in ki so se včasi ponavljale v
poznejši dobi. Te igre so isto tako veljale pod-
zemskim bogovom. V velikih stiskah so namreč
skušali Rimljani utešiti jezo podzemskih moči
s takimi mrtvaškimi prazniki, z daritvami in
igrami ter rešiti ljudstvo preteče mu pogube.
Vsakako so bili taki mrtvaški prazniki pri
Rimljanih stari in uže navadni, predno so se
Rimljani seznanili z grškim mišljenjem o Ditu
in Proserpini, vladarjih podzemskega svete. Kajti
Rimljani so že od nekdaj imeli mrtvaška opra-
vila, vendar se dozdeva, da so iz začetka mi-
slili, da pripadajo umrli Telluri. boginji zemske
globine, ali pa Cereri. Prostor v globini, kjer
so bivali umrli, imenoval se je Orcus (ograja),
in tako so imenovali v poznejši dobi tudi pod-
zemskega boga, ali pa z blagorečnim imenom
Mundus. Na Komiciji (Comitium) je bila neka
odprtina boga Mundus, ktera je bila pokrita
s kamnom, lapis manalis (kamen ranih duš),
Posl. Lavoslav Koprivšek.
385
katero so na leto samo trikrat odprli: 24. av-
gusta, 5. oktobra in 8. novembra. Te dni je bil
podzemski svet odprt, tako da so bili ti dnovi
nesrečni in neugodni, kterih se ni počela no-
bena važna stvar brez velike sile; takrat niso
niti pobirali vojakov, niti se spuščali v boj, niti
sklepali zakonskih zvez itd. Ta svoboda se je
dajala tudi mesca februarja umrlim več dni za-
poredoma, ko se je namreč praznoval praznik
F e r a 1 i j (Feralia) ali P a r e n t a 1 i i j (Paren-
talia). Tudi te dni so se vzdrževali Rimljani
vseh važnih opravkov ter pred vsem skrbeli za
to, da utešijo duše umrlih svojcev in častijo
njih grobove (Ov. fast. II, 567).
VIII. Poosebitve.
1. Fides, vernost ali zanesljivost
dane objube in storjene prisege se je izvrševala
pri starih Rimljanih v javnem in privatnem živ-
ljenju z največo vestnostjo. Zategadel se je usta-
novilo F i d e j i, poosebitvi vernosti, od strani
države (Fides publica) jako sveto bogo-
služje, ktero se Numi pripisuje (Liv. I, 21). Numa
njej je ustanovil svetišče ter uvedel praznik,
386
Kimska mytliologija.
kterega so se vozili njeni duhovniki na vozovih
z dvema konjema vpreženih k njenemu svetišču
in mej tem, ko so darovali boginji kadila, imeli
roke ovite do vrha prstov; kajti roka, s katero
so obljubili zvestobo, posvečena je boginji in se
mora ohraniti neoskrunjena. Svetišče in soha
boginje Fides v beli obleki (F i de s C and i da)
ste stali na Kapitoliji blizo Jupitrovega svetišča
(Cic. N. D. II, 23).
2.	Concordia, sloga, je bila tudi oso-
bito politična boginja; kajti ona je označevala
mejsobno zložnost državljanov. Prvo svetišče
njej je obljubil diktator Camilus 1. 367. pr. Kr.,
ko so se bili mej seboj prepirali patriciji in ple-
bejci, in ko sta se bili obe stranki zjedinili, se
je vsled tega sklepa senatovega blizo velikega
trga (forum) zgradilo svetišče. Javni praznik njej
in bogovom P a x, S a 1 u s in J a n u s na čast se
je praznoval 30. marca; njej sami 16. januarja
(Ov. fast. III, 881. I, 639). Livia, Augustova so-
proga, je posvetila posebno svetišče Concordiji,
vzajemnosti zakonskega stana. (Ov. fast. VI, 631).
3.	Pax, boginja miru, je dobila 1. 13.
po Kr., ko se je bil Augustus potlačivši nemire
v Galliji, Hispaniji in Germaniji v Rim nazaj
Posl. Lavoslav Koprivšek.	75
vrnil, od senata in naroda oltar v Kuriji (Curia),
na katerem se je darovalo dne 30. januarja in
30. marca (Ov. fast. I, 790. III, 882).
4.	Salu s, kot politično božanstv o, pomenja
blagor države. Omenjena Salu s Publica je
dobila 1. 311. pr. Kr. svetišče na Quirinalu (Liv.
IX, 43) in vsako leto se njej je prirejalo y sta-
rejši dobi, kedar so nastopili konsiili svojo službo,
tako zvano Au g ur i um Salu t is, pri kteri
priliki so boginjo vprašali, si li smejo izprositi
od nje državni blagor. Augustus je to Augurium
ponovil in od tega časa se je ohranilo še več sto-
letij. Razun tega so smatrali Salutem za boginjo
narodnega zdravja. Ko je bila 1.180. pr. Kr. kuga
nadlegovala mesto, obljubili so Saluti, Apollinu in
Aeskulapiju darila in zlate solie (Liv. XL, 37).
5.	Juventus ali Juventas (grška Hebe)
je imela v Rimu več svetišč. Ona ni bila samo
poosebitev mladosti vojakov, od kojili moči je
odvisela ohranitev države, ampak je značila tudi
vedno cvetočo mladostno moč države. Z ozirom
na ta pomen je imela kapelico na Kapitoliji v
svetišči Jupitra Kapitolina.
6.	V i c t o r i a, boginja zmage (grška Nike),
je imela poleg družili svetišč božji hram na pa-
388
Kimska mytliologija.
latinskem bregu, kjer se je obhajal njej na čast
praznik dne 12. aprila, tedaj ob času, ko so se
zopet pričele vojske. Viča Pota (Liv. II, 7),
mogočna zmagovalka, ni druzega nego
Victoria (Cic. de leg. II, 11, 28), isto tako Pel-
1 o n i a, iztirateljica sovražnikov.
7.	Libertas, svoboda, je imela sve-
tišče na Aventinu, glavnem sedeži plebejcev; vi-
deti je toraj, da so pri njej ozir jemali na re-
šenje plebejcev iz patricijskih sil.
8.	Virtus in Ho no s. Vi rtu s, kot vo-
jaška vrlost, je dobila z njej pripadlo častjo
H o n o s skupno svetišče od Marija po prema-
ganji Cimbrov. Uže poprej 1. 222. pr. Kr. je ob-
ljubil Marcellus obema boginjama svetišče v bitki
pri Klastidiji (Clastidium), ali pontiflces so iz-
ustili, da dve boginji ne morete imeti skupnega
svetišča in tako posvečenje zabranili. Zategadel
je postavil vsakemu božanstvu posebno svetišče.
(Liv. XXVII, 25).
9.	Pudicitia. Kakor je bila Virtus glavna
krepost Rimljanov, tako sramožljivost in
čistost, Pudicitia, najlepša čednost Rim-
ljanke. Zategadel so njej tudi skazovali božjo
čast, in sicer so jo častile patricijske žene v
Posl. Lavoslav Koprivšek.
389
posebnem svetišči na govejem trgu kot Pudi-
citiam Patriciam. Ko so pa bile svoje dni
1. 297. pr. Kr., patricijske žene izključile Vir-
ginijo, ženo patricijskega rodu, iz službe Pu-
dicitiae Publicae, ker je bila plebejca vzela
za moža, ustanovila je ona posebno svetišče Pu-
dicitiae Plebeiaev službo plebejskim ma-
tronam (Liv. X, 23). V poznejši popačeni dobi
je izgubila služba Pudicitiae svojo čistost in
svetost.
10.	Pietas pomenja otroško ljubezen
do starišev. Livius (XL, 34) navaja neko sve-
tišče te boginje, ki je bilo 1. 152. pr. Kr. po-
svečeno.
11.	Spes, poosebitev nade, je imela v
Rimu več svetišč. Najstarejše svetišče omenja
Livius II, 51. dpigo XXI, 62. XXIV, 47.
12.	M en s, razum, pamet. Po bitki na
Trasimenskem jezeru, ki je bila izgubljena vsled
nepremišljene drznosti Flaminija, obljubili so
Menti svetišče (Liv. XXII, 10) in kmalo potem
na Kapitoliji tudi sezidali; vendar so jo bili v
Rimu tudi uže poprej častili.
13.	Roma, poosebljeno in obožovano mesto
Rim, je dobila v Rimu samemu svetišče od
390
Eimska mythologija.
Augusta; zunaj Rima so njej skazovali uže po-
prej božjo čast (Liv. XLIII, 6.).
Razun navedenih poosebitev so častili Rim-
ljani še mnogo drugih; take so: Aequitas
pravednost, Clementia, milost, Pollentia,
mogočnost, Q u i e s, počitek, F e s s o n i a, utru-
jenost, Febris mrzlica, Orbona, osamelost.
Posl. Lavoslav Koprivšek.	79
B. Pravljice.
Rimljani imajo v primeri z Grki jako malo
pravljic; vrhu tega so rimski zgodovinarji stare
pravljice pretvorili in razkrojili ter jih pripove-
dovali kakor navadne povesti. Oni so namreč
mislili, da je gotovo ktero zgodovinsko zrno
skrito v čudovitih pripovestih, ktere so se ohra-
nile v starih pravljicah in pesmih, in vse, kar
se je neverjetno glasilo, deloma z umstvovanjem
razlagajoč, deloma popolnoma prezirajoč so sku-
šali priti do čiste resnice. Tako se je pripove-
dovala pravljica o ustanovitvi Rima in o najsta-
rejši kraljevi dobi kakor resnični dogodek, in
vendar je ta doba tje do Tulla Hostilija popol-
noma bajna in še od tega časa tje do prve dobe
svobodne rimske države je zgodovinsko jedro
jako pomešano z bajnimi povestmi. Mi hočemo
tukaj navesti rimske pravljice od najstarejše dobe
pričenši tje do Romulove smrti.
392
Kimska mytliologija.
l. Evander.
V Latiji so bivali v starodavnih časih, tako
pripoveduje Vergil Aen. VIII, 314 si., domači
Fauni in Nymphe in neki surovi, divji člo-
veški rod. Potem pa pride, bežaje pred svojim
sinom Jupitrom, Saturnus v ta kraj, združi su-
rovi, na gorah blodeči narod ter mu da zakone.
Sam je stanoval na Kapitolskem bregu v mestu
Saturnia, mej tem ko je imel Janus svoj
grad na Janikulu. To zemljo je imenoval
Saturnus L a t i u m, ker je živel tukaj v skrivni
varnosti.*) Pod njegovim vladarstvom so vživali
jjudje zlato dobo v tihem miru, dokler ni zopet
nastopil popačen rod ter uvedel boj in plen. Od
tega časa so prišli različni narodi v ta kraj,
ausonske in sikulske čete, in kraj sam je često-
krat premenil svoje ime.
Evander je baje, kakor poroča poznejša
rimska pravljica, ktero so morda Grki izumili,
pripeljal 60 let pred razrušenjem Troje iz arkad-
skega Pallanteja pelasgijsko naselbino v La-
tium na palatinski hrib, na prostor, kjer se je
ustanovil v poznejši dobi Rim. On je bil sin
*) His qnoniam iatuisset tutus in oris.
Posl. Lavoslav Koprivšek.
393
Echema in Timandre, ali Herma in neke
arkadske nymphe, ali prorokinje Carmente
(Carmenta, Carmentis); za njegovo mater se tudi
smatrate N i k o s t r a t e in T li e m i s. Različna so
tudi poročila glede vzroka njegove izselitve. Po-
roča se, da ga je ljudski upor pripravil prosto-
voljno se izseliti, ali da je ubil svojega očeta
ali mater in vsled tega bil pregnan. V Laciji
je naletel na neomikan narod, pri katerem je
prišel do oblasti, ki se je pa bolj opirala na ve-
ljavo, ktero je imel vsled višje omike, nego na
zunanjo silo. On je baje uvedel rabo črk (Liv.
I, 7), godbo in druge umetnosti, zlasti je uvedel
po svoji materi C ar m en t i, ktera ga je mej
begom spremljala (Ov. fast. I, 471. si.), pri ital-
skili narodih prerokovanje ter ustanovil bogo-
služje različnih bogov, kakor Cerere, Nep-
tuna, Con s a, Herkula, lycaejskega
P a n a (Liv. I, 5. Ov. fast. V, 99), kteri se je v
Laciji imenoval Faunus ali Inuus. Palatinski
hrib, na kterem je ustanovil mesto Pallan-
teum, Pallantium, Palatium, dobil je
ime od njegovega deda Pallanta ali od nje-
govega sina ali vnuka istega imena, ki je baje
tam pokopan.
N&r. bibl.	26
894
Eimska mytliologija.
Evandra so v Rimu častili kot domačega
prajunaka (I n d i g e t e s) ; on je imel oltar na
aventinskem bregu; njegova mati Carmentis je
imela oltar na Kapitoliji blizo Karmentalskih
vrat. O prihodu Herkula k Evandru v Lacijo in
o uboji Kakovem (Cacus) glej Herkules.
2. Aeneas.
Po Homerji (II. XX. 300 si.) se mora skle-
pati, da je Aeneas Dardanski knez sin An-
cliisa in Aplirodite, ostal vsled najstarejših grških
pravljic, po razdoru Troje v svoji domovini in
da so vladali tukaj on in njegovi potomci črez
ostali teukriški rod. Ali uže v precej stari dobi
so začeli tudi Grki verovati, da se je Aeneas s
trojanskim Palladijem odtegnil skupnemu pro-
padu ter si poiskal na ptujem novo domovino.
Pesnik Stesichoros (645—560 pr. Kr.) je prvi
izmej nam znanih Grkov, ki poroča, da je stopil
junak z množico Trojancev in trojanskimi sve-
tinjami na ladje ter odplul v Hesperijo;
vendar je dvomljivo, je li tudi on mislil, da se
je Aeneas v Lacijo preselil. Mnenje, da je bil
Aeneas v Lacijo prišel, razvilo se je še le kakor
se dozdeva, za Thukydida ali saj ne dolgo po-
Posl. Lavoslav Koprivšek.
395
zneje. Od dobe Pyrrhove, kteri je, kot Achil-
lejev potomec mislil, da se vojskuje s trojan-
skimi vnuki, ako se z Rimljani vojskuje, so Grki
sploh verovali, da so se na Tiberi naselili pod
vodstvom Aenejevim Trojanci in da so Rimljani
potomci teh Trojancev.
Tudi Rimljani sami so mislili, da so oni
Aenejevega rodu. Uže 1. 240. pr. Kr. je prizna-
vala država sama to mišljenje. Takrat se je po-
ganjal senat pri Aetolcih za svobodo Akarnancev,
češ da se njihovi predniki edini izmej Grkov
niso vdeležili vojske zoper Trojance, njih pra-
dede. To se je tedaj pripetilo za časa, ko še
grško slovstvo mej Rimljani ni bilo obče znano;
zategadel je prav verjetno, da Rimljani niso do-
bili pravljice o naseljevanji Aenejevem še le iz
grškega slovstva, ampak iz domačih poročil,
kakor se je tudi trdilo, da so prišli Janus, Sa-
turnus in drugi stari kralji iz vzhoda.
Livius (I, 1. in 2.) pripoveduje o potovanji
in naselitvi Aenejevi tako le: Aeneas je prišel
potovaje z ostalimi Trojanci najprej v Macedo-
nijo, potem v Sicilijo in na zadnje v laurentiški
okraj, kjer so ustanovili mesto Trojo. Ko so bili
tam na suho stopili in po deželi plenili svojo hrano,
26*
396
Kimska mytliologija.
pritekli so kralj Latinus in Aborigini, ki so bi-
vali v teh krajih, da bi odbili ga s silo. Latinus
je sklenil, ali po nesrečni bitki, ali, kakor druga
pravljica poroča, predno se je boj pričel, mir z
Aenejem ter mu dal svojo hčer Lav i ni j o za
soprogo. Aeneas je ustanovil mesto, ktero je ime-
noval po svoji soprogi L a vi niti m, njegov in
Lavinje sin je bil Ascanius. Ker pa je bila
Lavinia uže pred Aenejevim prihodom zaročena
s Turnom, kraljem Kutulov, začel se je Tur-
nus vojskovati z Aenejem in Latinom. Rutuli so
bili premagani, ali Latinus je v boji padel. Ko
se je bil zdaj zavezal Turnus z Hetruščanom
Mezentijem, kraljem iz mesta Caere, ime-
noval je Aeneas, da bi si napravil Aborigines
naklonjene v preteči nevarnosti, oba naroda, Tr o-
jance in Aborigines, s skupnim imenom
Latince, in zaupaje pogumnosti obeh odslej
združenih narodov postavil je svojo vojsko zoper
mogočnega Hetruščana v bojno vrsto. Bitka je
bila Latincem ugodna, ali ona je bila tudi zadnji
Aenejev čin na zemlji. On leži, kakor koli ga
hočemo po pravici imenovati, pokopan na reki
Mumicius; zove se Jupiter Indiges (do-
mači Jupiter).
Posl. Lavoslav Koprivšek.
85
livius je pripovedovaje to povest kot zgo-
dovinar odstranil kolikor mogoče vse čudovito.
Tako n. pr. ničesar ne spregovori o oraklu, kteri
je došel Trojancem in kako se je vresničil, tudi
ne omenja trojanskih Penatov, ki imajo v prav-
ljici glavni nalog. Aenaes jih je rešil požara
rojstnega mesta in pod njihovim vodstvom je
prišel konečno sam v obljubljeno deželo. „Tam,
kjer bodo", tako se glasi prorokovanje, „pri
obedu tudi še snedli mize, tam je odločena njim
in Penatom nova domovina". Ko so bili tedaj
Trojanci pripluli v Lacijo in potem obedovali,
pripravilo njih je poželjenje po hrani do tega,
da so slednjič pojedli še pogače ali bršljinovo
perje, na kterem so bila postavljena jedila, in
oni so spoznali, da se prorokovanje vresniči in
da je L a t i u m nova od bogov njim odločena
domovina. Ravno tako so našli vsled orakula
kraj, kamor bi se morali postaviti Penati; čve-
teronoga žival njim bi imela pokazati prostor.
Za daritev odločena breja svinja je ušla ter be-
žala 24 stadij hoda v notranji del okraja na
neko gozdnato brdo, kjer je vrgla 30 prascev.
Aeneju se prostor ni zdel dovelj ugoden za usta-
novitev mesta, ali Penati so se mu prikazali v
Rimska mytliologija.
sanjah ter ga izpodbujali, da naj koj prične
mesto zidati ter mu naznanili nekdanjo moč in
sijajnost njegovih potomcev. Aeneas je tedaj se-
zidal na onem brdu mesto L a vi ni um in na
prostoru, kjer je bil svinjo zaklal, ustanovil je
svetišče lavinjskih Penatov. Trideset prascev pa
je pomenjalo število let, ki bodo pretekla do usta-
novitve Albe in ob jednem število sel latinske
zaveze.
Pravljica o Aenejevi smrti, ktero Livius le
nekoliko omenja, ima mnogo podobnosti s smrtjo
Romulovo. Mej tem ko se bojuje Aeneas s Tur-
nom in Mezentijem na reki Numicius, obdan
od svojih, otemni kar naenkrat nebo in nastane
blisk in grom ter silna ploha, ki prestraši ljud-
stvo. Ko pa se je zvedrilo, Aeneja ni bilo več
videti. Kmalo potem prikaže se oborožen Aska-
niju in še mnogim drugim na bregu Numicija
ter jim naznani, da je postal bog. Na istem pro-
storu so mu postavili svetišče z napisom: Pa-
tris dei Indigetis.
Tudi Latinus, se pripoveduje, je bil po svoji
smrti sprejet v število bogov pod imenom J n-
piter Latiaris. To ime ima isti pomen ko
Jupiter Indiges, in prav verjetno je, da
Posl. Lavoslav Koprivšek.	87
je bila pravljica o oboževanji Latinovem prvotna,
in da se je ona pozneje prenesla na tujega
Aeneja.
Virgil opeva potovanje (pobožnega II. XX,
298) Aeneja in ustanovitev trojanske naselbine
v Laciji v svoji junaški pesmi Aeneis. On je
spravil domače pravljice v zvezo s pripovestmi
grških pisateljev, ali mnogo je premenil po last-
nem razsodku. V sedmem letu svojega blojenja
so jadrali Trojanci veselega srca iz Sicilije proti
svojemu smotru; ali zdaj jih je zavrgla vsled
Junoninega ščuvanja, ki je hotela boječ se za
njej ljubo Karthagino zabraniti ustanovitev rim-
skega naroda, nevihta na afrikansko obrežje,
kjer je bila Dido pred kratkim ustanovila Kar-
thagino. Dido je Aeneja gostoljubno sprejela
(lib. I) in on njej je pripovedoval pri obedu o
svoji in svoje domovine usodi, o vzetji in raz-
rušenji Troje, o begu z domovinskimi bogovi z
očetom in sinom in svojo soprogo K r e u s o,
ktero pa je izgubil v oni usodopolni noči (lib. II).
Dalje je pripovedoval, kako da je prišel z še
ostalim nesrečnim narodom, iskaje novo domačijo,
po dolgem blojenji v Thracijo, na Del in Kreto,
v Epir, na vzhodno obrežje Italije in slednjič
400
Kimska mytliologija.
na zahodni konec Sicilije, odkoder se je nadejal
kmalo dospeti v obljubljen Latium. Toda ne-
vihta ga je zanesla v Afriko (lib. III). Venus
si je prizadevala vsled poroke z Didono svojemu
sinu pripraviti vladarstvo črez Karthagino ter
konec njegovemu blojenju; tudi Juno se je stri-
njala s tem naklepom, češ da bode Aeneju tako
zabranila prihod v Italijo; toda Jupiter je ukazal
Aeneju, da se izpolnjuje njemu odločena usoda,
in da se postavi temelj rimskemu mestu, nek-
danjemu viadarju sveta, zapustiti Afriko in po-
iskati si Italijo. Dido se je po odhodu Aenejevem
umorila (lib. IV). Aeneas pa je prišel zopet v
Sicilijo (lib. V) in odtod v Kume v Italiji; odtod
se je napotil s Sibyllo v podzemski svet, kjer
je obiskal svojega leto poprej v Siciliji umrlega
očeta, kteri mu je prihodnjost, razkril (lib. VI).
Iz Kum je prijadral do iztoka Tibere; Latinus
mu je ponudil vsled orakula svojo hčer za so-
progo in mu odkazal prostor za ustanovitev
mesta. Ali Turnus v zvezi z mnogimi italskimi
narodi je začel nevarno vojsko (lib. VII). Aeneas
je iskal in našel pomoči pri Evandru (lib. VIII).
Po dolgotrajnem boji kojega popisuje Aenej v
naslednjih knjigah, v kterem je padel marsikteri
Posl. Lavoslav KoprivSek.
401
hraber junak, ubil je konečno Aeneas v dvoboji
Turna. Tukaj končuje Aenejida.
Trideset let po ustanovitvi Lavinija je se-
zidal Ascanius, Aenejev in Lavinin sin, mesto
Alba L on ga. Po drugi pravljici je bil As-
canius Kreusin sin in v Troji rojen ter sprem-
ljal svojega očeta v Lacijo. Ime Ascanius za
Aenejevega sina je prišlo od Grkov, rimsko ime
je Julus, sicer se smatra Julus tudi za dru-
zega Aenejevega sina ali pa za Askanijevega.
3. Romulus.
Pravljica o ustanovitvi Rima se glasi po
starih pesmih tako-le: Tristo let po ustanovitvi
Albe se je ustanovil Rim. Procas, albanski
kralj, potomec Askanijev (po Askanijevem sinu
Silvius so se zvali albanski kralji Silvii),
je imel dva sina, Numitorja in Amulija;
Amulius je pahnil iz prestola starejšega sina;
njegovo hčer Reo (Rheo) Sil vi j o*) pa je
*) Pisava Rea (od reus, zatoženec) ima prednost. Ona ae
imenuje tudi Uia Vendar se zove Romulova mati Ilia le kot
Aenejeva hči; kajti nekteri mislijo, da se je Rim ustanovil ne-
koliko časa po razdoru Troje ter smatrajo Romula za Aeneje-
vega vnuka.
402
Kimska mytliologija.
napravil vest al k o ter jo tako silil ostati ne-
omoženo. Ali Silvia je postala z Martom mati
Eomula in Rema. Mati je bila za kazen
vržena v T i b e r o (ali v Anien), vendar je po-
stala boginja in rečni bog jo je vzel za svojo
soprogo (Hor. Od. I, 2. 17); njena sina je ukazal
Amulius v kadunji izpoložiti v ravno kar črez
breg stopivšo Tibero. Ko je bila voda zopet
v strugo nazaj stopila, ter kadunja z dečkoma
ostala na suliem in sicer na podnožji Palatin-
skega brega, tam kjer se je še več stoletij po-
zneje s spoštovanjem gojila divja smokva ficus
Rumunalis, pridirjala je volkulja ter jih do-
jila ali pa v svoj brlog odnesla in tam dojila;
ko jima uže ni zadostovalo mleko, prinašal je
njima detelj, Martu posvečena tica, hrano, druge
tiče pa so letale nad dojencema ter odganjale
mrčese. Po božji previdnosti rešena otroka našel
je Faustulus, pastir kraljevih čred. On nju
je pripeljal svoji soprogi, kteri je bilo ime Acca
Larentia. Ona nju je odgojila s syojimi dva-
najsterimi sinovi vred na palatinskem bregu,
kjer se je sveta Romulova koliba ohranila še
do Neronove dobe. Dečka sta postala krepka,
pogumna mladenča ter sta se bavila, kakor drugi
Posl. Lavoslav Koprivšek.
403
pastirji, z lovom in bojem zoper roparje, kojih
plen so delili mej seboj. Čestokrat sta prišla
tudi v prepir z Nomitorjevimi pastirji na Ayen-
tinu. Nekega dne so vjeli Numitorjevi pastirji
pri Luperkaljevih slovesnostih Rema ter
ga kot roparja pripeljali v Albo. Pri tej priliki
je Numitor spoznal svojega vnuka ter se je z
njim dogovoril zastran tega, kako bi pahnila s
prestola Amulija, prestolnega roparja. Dvojčka
sta vsled tega prilomastila z njima udanimi pa-
stirji v kraljevo palačo, ubila Amulija ter posta-
vila Numitorja zopet za kralja.
Potem sta Romulus in Remus tam mesto
ustanovila, kjer sta preživela mladostna leta;
prvi državljani so bili pastirji, njih prijatelji
iz mladosti, njim se je pridružilo, po poznejših
poročilih, mnogo A1 b a n c e v in L a t i n c e v. Ali
mej bratoma je nastal prepir zastran vprašanja,
po kterem iz mej njih se naj mesto imenuje, ali
se naj imenuje Roma ali Remuria in ali se
naj ustanovi na Palatinu ali na Aventinu. Zme-
nila sta se, da hočeta prepir rešiti po augu-
r i j i ali ptičegledji. Remus si je izvolil za ptiče-
gledje Aventin, Romulus Palatin; prvemu se je
prikazalo najprej šest jastrebov, drugemu nekaj
404	Kimska mytliologija.
poznej, ko se mu je uže naznanilo Removo ptiče-
gledje, dvanajst jastrebov. Remus je trdil, da
velja tukaj poprejšni čas, Romulus, da velja po-
dvojeno število; vsled tega je nastal prepir mej
bratoma in njuno stranko; Romulus je zmagal.
Ko je bil Romulus obdal svoje mesto z
•ograjo in jarkom, skočil je Remus še razjarjen
vsled njemu storjene krivice, smejaje se slabi
utrdbi črez ozki obkop ter bil od Celera, Ro-
mulovega prijatelja, ali pa od brata samega
ubit z besedami: tako se naj zgodi v prihodnje
vsakemu, ki bode skočil črez moje obzidje.*)
Da bi se narod tega uboja očistil, ustanovil se
je praznik Lemuria (mesto Remuria O v.
fast. V, 479).
Mladi v Rimu vkup zbirajoči se rod ni imel
žensk. Ker prebivalci sosednih mest niso hoteli
svojih hčer Rimljanom v zakon dati, povabil jih
je Romulus k igram, ktere je priredil na čast
Neptunu Konsu. Prišlo je mnogo Sabincev
in Latincev s ženskami in otroci vred; in ko so vsi
svojo pazljivost obračali na igre, ugrabili so
Rimljani naglo tuje device. Sosedje, razjarjeni
*) Po drugi pravljici je bil Remus ubit v borbi, ki je na-
stala po dokončanem auguriji.
Poal. Lavoslav Koprivšek.
40»
zavoljo sile, ki se njim je storila, zgrabili so
za orožje. Mesta latinska so bila kmalo pre-
magana, ali vojna Sabincev, ki se je vzdignila
pod vodstvom kralja Tita Tacija, spravila
je mlado mesto blizo da ne v pogubo. Romulus
se je moral v mesto nazaj umakniti in Sabinci
so vzeli utrjen grad na Kapitoliji, ker je bila
hči poveljnika S p. Tarpeja, Tarpeia po
imenji, podkupljena z zlatimi zapestnicami Sa-
bincev, duri odprla. Od grada sem so napadali
sovražniki mesto; Juno Sabincem naklonjena,
Aenejevemu rodu pa sovražna, odprla je jedna
mestna vrata in Sabinske čete so planile v mesto;
zdaj je ukazal Janus vrelemu studencu, da je
prodrl na beli dan ter tako sovražnike odpodil.
Romulus je hotel drugi dan grad zopet si
priboriti, ali je bil zapoden. Ko so se bili nje-
govi vojaki spustili v divji beg, obljubil je Ro-
mulus svetišče Jupitru S t a t o r j u (Jupiter
Stator) ter beg ustavil. Boj se je ponovil in
dolgo časa neodločen trajal v dolini mej Pala-
tinom in Kapitolijem. A zdaj so vmes posegle
Sabinke, ki so se bile z Rimljani omožile ter
mir sklenile mej soprogi in očeti. Sabinci so se
naselili na Kapitolskem in Quirinalskem bregu
406
Kimska mytliologija.
ter tvorili z Rimljani odslej eno samo državo.
Titus Tatius in Romulus sta si oblast delila.
Žene pa uživajo od tega časa, ker so državo
rešile, v Rimu veliko čast. Nekaj let pozneje
so ubili Laurentij Tacija v Laviniji pri daritvi
in odslej je bil Romulus edini kralj obeh narodov.
Ko je bil Romulus postavil temelj rimski
velikosti ter opravil svoj posel, izginil je s zemlje.
Dn6 17. febr., ko so se praznovala Quirinalia
je pregledoval Romulus vojno na Kozji mlaki
(Caprae palus); nenadoma potemnilo se je solnce
in Mars se je pripeljal v največi nevihti na
zemljo ter odnesel svojega sina v ognjenem vozu
proti nebu. Ko se je nebo zjasnilo in je ljud-
stvo videlo, da je izgubilo svojega očeta, za-
padlo je v tiho žalost; Proculus Julius pa
je stopil pred ljudstvo ter rekel, da se mu je
prikazal Romulus mej potjo iz Albe v božji po-
dobi ter mu ukazal naznaniti, da je postal bog
in da bode kot Quirinus vladal črez svoj
narod. S tem poročilom se je ljudstvo potolažilo
ter častilo ustanovnika mesta kot boga pod ime-
nom Quirinus (primerjaj glede Romulove zgo-
dovine Liv. I, 3—16).
IMENIK.
Številke pomenijo strani.
A.
Absyrtos = Apsyrtos 287.
Acca Larentia 273, 401.
Acheloos 141, 243.
Aclieron 21.
Achileus 294 si. 303.
Adraete 234.
Admetos 03, 281.
Adonis 76.
Adrasteia 38, 91.
Adrastos 91, 273, 275.
Aedon 253, 277.
Aello 119.
Aeneas = Aineias 297, 394.
Aequitas 390
Aesculapius 53, 347.
Aethlios 111.
Agamemnom 258, 293 si.
Aganippe 96.
Agathodaimon 159.
Agane 156, 267.
Agdistis 151.
Agenor 265, 297.
Aglaia 72, 98.
Agraulos 260.
Aia 109, 278.
Aiakos 22, 295.
Aias 295 si. 300, 307.
Aides-Hades 15, 18, 21,188.
Aidoneus-Aides .....
Aietes 109, 278 si. 286.
Aigeus 262, 289.
Aigialeus 275.
Aigimios 244, 250.
Aigina 211.
Aigis 33, 49.
Aigisthos 257 si.
Aigle 97, 239.*
Aigyptos 216.
Aineias = Aeneas ....
Aiolos 115, 278, 308.
Aisa 88, 92.
Aison 280, 288.
Aithra 103, 262, 265*
Akastos 282, 289.
Akcijske igre 346.
Akrisios 218.
II
Aksiokersa 186.
Aksiokersos 186.
Aktaion 267.
Aktor 282.
Albunea 156.
Alekto 197.
Aletes 260.
Alexandros Pariš . . .
Alexiares 247.
Alkaios 221, 228*.
Alkeion 224.
Alkestis 53**.
Alkinoos 310.
Alkmaion 274, 275.
Alkmene 224, 228*
Alkyone 105.
Alkyoneus 238.
Aloadi 64.
Alphesiboia 76.
Alseide 149.
Althaia 283**.
Amaltheia 33, 38.
Amazone 213**.
Ambarvale sacrificium 335.
Ambrosia 12.
Amisodaros 213 *
Ammon 39.
Amor 351.
Amphiaraos 274, 275, 283.
Amphion 252, 276.
Ampliitrite 125, 127.
Amphilrvon 224.
Amulius 401 si.
Amyklas 117.
Auiykos 285.
Amyraone 218.
Amytlmon 273, 281.
Anchirrhoe 216.
Anchises 297, 393.
Ancilia 336.
Androgeos 263.
Andromeda 220.
Aniketos 247.
Anna Porenna 243*.
Annona 355.
Antaios 238.
Anteia 212.
Anteros 79, 83.
Antevorta 379.
Anthesterije 162.
Antigone 271, 272.
Antilochos 303, 304.
Antiope 264, 276, 277.
Aoide 96.
Aphrodite 18, 37, 40, 73,292.
Apollinarske igre 346.
Apollon 18, 39, 51, 223, 346.
Apsyrtos = Absyrtos . . .
Arae ('Arjai) 196.
Areion 275.
in
Ares 10, 18, 39, 81.
Arethuaa 239'.
Argeipkontes 44*.
Argestes 114, 116.
Argo 138, 282.
Argonauti 278 si.
Argos 44, 45.
Ariadne .152, 155,263,264.
Aristaios 53**.
Artemis 18, 39, 60, 253,259.
Arvales fratres 335.
Askanius 396, 401.
Asklepios 53*, 282. 321.
Asopos 211.
Asphodelov travnik 21.
Astarte 75.
Asterie 205.
Astraios 114, 117.
Atalante 274, 284**.
Ate 35, 91.
Athamas 154, 278, 289.
Athene 18, 34, 40, 46, 292.
Atlas 103*, 240.
Atreus 250, 256.
Atropos 88.
Attes, Attis, Atys, 151.
Augeas 235 si.
Augures 319.
Aiirora 112.
Autolykos 227.
Autnnoe 267.
Auxo (= Aukso) 99.
Axieros (= Aksieros) 186.
Axiokersa = Aksiokersa...
Axiokersos = Aksiokersos .
B.
Bacckanalia 261.
Bacchus Bakchos 152 si.
359 si.
Bakchantine 157, 163.
Bakchos = Bacchus . . .
Bassaride 164.
Belides 217.
Bellerophontes 211, 212 si.
298.
Belleros 214.
Bellona 337.
Bellonarii 338.
Belos 216.
Bentkesikyme 128.
Bona Dea 362.
Bonus Bventus 377.
Boreada 285.
Boreas 114, 116, 283.
Briareos 14, 35.
Briseis 299.
Busiris 238.
27
IV
C.
Caous — Kakus 248.
Calendae feminarum 331.
Camena 93, 378.
Carmenta 378, S 93.
Carmentalia 379.
Celer 404.
Centimani 14.
Cerealia 184, 259.
Ceres 174 si., 357 si., 393.
Chaos 14.
Charite 20, 40, 97 si.
Charon 22.
Charybdis 288, 309.
Cheiron 173, 227, 233, 280.
Chimaira 213*, 270.
Chloris 117, 356.
Chryseis 298.
Chryses 298.
Chrysippos 256.
Chrysothemis 258.
Chthonios 266.
Clementia 393.
Clio = Kleio . . .
Coelus 355.
Compitalia 372.
Concordia 386.
Consualia 380.
Consus 380, 393, 404.
Cupido 78, 351.
Cybele = Kybele 150 si.,
362 si.
č.
Človeški rodovi 25.
D.
Daktyli 151.
Damastes 262.
Danae 40, 215 si.
Danaide 215 si.
Danaos 215 si.
Daphne 59.
Dardanos 293.
Deianeira 141, 243, 246.
Deidameia 295.
Deimos 82, 83.
Deino 219.
Deiphobe 139.
Deliades 214.
Delphyne 56.
Demeter 18, 40, 142, 174,
252.
Demoplioon 176.
Deo 176.
Deukalion 29.
Diana 60 si., 347 si.
Dido 399.
Dike 34, 92, 101.
v
Diktys 219, 220.
Diokles 178.
Diomedes 236, 275, 296, 300,
307.
Dione 17, 19, 37, 40, 102.
Dionysije 163.
Dionysos 40, 152 si., 166.
Dioskuri 185, 320.
Dirke 277.
Dis 191, 382 si.
Dius Fidius 327.
Dodonaejske nymphe 150.
Dolon 300.
Doris 132.
Dryade 149.
Dryas 153, 156.
Diyops 168.
E.
Echemos 250, 393.
Echidna 213*, 270*.
Echion 156, 266.
Echo 148, 170.
Egeria 349, 378.
Eidotheia 137.
Eileithyije 45, 61.
Eirene 92, 101.
Elektra 105, 119, 258, 259,
260.
Elektryon 221, 224.
Eleusinije 183.
Eleusis 176.
Elysion 22.
Emathion 114.
Endeis 104.
Endymion 111.
Enyalios 82.
Enyo 82, 213**, 219.
Eos 20, 112 si.
Epaphos 216.
Epeios 305.
Ephialtes 64, 83.
Epigoni 275 si.
Epikaste 268.
Epimetheus 17, 28.
Equiria 334.
Erato 94, 96.
Erebos 21.
Erechtheus 117, 262.
Erginos 227, 282, 284.
Erichthonios 49, 262.
Erinyje 121, 144, 195 si'
260, 268.
Eriphyle 274.
Eris 82, 194, 292*.
Eros 14, 78 si., 83.
Erymanthijski merjasec 232.
Erysichthon 179.
Erytheia 239*.
Eryx 237.
27*
VI
Eteokles 271, 273.
Euanthes 155.
Eudore 103.
Enmaios 311.
Eumelos 178.
Eumenide 201 si.
Enmolpos 178, 227.
Euneos 279.
Eunomia 101.
Euphemos 282.
Euphrosyne 98.
Europa 39 si., 265.
Euros 116.
Euryale 220.
Eutyalos 275.
Eurybie 131, 144.
Eurydike 283*.
Euryganeia 272.
Eurynome 40, 130.
Enrypylos 305.
Enrystheus 225, 228, 256.
Eurytion 237.
Eurytos 227, 235, 241, 246.
Euterpe 93, 96.
Evander 248, 392 si., 400.
F.
Fatum 375 si.
Fata scribunda 375.
Eauna 368.
Faunus 366 si., 393.
Faustitas 378.
Fanstulus 402.
Febris 390.
Felicitas 378.
Feralia 385.
Feriae Latinae 326.
Feriae sementivae 361.
Fessonia 320, 390.
Fetiales 318, 337.
Ficns Ruminalis 402.
Fides 327, 385.
Flamines 318.
Flaminiea 318.
Flora 356.
Floralia 356.
Fontinalia 382.
Fontus 381.
Forticidia 361.
Fortuna 365.
Furiae 195 si.
G.
Gaia 9, 14, 142 si.
Galli 151, 363.
Ganymedes 19, 234.
Ge-Gaia . . .
Gelanor 217.
Genius 373.
Geryones 237.
VII
Giganti 144.
Gigas 238.
Glauke 289.
Glaukos 138 si., 212, 298.
Gorgone 220, 213*, 219.
Gorgophone 221.
Graje 132, 219.
Gratiae-Charites . . .
Gyes ali Gyges 14.
H.
Hades-Aides 15, 18, 21, 175,
188 si.
Hamadryarfe 149.
Harmonia 83, 266, 272.
Harpyje 118, 254.
Harnspices 319.
Hebe 19, 39, 245, 247.
Hegemone 99.
Hekate 17, 176, 204, 348.
Hekatoncheiri 14, 16.
Hektor 297 si., 300. 301,
302.
Helena 196, 258, 265*, 292.
Helenos 304.
Heliade 109.
Helios 20, 107, 286, 309.
Helle 278.
Hemera 113.
Heosphoros 114.
Hephaistos 18, 26, 28*, 39,
70, 185.
Hera 15, 18, 34, 41, 247,
292.
Herakles 24, 35, 222 si., 245,
284.
Heraklidi 249.
Hercules Herakles 348,393.
Hermes 18, 28, 40, 63, 252,
267, 393.
Hermione 260.
Heroji 207 si.
Herse 261.
Hesione 234, 243.
Hesperide 104*, 239 si.
Hestia 15, 18, 34, 84 si.,
239*.
Himeros 78.
Hippodameia 254.
Hippokrene 96.
Hippolochos 298.
Hippolyte 234, 264.
Hippolytos 264.
Hippomedon 273.
Hipponoos 214, 215.
Histia — Hestia . . .
Honos 388.
Hore 20, 33, 40, 100 si.
Hyade 101 si.
Hyakinthos 117.
vin
Hydra 232.
Hygieia 53*.
Hylas 284*.
Hyllos 246, 250.
Hymen 80.
Hyperborejci 240*.
Hyperenor 266.
Hyperion 14, 107.
Hypernmestra 217.
Hyperphas 272.
Hypnos 35, 192 si.
Hypsipyle 279.
Hyrieus 276.
I^J.
Iakchos 182, 187.
Ianus 342 si.
Iapetos 14, 26, 103*.
Iason 278 si.
Ichthyokentauri 129.
Idaeijski Daktyli 151.
Idaeijska mati 151.
Ida 38.
Idas 283**.
Idomeneus 297 si., 301, 307.
Idyia 286**.
Ilia 401.
Ilos. 293*.
Inachos 44, 215.
Ino 154, 267, 278.
Ino Leukothea 310.
Inuus 367, 393.
Io 44, 44*, 216.
Iobates 212.
Iokaste 269 si.
Iolaos 241, 244, 246, 280.
Iole 241, 246.
Iphianassa 258.
Iphigeneia 259, 260.
Ipkikles 225, 228*, 282.
Iphikrates 226.
Iphitos 229, 241, 282.
Iris 20, 106 si.
Isis 44.
Ismene 271.
Itylos 253.
Itys 253, 254*.
Julus;401.
Junaki starodavni 24.
Juno 41 si., 318, 329 si.,
405.
Jupiter 30 si., 317, 323 si.,
396, 405.
Juturna 381,
Juventus 387.
Ixion 173.
K.
Kabeiri 185 si.
Kadmilos 186.
IX
Kadmos 135, 265 si.
Kakus = Cacus . . .
Kalais 283, 285.
Kalchas 259, 393.
Kalliope 94, 96, 283*.
Kalydonski lov 264, 283**.
Kalypso 145, 310.
Kamillos =»= Kadmilos . . .
Kapitolinske igre 326.
Kapaneus 273 si.
Kaprotinske None 331.
Karpo 99, 102.
Karpos 117.
Kassandra 214, 258, 306*.
Kastalia 96, 281.
Kastor 40, 227, 265, 283.
Kekrops 261 si.
Kelaino 105.
Keleos 176, 178.
■Kentauri 172 si.
Kentaurotritoni 129.
Kephalos 114.
Kepheus 220.
Ker = Kera 194 si.
Kerberos 22, 238.
Kerkyon 262.
Kerymitijska košuta 233.
Ketes 138.
Keto 131, 144, 239*.
Keyx 244, 250.
Kilix 264.
Kirke 64, 109, 286**.
Kleio 93, 97.
Kleitos 114.
Kleopatra 283**.
Kleta 99.
Klotho 88.
Klymene 26.
Klytaimnestra 258.
Koios 14.
Kokytos 21.
Kopeus 139.
Kora = Persephona . . .
Koronis 103.
Korybanti 38, 151.
Kottos 14.
Kreon 228, 270, 272,
Kretheus 280.
Kretski bik 236.
Kreusa 289, 399, 401.
Krios 14.
Kromnyonska svinja 262.
Kronos 14, 17.
Ksanthos 140.
Kteatos 235.
Kureti 38.
Kybele 150 si.
Kydoimos 194.
Kyklopi 14, 15, 308.
Kyknos 230, 244.
X
Kytissoros 289.
Kyzikos 285.
L.
Labdakos 267, 268.
Lachesis 88.
Ladon 132, 239.
Laertes 208, 296.
Laios 269, 270.
Laistrygoni 308.
Lampetia 109, 245.
Laodamas 275.
Laodike 258.
Laokoon ,305.
Laoinedon 121, 229, 234,
242.
Lares 370, 371.
Larvae 373.
Latinus 396, 400.
Latona 253, 347.
Lavinia 396.
Learckos 135.
Leda 40, 283**.
Lemures 373.
Lemuria 404.
Lenaeje 162.
Lernejske kače 232.
Lethe 22.
Leto 17, 19, 51 si.
Leukothea - Ino 135 si.,
310, 381.
Liber 152 si., 359 si.
Libera 188, 359 si., 361.
Liberalia 360.
Libertas 388.
Libitina 350.
Lielias 246.
Linos 227.
Lotophagi 308.
Luna 110 si., 379.
Luperca 368.
Lupercal 367.
Lupercalia 366, 403.
Lupereus 366.
Lykaon 298.
Lykomedes 294*.
Lykos 276.
Lykurgos 152.
Lynkeus 217.
M.
Magna Mater 362.
Maia 40, 105.
Mainade 163.
Majnalska psi ca 233.
Mamurius 336.
Manes 373.
Mania 203.
Mantios 114.
XI
Manto 276.
Marathonski bik 262.
Marpessa 283**.
Mars 83, 317, 333.
Marsyas 167 si.
Mater Matuta 137, 381.
Matronalia 330.
Medeia 198, 286 si.
Medeios 173.
Medirs Fidius 338.
Medusa 214, 218, 220.
Megaira 197.
Megalesia 363.
Megapenthes 221.
Megara 226, 228, 241.
Mekisteus 275.
Melampus 273, 281.
Meleagros 283, 283**.
Melete 96.
Melikertes 135, 267.
Melijske nymphe 144.
Melisseus 38, 103.
Melpomene 94, 96.
Memnon 114, 304.
Mene 110 si., 110*.
Menelaos 208, 257, 292, 294,
299.
Menestheus 264.
Menoikeus 269, 274.
Menoitios 17, 247, 295.
Mens 389.
Mercurius 63 si., 351.
Meriones 297.
Mermeros 289.
Merope 105. 269.
Metaneira 176.
Metis 15, 47.
Mezentius 396.
Midas 168.
Mimallone 164.
Minerva 46 si., 318, 328,
332 si.
Minos 21, 22, 236, 263.
Minotauros 263.
Mneme 96.
Mnemosyne 14, 40, 94.
Moira 32, 87 si.
Molae 337.
Melinnidi 235.
Molorehos 231.
Mulciber 70, 341.
Mundus 384.
Mutunus 172.
Muze 20, 40, 93 si.
Myrtilos 255..
Mysterije 10, 181.
N.
Najade 133, 147.
Napaeje 149.
28
xn
Narcissus 149.
Nektar 12.
Neleus 125, 229, 296
Nemejski lev 231.
Nemesis 34, 89 si.
Nemorensis Dea 348.
Neoptolemos 295, 304, 307.
Nepkele 173, 278.
Neptunus 120 si., 380, 393,
404.
Nereide(21, 132 si.
Nerens 131, 132 si., 240,
294.
Nerione 337.
Nerio 337.
Nessos 244.
Nestor 125, 229, 296, 307.
Nike 36.
Nikippe 256.
Nikostrate 393.
Niobe 52», 252, 277.
Notos 114. 116.
Numitor 401, 403.
Nyktelije 163.
Nykteus 276.
Nymphe 145 si.
Nysajske nymphe 150.
Nyx 88, 113, 195, 239.
0.
Odysseus 245, 294. 296, 304.
Oiagros 283.
Oidipus 198, 268.
Oileus 296.
Oineus 141, 243, 273, 283.
Oinopion 155.
Okeanove ličere 40.
Okeanos 14, 17. 20, 130 si.
Okypete 119.
01ympski bogovi 18 si.
01ympos 19.
Omphale 242.
Oneiros 193.
Opiconsivia 354.
Ops 152, 354 . si.
Opus 247.
Orbona 320, 390.
Orcus 384.
Oreade 148 si.
Oreithyija 117.
Orestes 198, 259,. 270.
Orion 105, 114.
Orpheus 283, 283*.
Orphejanci — Orphičani 161,
181.
Orthros 237, 270*.
Otos 64, 83.
XIII
p.
Palaimon 136, 381.
Pales 368 si.
Palilia 368.
Palladion 48, 304, 333. ,
Pallas = Atliene . . .
Pallas 393.
Pallor 337.
Pan 168 si., 393.
Panathenaeje 263.
Pandareos 253.
Pandaros 298, 300.
Pandeia 112.
Pandion 253*, 262.
Pandora 28*.
Pandrosos 99, 261.
Papposeilenos 167.
Parca 87 si., 375 si.
Parentalia 385.
Pariš 43, 74, 292, 297, 303.
Parthenopaios 275.
Pasithea 98, 193.
Patroklos 295, 301.
Pavor 337.
Pas 386.
Pegasos 214, 220.
Peirithoos 238, 264, 282.
Peitho 77, 99, 263.
Pelagon 266.
Peleus 134, 282, 294.
Pelias 279, 280, 288.
Pellonia 388.
Pelops 252, 254.
Peloros = Pelos 266.
Penates 369.
Penelope 311.
Penthesileia 304.
Pentheus 156, 262.
Pephredo 219.
Periboia 269.
Perse 109, 130.
Perseis 109, 225, 186**.
Persephone 21, 40, 175,
186 si., 264.
Perses 221.
Perseus 40, 210, 215 si.,
221.
Phaenna 99.
Phaethon 109.
Phaethonide 109.
Phaetkusa 109, 145.
Phaiaki 310.
Phaidra 264.
Pheres 281, 289.
Philoktetes 247, 293, 304,
307.
Philomele 253**.
Philonoe 214.
Philyra 173.
28*
XIV
Phineua 119, 285.
Phobos 82, 83.
Phoibe 14, 112.
Phoibos 51 si., 51*, 52.
Phoinis 39, 265, 267, 295.
Pholos 233.
Phorkys 131, 144, 239.
Phoroneus 216.
Phrixos 278, 281, 289.
Picus 337.
Pierides 96.
Pietas 388.
Pilumnus 221.
Pinarii i<48.
Pithens 262, 265.
Pityokamptes 262.
Plankte 105, 286*, 309.
Pleiade 103 si., 103*.
Pleione 104.
Pleisthenes 256, 257.
Pluton 188 si., 382.
Plutos 175.
Podarge 118.
Podarkes 243.
Poias 246, 293.
Poine 92.
Pollentia 390.
Polybos 139, 269.
Polydamas 297.
Polydektes 189, 219, 220.
Polydeukes 40 , 265 , 283,
285.
Polydoros 267.
Polymnia 94, 96.
Polyneikes 271 si.
Polyphemos 125, 284, 308.
Polyxena 304.
Pomona 356.
Pontifices 319.
Pontos 14, 131 si.
Porca praecidanea 359.
Porrima 379.
Portunus 137, 381.
Poseidon 9, 15, 18, 34,
120 si., 139, 310.
Postvorta 379.
Pothos 78.
Potitii 248.
Praemetium 359.
Priamos 243, 292.
Priapos 171 si.
Procas 401.
Proculus Julius 406.
Proitos 212, 214, 218, 273.
Prokne 253*.
Prokris 114.
Prokrustes 262.
Promachos 275.
Prometheus 17, 26, 240.
Prorsa 379.
XV
Proserpina 186 si., 382.
Protesilaos 293, 301.
Protens 137 si.
Psamathe 138.
Psyche 79.
Pudicitia 380.
Pjlades 259, 260.
Pyrakmon 71**.
Pyriphlegethon 21.
Pyrrha 29.
Pyrrhos = Neoptolemos
294*
Python 56, 143.
Q.
Quies 390.
Quinquatrus 332.
Quirinalia 339, 406.
Quirinus 317, 334, 338, 406.
R.
Rea Silvia 401.
Peke 139.
Remus 402, 403.
Rex nemorensis 348.
Pes sacriiiculus 319.
Phadamanthys 22.
Rheia 14, 150 si.
Rhesos 300.
Rhode, Rhodos 128.
Rimske igre 325.
Rodovi človeški 25.
Roma 389, 403.
Romulus 401, 402, 403.
S.
Sabazios 151, 161.
Saekularske igre 347, 383.
Salacia 127, 380.
Saliji 318, 336.
Salus 386, 387.
Sancus 328.
Sarpedon 298, 301.
Saturnalia 353.
Saturnus 17*, 353, 392, 395.
Satyri 157, 165 si.
Seilenos 166 si.
Seirene 288, 309.
Selene 110 si.
Selloi 36.
Semele 40, 152, 267.
Semnai 202.
Sibylla 400.
Silvanus 365.
Silvius 401.
Sinnis 262.
Sisyphos 21, 136, 211 si.
Skamandros 140.
Skiron 262.
Skylla 128, 288, 309.
Sol 107 si., 370 si.
XVI
Solymerci 213.
Soranus Hypnos ...
Spartoi 266, 274.
Spercheios 140.
Spes 389.
Sphinx 270, 270*.
Staphylos 155.
Sterculius :<54.
Sterope 105.
Sthenelos 221, 224. 256, 275.
Stheno 220.
Strophios 259.
Studenci in reke 381.
Stymplialide 233.
Styx 21, 131.
Sumanus 324*.
Symplegade 286*.
Syrinx 170.
T.
Talassio, Talassius 351.
Tantalos 21, 251, 257.
Tarentinske igre 383.
Tarentum 383.
Tarpeja 405.
Tartaros 14, 22.
Tauriške igre 384.
Taygete 105.
Teiresias 271, 274.
Telaraon 24 J, 282, 295.
Telemaehos 311.
Tellumo 362.
Tellus 142 si., 359, 861.
Tempestates 381.
Tereus 253.
Terminalia 364.
Terminus 363.
Terpsichore 94. 97.
Terra = Tellus . . .
Tethys 17, 130.
Teukros 213, 296.
Thaleia 93, 96.
Thallo 99, 101.
Thainyris 95.
Thanatos 192.
Thaumas 131, 144.
Thebanski vojski 273 si.
Thebe 277.
Theia 14, 107.
Themis 14, 19, 29, 34, 40,
92, 393.
Tliersandros 275.
Theseus 238, 249, 250, 262,
284.
Tiiesmopliorije 184.
Thestios 283**.
Thetis 35, 134 , 292, 294,
299, 303.
Thoas 260.
Thoosa 132.
XVII
Thrije 67.
Thrinakia 108.
Thyade 164.
Thyestes 256, 257.
Thyone 157.
Tifeerinus 382.
Timandra 393.
Tiphys 284.
Tisamenos 260.
Tisiphone 197.
Titan 107.
Titani 14 si.
Tithonos 113.
Titus Tatius 405.
Tityos 21, 143.
Triopas 179.
Triptolemos 178, 179.
Triton 21, 118, 128 si.
Trojanska vojska 290 si.
Tros 293.
Tubilustrium 332.
Turnus 222, 396, 400.
Tyche 89.
Tydeus 273, 284.
Tyndareos 257, 292**.
Tjpliaon, Typhoeus 16, 119.
213*, 270*.
U.
Udaios 266.
Ulysses, Ulixes — Odys-
sens . . .
Urania 94, 97.
Uranos 14.
V.
Vejovis 328.
Venilia 880.
Venus 73 si., 348, 400.
Vertumnalia 355.
Verfuuinns 3»5.
Vesta 84 si, 318,339 si", 370.
Vestalia 341.
Vestalke 340, 402.
Vetrovi 115 si.
Viča Pota 388.
Victoria 387.
Vinalia 326, 327.
Virbius 348.
Virtus 388.
Volcanalia 342.
Vulcanus 70 sl„ 341 si.
x-z.
Xantlios 140.
Zagrens 161, 187.
Zen - Zeus 9, 15, 18, 30 si.
Zephyros 114, 116.
Zetes 252, 253, 285.
Zethos 252, 253, 276.
Važnejši popravki.
Stran: 15. vrsta: 4. beri
21.	>1	17. „
21.	r>	2. „
35.	„	2. „
38.	n	6. „
46.	n	16. „
51.	H	10. „
59.	n	9. „
65.	n	22. „
72.	r>	13. „
93.	n	15. „
96.	»	9. „
96.	»	24. „
106.	n	2. „
112.	n	3. „
112.	n	6. „
137.	n	12. „
179.	»?	18. „
194.	„	10. ,
200.	M	25. izpa
211.	n	14. beri
„Demetro" ne: „Demetra".
^blaženi" „ »vlažni".
„Nereidami" ne: „Nereide".
"Br i are j a" „ „Biareja".
„Melisseja" „ „Melessijau.
„Jovova" „ „Jonova".
„pliskavica"ne: „pliskaviva".
„5.oqpo'" ne: ,M<fn"
„Aresu" „ „Areju".
„Camena" ne: »Carama".
„Pierides" „ nPeirides".
„Erato" „ „Breto".
„o Pleiadah" ne: „v Pleiadah".
„Mvao" ne: „ivOvMu
„nardandT(DQ" ne: „narda-
(l<XTT]n
„Eidotheijin" ne: „Eide
thejin".
„Triopa" ne: „Priapa".
„K y d o i m o m" ne: „Kydoimono "
e beseda: „mestu".
„Asopovo" ne: „Aesopovo".
Stran:	: 211. vrsta: 16.beri				: „Asopa" „ „Aesopa".
n	216.	>>	22.	ii	„Anchirrhoeina" ne: „Archi-
					noeina".
J>	221.	11	4.	ti	„Megapenthu" ne: „Mega-
					ponthu".
11	221.	11	24.	n	„Pitumnus" ne: „Pitemnus".
11	222.	11	21.	ii	yf).t^lxaxoga „ „AIb£ixaxog".
11	231.	11	2.	ii	„Molorchu" ne: '„Molareku".
ii	231.	11	11.	ii	„Molorchos" ne: „Molarchos".
ii	233.	11	14.	ii	„Kerynitijska" ne: „Kerymi-
					tijska".
ii	239.	11	17.	ii	,,Ladon" ne: „Ladona".
ii	240.	11	9.	ii	„Eridana" ne: ,,Bridona".
ii	244.	11	14.	ii	„Aresa" ne: „Ara".
ii	270.	11	15.	ii	,//>tV£" ne: „f/Jj£".
ii	270.	11	15.	ii	„0 r t h r o v e g a" ne: „Orthovega".
ii	270.	11	16.	11	„Typliaonovega" ne: „Ty-
					phonovega".
ii	280.	11	1.	n	„Valerija Flacca" ne: .ga-
					lerija Flocca".
ii	281.	11	4.	„	„Admetos" ne: „Admatos".
ii	284.	V	15.	11	„Althaije" ne: „Atlieije".
ii	283,	11	24.	»	„Harpesse" „ „Marpasse".
ii	286.	11	20.	11	„Symplegade" ne: ,,Sympla-
					gade".
11	301.	n	11.	n	„Idomeneus" ne: „Idomineus".
ii	308.	ii	23.	11	„Laistrygoncem" ne: „Lai-
					strogoncem".
ii	373.	ii	10.	TI	„Lemures" ne „Lamures".