ODAJA CP •GORENJSKI TTSK« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR I GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KR\NJ, SREDA, 12. SEFIT.mw\ 1962 CIALISTICNE - IZHATA OD OKTOBRA 1947 K0*1 TEDNIK UD 1 JANUARJA 1*56 KOT POLTEDNIK OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH ■LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEC NA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Program obiska gostov iz Srbije v dneh od 14. do 16. septembra 14. SEPTEMBRA 1962 Ob 11.00 prihod in sprejem na železniški postaji Kranj Ob 11 JO sprejem gostov na Trgu revolucije v Kranju Ob 12.00 sprejem pri predsedniku okrajnega ljudskega odbo-bora Kranj v avli okrajnega ljudskega odbora Kranj (sprejem samo za goste z vabili) Od 13.00 do 13.30 odhod gostov z avtobusi iz Kranja v občine Tržič, Skofja Loka, Radovljica in Jesenice. Prihod gostov v občine bo urejen tako, da bodo prispeli ob 14. uri, ko je končano delo v podjetjih in ustanovah. SPREJEMI BODO: Jesenice: Cankarjev trg fpred gimnazijo) Radovljica: pred občinskim ljudskim odborom Tržič: pred občinskim ljudskim odborom Skofja Loka: na Mestnem trgu Goste iz Kranja prevzamejo gostitelji ob 13. uri pred' avlo OLO (gosti ostanejo pri gostiteljih do sobote 15. 9. 1962 do 12.30 ure). 15. SEPTEMBRA 1962 Izlet na Bled (ogled gradu, muzeja in Bleda) in v Podvi n na TOVARISKO SREČANJE. Odhodi avtobusov iz posameznih krajev na Bled, in sicer: Z Jesenic 13.30 s Cankarjevega trga (pred gimnazijo) Iz Radovljice 13.45 z avtobusne postaje Iz Tržiča 12.30 z avtobusne postaje Iz Kranja 13.00 izpred kina Center I/ Sk. Loke 12.45 z avtobusne postaje (Transturist) Ob 14.00 zbor vseh gostov na Blejskem gradu Ob 16.00 tovariško srečanje v Podvinu (v gradu) pri Radovljici. Nastopajo: pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, folklorna skupina Svobode Jesenice in Veseli planšarji s pevcema iz Ljubljane. Za goste bo pripravljena malica in večerja. Tega večera naj se udeleži čimveč gostiteljev in ostalih prebivavcev Gorenjske, da bi bilo čimbolj prisrčno in tovariško. Hrana in pijača bo po zmernih cenah pripravljena tudi za ostale. Za prevoz gostiteljev in drugih bodo skrbela avtobusna podjetja Transturist, Avtopromet in Avtoservis z odhodi s tistih postaj, kakor je navedeno pod datumom 15. septembra. Odhodi bodo od 15. do 16. ure. Povrafek gostov in ostalih na domove gostiteljev bo iz Podvina od 20. ure naprej. 1«. SEPTEMBRA 1962 Obisk grobišča talcev v Begunjah in Dragi ter ogled muzeja talcev. Odhodi avtobusov iz posameznih občin bodo: Z Jesenic 8.30 s Cankarjevega trga (pred gimnazijo) I/ Radovljice 8.45 z avtobusne postaje I/. Tržiča 7.30 z avtobusne postaje Iz Kranja 8.00 izpred kina Center Iz Sk. Loke 7.45 z avtobusne postaje (Transturist) Ob 9.00 prihod v Drago, kjer bo polaganje vencev, nato ogled muzeja talcev in obisk grobišča v Begunjah. Ob 11.30 odhod iz Begunj na skupno kosilo, ki bo v domu Partizana na Jesenicah, in sicer za goste. Kosilo bo trajalo od 12. do 14. ure. Ob 14.00 odhod gostov z avtobusi na izlet na Vršič (v primeru slabega vremena pa ostanejo gostje v domu Partizana, kjer bo družabno popoldne). Ob 17.30 odhod z Vršiča in prihod na železniško postajo Jesenice ob 18.30. Na železniški postaji se bomo poslovili od gostov (godba, zaželeno je, da bi bilo čimveč prebivavcev Jesenic, pozdravni govor itd.). Ob 19.55 odhod vlaka »»BRATSTVA IN ENOTNOSTI« z Jesenic. VSEM GOSTITELJEM! Pri sprejemu in gostitvi izkažimo čimvečjo gostoljubnost gostom iz Srbije, ki so nam v najtežjih dneh nudili vso pomoč in s tem razumeli naš težak položaj. Zato je dolžnost gostiteljev, da posvetijo vso pozornost gostom. Tudi ostalo prebivavstvo Gorenjske naj ve, kaj so ljudje iz Val jeva, Smedereva, Brusa, Aleksandrovca, Smederevske Palanke itd. nudili našim Gorenjcem od leta 1941 do 1945. Zveza združenj borcev NOV za okraj Kranj je ob podpori vseh družbenih organizacij pripravila širši program z namenom, da bi se gostje seznanili z gospodarskim in kulturnim življenjem in z naravnimi lepotami Gorenjske. K temu skupnemu programu naj gostitelji prav tako prispevajo svoj delež. Da bi lahko v celoti in dobro izvedli predvideni načrt, prosimo vse gostitelje, naj nam vsestransko pomagajo in upoštevajo program. Vse v duhu utrjevanja bratstva in enotnosti! PRIPRAVUALNI ODBOR Tekstilci, usnjarji in čevljarji o problematiki izvoza Več usklajenih naporov zapovečanje izvoza Nekateri izvozniki menijo, da izvoz hromijo objektivne in subjektivne težave — Tudi v tekstilni industriji so ponekod vrzeli za večji izvoz v samoproizvodnji - S ponedeljkovim posvetom o problematiki izvoza tekstilne industrije in industrije usnja ter obutve je gospodarska zbornica okraja Kranj zaključila s sestanki, ki jih je v zvezi z izvozom organizirala v zadnjih štirinajstih dneh. Ce v nekaj besedah označimo vlogo in pomen teh sestankov, potom nedvomno ne moremo mimo dejstva, da so nakazali številne probleme in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo naši i/ vozniiki. Hkrati pa so ti posveti zadolžili tako naso okrajno gospodarsko zbornico kakor tudi nekatere republiške organe s Številnimi nalogami, ki bi ob pravilni realizaciji pozitivno vplivale na nadaljnji izvoz. To pa J« W1 ludi pd('n 'l7mc6 naj" pomembnejših vzrokov, ki so narekovali sklicanje omenjenih posvetov. Za uvod nekaj podatkov v realizaciji izvoza in plana za leto 1963! Trenutno sodeluje pri izvozu sedem tekstilnih podjetij, medtem ko bo eno podjetje prevzelo I planske izvozne zadolžitve v prihodnjem letu. Te gospodarske organizacije so do konca julija realizirale 34 odstotkov izvoznih zadolžitev, kar je glede na pričakovanja dokaj slabo. Po orientacijskih podatkih glede ocene izvoza pa povzemamo, da bodo tekstilna podjetja realizirala do konca leta 83 odstotkov svojih zadolžitev. Tudi plan izvoza za prihodnje leto ni najboljši, saj je v primerjavi z zadolžitvami za leto 1962 celo nekoliko nižji. Vendar pa dosedanji podatki niso povsem zanesljivi, ker nekatera podjetja upajo, da bodo svoj izvoz povečala. Pač pa podjetja predvidevajo, da bodo približno štiri petine izvozila na konvertibilna področja. Zelo slabo pa je v tekstilni Industriji razmerje med uvozom ln Izvozom, saj jo na primer Indeks uvoth in izvoza v letošnjem letu 323.8, šc nekoliko slabša pa je slika po Klanjih podatkih za prihodnje leto. Iz razprave posameznih izvoznikov na ponedol jkovem posvetu je mogoče povzeti, da izvoz hromijo tako subjektivne kakor objekti vne težave. Med prve bi prištevali pomanjkljivosti v samih podjetjih, med druge pa razne administrativne zapreke Subjektivne težave bi z več prizadevanji v delovnih kolektivih Inhko rešili, medtem ko so proti objektivnim pogosto brez moči in bi jih bilo potrebno reševati na širšem področju oziroma na višjih organih. Na večji izvoz pa bi v številnih tekstilnih podjetjih ugodno vplivala prav modernizacija ntromega parka ali vsaj posameznih naprav (Tekstilindus Kranj, RPT Tržič, Sukno Zamiže, Sešir Skofja Loka, Almira Radovljica). Prav tako zatrjuje tudi tovarna čiDk in vezenin Bled, ki Be bo vključila v j izvoz šele prihodnje leto, da bi z investicijami v strojni park do- J segla zelo ugoden devizni efekt Razen omenjenega pa bi tekstilna industrija lahko povečala izvo^. tudi z določenimi preusmeritvami; izvažali naj bi namreč tudi kon fekcijo in ne samo metrsko blago ter, če ni drugače, tudi manjše asortimane. Težak položaj Imata na trgu tudi usnjarska in čevljarska in dustrija. Za to je več vzrokov, ki so bolj ali manj poznani. Dosti kritike je slišati na račun tega, ker se na primer naše cene ne gibljejo tako kakor na svetovnem trgu. Prav tako so bili usnjarji na ponedeljkovem posvetu soglasni s tem, da je treba prometni davek prenesti na končno proizvode - to je na čevlje. Vsa ta problematika, ki je sestavni del vseh zaprek, ki znižujejo uspešnost našega nastopanja na tujih trži- ščih, bi zahtevala za rešitev širše prizadevanje pristojnih organov. Ob koncu še pojasnilo o dosedanji realizaciji izvoza v tej panogi! Po zadolžitvah, ki so jih podjetja .sprejela, so ta do konca julija izpolnila le 7,3 odstotka iz voznih obveznosti. Podjetja so sicer glede realizacije izvoza v preostalih mesecih nekoliko bolj optimistična, ker so ponekod (Peko) šele zadnje čase dobili naročila oziroma potrjene pogodbe. Prav tako v tovarni Peko menijo, da imajo sedaj preveč čevljev v proizvodnji, vendar so se za trdno odločili, da je treba to odvečno proizvodnjo plasirati za izvoz. Taka orientacija pa je tudi popolnoma pravilna. Kakor v tekstilnih podjetjih bi tudi v industriji usnja in obutve modernizacija povečala možnosti za izvoz, hkrati pa bi se morala ta industrija bolj kot doslej prilagajati nekaterim specifičnim zahtevam svoje dejavnosti (prilagajanje modnim zahtevam). — P. Dobrodošli! POZDRAVLJENI SINOVI /N HČERE dobrih srbskih mater, kot so bile: Gara, Marina, Leposlava, Dara, Zorka, Milka in še nešteto drugih, ki so našim otrokom in nam slovenskim izseljencem nudile v naši največji stiski kruha in mleka in vsega, kar so si pač mogli od-trR<*ti od svojih skromnih zalog, saj jim je okupator v polni meri odvzemal njihove pridelke. — POZDRAVLJENI STARŠI, VDOVE, BRATJE IN SESTRE vaših najbližjih domačih, ki so bili streljani za kasarno V. polka in v globeli za tovarno Vistad, se-d*j »Krušik', mučeni in pobiti na Banjici. POZDRAVLJENI VSI, ki ste se borili za našo svobodo. V trpljenju in rfiukah skovano bratstvo naj bo nepremagljiva vez med nami, ki naj bo tako iskrena in bratska še naprej, kakor je bila v času okupacije. Naj bodo dnevi, ki jih boste pre/itfeli med nami lepi in nepozabni, ker vam vsem našim bivšim dobrotnikom hočemo vsaj v najskromnejŠem obsegu povrniti vašo pomoč, ki smo je bili deležni med okupacijo pri vas, bratski Srbi. Ko boste gledali našo lepo Gorenjsko in videli naše domove, boste doumeli, kako krut in zloben je bil okupator in naši izdajavci, ki so nas iztrgali iz naših ljubljenih domov in nas pregnali — takrat smo mislili v tujino, toda kakor smo izkusili, smo prišli med sočustvujoče brate in tega ne bomo pozabili. Zato vam kličemo še enkrat dobrodošlico in prijetno bivanje med nami Gorenjci. Vsi skupjij pa utr-jujmo bratstvo in enotnost. Zvesto \n pošteno gradimo našo novo Jugoslavijo. — M. P. Naloge organizacij Zveze komunistov UTRJEVANJE samoupravnega sistema Ob uveljavljanju smernic IV. plenuma CK ZKJ Polletne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov in pri-prave za občinske konference, ki b odo v drugi polovici septembra Na iniciativo okrajnega komiteja ZK je bilo v Kranju posvetovanje o polletnih konferencah v osnovnih organizacijah ZK, o volitvah delegatov za občinske konference in o pripravah nasploh za te konference. Spričo pomembnosti konferenc, ki bodo imele izrazito delovni značaj, so se razen sekretarjev občinskih komitejev ZK posvetovanja udeležili tudi predsedniki ObLO, predsedniki občinskih odborov, in predsedniki občinskih sindikalnih svetov. V vsej tej dejavnosti so najdlje organizacijo ZK v tržiški občini. V prejšnjem tednu so bile samo še štiri osnovne organizacije, ki še niso i7.vedle konferenc in volitev delegatov. Zato je predvideno, da bo tudi občinska konferenca naj- prej v Tržiču, in sicer 18. t. m., zadnja pa v Kranju 23. septembra. Čeprav so predvidena posebna posvetovanja političnih aktivov in organizacij ZK o smernicah zadnjega plenuma ZKJ. jpa vendar vse to daje posebno obe- V petek sprejem gostov iz Srbije pole^aciia konference za družbeno aktivnost žensk na obisku v Kranju Zakaj na predzadnjem mestu pri sodelovanju žena v družbenem življenju kranjske občine V ponedeljek, 10. septembra, je fritpela v Kranj tričlanska dele-cadja konference za družbeno tkUvmtmt žensk Jugoslavije. Pri tnem pogovoru v prostorih ObO '/1)1. v Kranju so poleg drugih jffMri »rvali tudi predstavniki ranih političnih in družbenih or-(iflizacij. Po razgovorh so članice 4»l'gadje odšle ie v zavod za na-/"Vlt gospodinjstva, v vrtec »Tatjane Orirove« na Planini in f nekatera druga podjetja, šole in •»ttnove. Osrednje vprašanje je bilo, za-fcsj je Kranj na predzadnjem me-0t po družbeni dejavnosti žena v Intžbenem življenju. Tako so namreč pokazali nekateri podatki za območje Slovenije. V samoupravnih organih in drugih organizacijah je zelo malo žena. -Hkrati pa ugotavljajo, da je prav v kranjski občini skoraj polovica (48 %) žena v delovnem razmerju V občini je skupno 8238 zaposlenih žena, v organizacijah, v družbenem življenju pa jih sodeluje le kakih sto. Prva ugotovitev je bila, da zaposlene žene največkrat nimajo kvalifikacij. Zlasti tekstilna industrija zaposluje mnogo žena. Toda te so v glavnem navadne delavke (tkavke, predivke itd.) in le malo jih je s srednjo ali pa višjo kvalifikacijo. To jim vsiljuje kompleks manjvrednosti, tako da so posamezne delavke, čeprav sodelujejo v raznih organih, zelo redkobesedne, neodločne itd. Druga ugotovitev je bila: prav v Kranju oziroma v močno razvitih industrijskih območjih, je žena, ki je enakopravno zaposlena (vsaj po številu!), preobremenjena z družinskimi skrbmi in ji ne preostaja časa za drugo. Zlasti še, če se vzporedno z njeno zaposlitvijo ne razvijajo tudi uslužnostne dejavnosti. Po ugotavljanju objektivnih vzrokov za premajhno število že-(Nadaljevanje na 2. strani) V petek, 11. septembra, bomo i ob 11. uri sprejeli na kranjski železniški postaji nad 250 gostov iz Srbije, ki bodo prispeli k nam z vlakom ..Bralstva in enotnosti«. V prostorih okrajnega odbora Zveze združenj borcev Kranj, kjer dela pripravljalni odbor za sprejem gostov, je iz dneva v dan bolj živahno. Urediti je treba še najnujnejše, medtem ko je ostalo vse pri pravljeno. Sprejemu na kranjski železniški postaji bodo prisostvovali številni delavci iz kranjskih tovarn, nadalje šolska mladina in drugi Kranjčani in okoličani. Pri tem bodo sodelovala tudi letala Alpskega letalskega centra iz Lesc. ki bodo ob prihodu vlaka, preletavala Kranj z napisom ..DOBRODOŠLI... Letala bodo preletela tudi nad Bledom v soboto popoldne, ko bodo gostje iz bratske Srbije na Bledu. Morda je za prebivavce Gorenjske zanimivo še to, iz katerih krajev bodo prišli gostje iz Srbije In kje bodo bivjdi med obiskom na Gorenjskem. \a Jesenicah bodo iz Valjcva, Smedereva in Smederevske Palanke, v Radovljico bodo prišli iz Valjeva, Brusa, Aleksandrovca in Vrnjačke Banje, v Tržič iz Valjeva, Smederevske Palanke In Kragujevea, v Skofjo Loko iz Smederevske Palanke. Aleksandrovca, Titovega Užica, Beojrrada in Velike Plane in v Kranj iz Valjeva, Smederevske Palanke, Niša, Cačka, Novega Kostnica in Lo/nice. Kot so nam sporočili, bo na Jesenicah na trgu pred gimnazijo počakalo nekdanje gostitelje okoli ">000 delavcev in šolske mladine. Ob sprejemu jim bodo Jeseničani pripravili tudi kratek program. Podobno bo tudi vo stallh občinskih centrih na Gorenjskem. Se enkrat: izkažimo bratom Srbom gostoljubje, kot so nam ga oni v najtežjih dneh okupacije. M. Z. ležje tudi občinskim konferencam. Na vseh konferencah osnovnih organizacij tržiške občine so komunisti razpravljali o posameznih problemih in težavah prav iskozi prizmo smernic IV. plenuma. V takem zagonu (Nadaljevanje na 2. pripravlja-strani) UGLEDNI ITALIJANSKI NOVINARJI NA GORENJSKEM Skupina italijanskih novinarjev, ki jo v nedeljo zvečer dopotovala na večdnevni, obisk v Jugoslavijo, je v ponedeljek dopoldne obiskala jeseniško Železarno. Po krajšem razgovoru o proizvodnji, o delavskem samoupravljanju in ostalih vprašanjih so si gosti ogledali še tehnični muzej in predelovalne obrate. Nato so nvoinarji obiskali še Kranj, kjer jih je sprejel predsednik OLO inž. Tone Trebušon. Razgovoru so prisostvovali še predsednik okrajnega odbora SZDL Martin Košir, predsednik ObLO Jože Mihelič in sekretar ObK ZKS Štefan Kadoič. Zanimalo jih je zlasti delovanje našega komunalnega sistema in družbenega samoupravljanja. Po razgovoru so obiskali še »Iskro«. - P. Prebivaveem mesta Kranja V petek, 14. septembra 1962, obiščejo Kranj z vlakom Bratstva in enotnosti gostje iz Srbije, ki so 1941. leta gostoljubno sprejeli naše izseljence, ki jih je okupator pregnal iz njihovih domov. , Sprejem gostov i/. Srbije bo v petek, 14. septembra 1962, ob 11.30 na Trgu revolucije v Kranju. Prebivavce Kranja prosimo, da se v polnem Številu udeleže sprejema in s tem dajo priznanje ljudem, ki so v najtežjih časih gostoljubno sprejeli naše ljudi pod svojo strelo. Pokažimo s tem svojo čvrsto povezanost med jugoslovanskimi narodi! Občinski odbor SZDL in družbeno-politične organizacije Kranja TE DNI PO SVETU • IZREDNO STAN.li: V JEMENU Po poročilih, ki prihajajo v Kairo, so v lemenii proglasili izredno stanje, da hi preprečili nemire, do katerih je prišlo v Jemenu. V sporočilu je rečeno, da je jemenski iman zagrozil, da bodo v bodoče streljali na demonstrante in osebe, ki se zbirajo v večjih skupinah. 0 KIDER V PARIZU Namen tridnevnega obisk.i flj}-neralnega sekretarja političnega odbora v Parizu j« u red i lev od nosov v francoski federaciji FLN. Vodilni ljudje so pokazali ouvl nedavno krizo izrazito sovražno.*-1 do političnega odbora. • SPOPADI V VIETNAMU Te dni je prišlo do nekaj spopadov med četami južnovirtnam-Rkega diktatorja Dirma in silami domovinskega gibanja Vletkongo. • AH SE BOSTA HRUSCEV IN KENNEDY SESTALA? Ameriški listi ugibajo o morebitnem obisku Hruščeva v New Yorku, kjer bi se udeležil jesenskega zasedanja OZN. Po zanesljivih ameriških virih, pfoučuje tudi ameriški predsednik Kenne-dy možnost, da bi prišel v New York in se udeležil zasedanja Centralno skupščine OZN. V tem času bi se oba predsednika utegnila sestati. • NEURJE NA DALJNEM VZHODU Tajfun Ems je močno poškodoval obalo sovjetskega Daljnega vzhoda. Porušil je številne mostove, razdrl železniške proge in »nočno ohromel promet. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudi l/slep vlade Z AR i/ Arabske se je skozi ozke • večkrat skozi zelo arabskih vlad - razliko med vla- jal: Mene niso užalili sirijski ozka »šivankina ušesa-. Prebijala dami in ljudstvi so zapazili v napadi in žalitve. Na žalitve sem Arabska nesoglasja se navadil, ko sem začel služiti svoji deželi. - Nagovarjanje . kairske vlade, da bi spremenila svojo odločitev o izstopu iz, Arabske lige. je prišlo od zelo vplivne in ugledne .strani. Vendar je izkupiček tega posredovanja polovičen. Skrbi Arabske lige po izstopu ZAR so mnogoštevilne. Po izstopu največje arabske države iz Arabske lige. ta organizacija v bistvu ne bi več ničesar pomenila. Clanslvo ZAR je pomembno tudi glede na dohodke, ki jih ima liga od kairske vlade. Znano je. da je kairska vlada napravila lej arabski organizaciji precej uslug. Kairska vlada je tudi v finančnem pogledu z obema rokama podpirala delo arakske lige. Polovieo vseh dohodkov je vplačala kairska vlada, šele po odcepitvi Sirije se je t;i doprinos zmanjšal na 23 odstot kov. Raz.l(»Ki kairske vlade o izstopu iz li«c so dovolj tehtni, prišlo pa je do odločitve, ko je sirijska vlada prek'» svojih zastopnikov na nedavnem zasedanju arabskih držav obtožila ZAR, da se vmeša- vajo v notranje zadeve SirjJf . da v Kairu, ki je do le,4 „ . nja dajala vso potrebno pod arabskemu sodelovanju v t*** lige. je takrat napovedal* umik. Socialna in politienB - -ki se namreč že nekaj r«s. "T, med posameznimi arapskim; livarni, je ostala do zadnj>,, '**" danja zunaj pristojnost; \r.'£? lige. V zgodovini je bilo j, kf primerov posameznih in ^ zločinov naperjenih z«per . , h državo, liga pa je ostala d« JI** v teh sporih neprizadeta j- ** takšne spore nt vmešavala \ * bilo jasno, da se v takšnih * ne hi mogla obdržati /J, sedanje je bilo , ,rm ^ " jemno. li Čeprav posredovanje v k . preklic Izstopa „i bil,, ,^,^,ru u kairska vlada kliuh Vs " * stala, da *r enkrat » razlogih za izstop jn Po u konca sedanjega '»sekani.**. * ske lige. Kairo pa > Telit J"^ ponudil, da lig. Uhk„ ?!lw*, sedež v Kairu in nadaljnji ' lom tudi brez ZAR. • °»najf j svoj de- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in do*odM • in do^odk« • Liudte in do™^ m Zapuščina sobotnega neurja Nalivi zajeli radovljiško, tržiško in jeseniško občino — Največ škode na makadamskih cestah Silovito neurje, ki je preteklo jalo cestnemu omrežju precejšnjo soboto popoldne zajelo severozahodni del C.orenjsko, je prizadc- Utrjevanje samoupravnega sistema (Nadaljevanje s 1. strani) jo povsod tudi občinske konfe-Tence. Povsod dajejo močan poudarek večji odgovornosti komunistov za splošni razvoj v njihovi neposredni okolici in nenehno «krb za utrjevanje demokratičnega sistema. To velja zlasti za komuniste na odgovornih delovnih mestih. Hkrati pa po vseh občinah •/.hirajo potrebno gradivo, da bi čimbolj konkretno, razumljivo in konstruktivno prikazali konferenci ttste probleme, ki so trenutno najvažnejši. Tako mislijo v Kranju dati prednost problemom kmetijstva in integracije industrije. V Radovljici so se po daljšem proučevanju stanja na svojem območju odločili ,da na prvem mestu razpravljajo o vlogi članov ZK pri razvoju samoupravnega sistema v podjetjih. V Skofji Loki so dejali na prvo mesto problem lesne industrije in kmetijstva. Tako so tudi v drugih občinah izbrali le nekaj problemov, ki so na njihovem območju trenutno najbolj pereči in jih hočejo do dobra proučiti na občinski konferenci. Upajo, da bodo konferenco dosegle svoj namen s konkretnimi nalogami. Vendar pa ob tem nikakor ne bodo •širše posegali v naloge, ki jih tem organizacijam nalaga IV. plenum. Za načrtno uveljavljanje načel tega plenuma bodo organizirali še posebna posvetovanja. Tako posvetovanje bo najprej v okrajnem, nato pa v ob- činskih merilih. Glavna teža pa bo dana osnovnim organizacijam, čeprav so predvidena tudi posvetovanja z aktivi oziroma s komunisti, čeprav so predvidena tudi posvetovanja z aktivi oziroma s komunisti in strokovnjaki, ki so z določenimi dejavnostmi bolje seznanjeni že po službenih dolžnostih itd. Gradivo plenuma bodo skušali povsod čimprej prilagoditi konkretnim razmeram, možnostim in potrebam. Zato ne bodo proučevali teh smernic v starem smislu, marveč se bodo teh po-, služevali zgolj za lažje in bolj učinkovito odpravlajnje določenih težav in slabosti v svojih vrstah oziroma v njihovi neposredni okolici, za katero so odgovorni. V tem ozračju potekajo* polletne konference osnovnih organizacij in tudi priprave za občinske konference. — K. M. škodo. Ta sicer še ni ocenjena vsekakor pa gre v milijone. Po podatkih oddelka za notranje zadeve Kranj in Cestnega podjetja v Kranju so zlasti hudo škodo utrpele makadamske ceste, saj so vode odplavile vso ' vrhnjo plast cestišč vse do skeleta. Seveda so vozniki motornih vozil dan pozneje grajali razrite makadamske ceste, ne da bi pri tem pomislili, da čez noč poškodovanih cestišč ni bilo mogoče popraviti. Vsekakor bo treba nekoliko potrpeti! Narasle vode zares niso prizanašale. Ceste z asfaltno prevleko *- razen v dveh ali treh primerih — niso poškodovane, pač" pa je na mnogih krajih voda nanesla Pfe-jgpj peskav kamenja in zemlje. Potok Žirovnica v Mostah se je v nekaj minutah spremenil v ttni-čujoč hudournik, ki je začel odnašati podslapje pod mostom. Grozilo je, da bo voda izpodko-pala mostni opornik. Skoda je precejšnja. Potok Rakitnik v Potokih je nanesel na cesto precej materiala. Zakaj na predzadnjem mestu (Nadaljevanje s 1. strani) na v družbenem življenju so hkrati ugotavljali tudi lastne — subjektivne vzroke za tako stanje. Del teh vzrokov bi bilo verjetno treba iskati v spoštovanju enakopravnosti v družinskem življenju. To, da zaposlena žena ►►nima časa«, bi moralo veljati tudi za moške, če bi govorili o enakopravnosti. Starši mnogih deklet in tudi mladinke same težijo pri šolanju v glavnem v administracijo in se izogibljejo proizvodnje. Tako je prešlo v navado, da dekleta obiskujejo v glavnem le administrativno in ekonomsko šolo, manj veselja pa kažejo za tehnične in druge stroke. Tako so bile vse do letos učenke na gumarski šoli v Kranju prava redkost. Sele sedaj je narejen dokaj šn j i preobrat. Delegacija Konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavijo bo ugotovitve — dobre in slabe izkušnje Kranja šc proučila in jih skušala uporabiti pri svojem delu v drugih krajih. — K. M. Huje pa so poškodovane ceste v više ležečih krajih. Tako je Pisanica pri hotelu Erika v Kranjski gori spremenila tok in spodkopala 20 metrov ceste. Cesta Lesce—Bohinj pred sotesko je doživela udor. Udori in nanosi so precej poškodovali tudi cesto na Ljubelj. Poškodovana je tudi cesta Peričnik Aljažev dom v Vratih. Odneslo je 8 m cestišča. Več avtomobilov, ki so obiskali Aljažev dom pred neurjem, se zdaj zaradi odplavljene cesto ne more vrniti v dolino. Na klanec Kreda je hudournik nanesel okrog KM) kubičnih metrov materiala. Na več krajih je poškodovana tudi cesta Tržič-Begunje. Do manjših usadov in nanosov Jc prišlo tudi na cesti, ki pelje na Pokljuko. Cesta Tržič-Jelendol jo neuporabna. Ponekod je voda udirala in poškodovala spodnje prostore poslopij, predvsem okrog Bleda in Žirovnice.. Narasla Bistrim je. podjetju ZLIP v. Tržiču odnesja 3 m1 desk in zalila skladišče. Se in še bi lahko naštevali, zlasti manjše primere škode. Celotna škoda pa je toliko večja, ker bo treba na več krajih povsem obnoviti razne objekte - nasipe, škarpe itd. - S. S. V TOREK SEJA ObLO Odborniki občinskega ljudskega odbora v Tržiču so bili letos I no: v času letnih dopustov dokaj aktivni. Za prihodnji torek Je spet sklicana seja obeh zborov ObLO, ki bosta predvsem razpravljala o poročilu o socialnih službah. Razen tega je za sejo na dnevnem redu predvideno še poročilo gradbene inšpekcije, razprava in sprejetje odloka o občinskih dokladah na davek, poročilo občinskega kmetijskega 6klada itd. Smotrnejše vlaganje naložb Kranj, 11. septembra - Danes je bila tU prva seja komisije za ustanovitev medobčinske komunalne banke. Gre za združitev vseh petih bank v našem okraju. Po obračunu 30. julija letos so imele to banko naslednje aktive: Kranj - okroglo 26 milijard dinarjev. Jesenice 9.« milijard. Radovljica 4,8, ftkofoja Loka 5.6, Tržič U,7 milijard dinarjev. Na današnjem sestanku so ugotavljali, da bi združenje teh bank omogočilo smotrnejše razporejanje in vlaganje naložb za gospodarski razvoj in hitrejše obračanje denarja nasploh. Razpravljali so že, o prvem osnutku odloka o u.st« novitvi medobčinske k banke in o o«nutku r^0"0*11* ureditvi pravic i p obv 1)0 0 ustanove. Po sedežih ««!|Zn<*,i *« mostojnih bank bi o^tli jih ne enote s kreditnimii ^k^1^ bi jih imenovali ohttiJ?k odbor. Tako bi bili k' >JOdj> določeni interesi obx-.i^0,nv!jer. spodarslva. ,TV**g.a «■> Za uspešnejše dt,to inetgraciji so na dariaš-r •'■ Vr*tn volili še posebno portir« seji W bo do naslednjega J-V^io, k pravila predlog statuta ka Neekonomskih prednostih'tdna,;zo 0 . nizacije in drugo potretJ° in dokumentacijo - m £° ft^adiro Vsem prebivaveem jeseniške občine! V dneh od 14. do 16. septembra bo imela vs renjska v gosteh tovariše iz Srbije — nekda ^ stitelje naših izseljencev med NOB. * n^c go- Goslc, ki pridejo na Jesenice, bomo snr • potek, 14. septembra, ob 14. uri pred gimnaJ'-01* V Jesenicah. Gostje bodo na Gorenjskem tri d^0 ^ skupino, ki bo obiskala Jesenice smo priprav"?1" Zd program. V soboto, 15. septembra, si bodo ob qtUcii dopoldne ogledali Železarno. V nedeljo, 16 Ur* bra, ob 8. uri zjutraj bo kratka slovesnost pr^r?*6111" menikom na Javorniku v počastitev prvoborca Al Pibernika in njegove žene Julke. Nato si bod na dali Begunje in Drago' ter popoldne Vršič. Ob^e081^ se bodo vrnili nazaj na Jesenice, kjer bo >h ^ odhod vseh gostov iz Srbije z železniške rvs.^ • r in vstaje senice. Vse prebivavstvo jeseniške občine, vsa r>ori-in ustanove pozivamo, da se organizirano in , .*Ja večjem številu udeležijo sprejema pred ginina^'-slovesa na železniški postaji. Pozivamo vse, d *n /rte tlmvečjo gostoljubnost gostom iz Srbije Irf^* nam v najtežjih dneh nudili vso pomoč. Zato i *° Jiaša dolžnost, da jim posvetimo čimveč pozo tUcJ' Občinski odbor SZ^T^'' Jesenice n ZB Pred prihodom vlaka »Bratstva in enotnosti« na Gorenjsko V boju z okupatorjem Zapis o nastanku in delovanju I. slovenske partizanske čete »Ivana Cankarja« v Srbiji — 1941 Pred četrtim in petim novembrom, prav gotovo pa pred K. It, 19 U se je četa nastanila V drugem nadstropju gimnazije. Takrat nas jc bilo okrog 25 tovarišev- in tovarišie. Četa se je formirala na sestanku ob nav-/nenosli lovarišev Kdvarda Kardelja in Ivana Mačka-Matijc. Namen ustann\ilve čete in naloge je pojasnil tovariš Maček. Četa M morala /brali vse Slovence, ki .so že bili po rr/.nih enotah v Srbiji, predvsem na osvobojenem ozemlju, razen lega pa bi pritegnila velijo Slovencev v partizane in s lem V boj proti okupatorju. Med poglavitnimi nalogami sloveusk* čete v Srbiji, ki je prav na tem sestanku dobila tudi ime - SLOVENSKA ČETA »IVANA CANKARJA-, bi hilo, da bi se enota v akcijah po Srbiji vojaško izurila in oborožila, polem pa ob primernem <;'su odšla p orožjem preko Bosne in Hrvatske v Slovenijo in se lam pridružila partizanom. Na tem sivstanku se je četa formirala, to se pravi - tudi njen komandni kader: komandir čete — Albin Pibernik komisar čete — Oskar Savli -v odsotnosti namestnik ikomisarja - Pavle Zaucer vodnik — Viktor Dobrna ■gitprop — Zane Dolhar intendant —, Prane Simek Komandni kader je bil predlagan na izredno demokratičen način in zdi se, da smo ga izvolili, prav gotovo pa smo o posameznih predlogih razpravljala, na primer za agitprop sta bila predlagana dva: Zame Dolhar in Milenko So-ber. Albin Fibemhk je bil delavec iz jeseniške železarne, komunist že iz. predvojne dobe in vidni partijski delavec 1937 leta je postavljal kanal za pošiljanje španskih prostovoljcev čez Karavanke v Avstrijo. V Srbijo je prišel k transportom slovenskih izseljencev skupaj z zeno Julko in sinom Albinom starim okrog 12 let, v Ari-1 je. Tam je stopil v požeško partizansko četo. Julka Pibernik je bila že pred vojno v partijski šoli v Sovjetski zvezi, doma pa je zelo aktivno delovala kot partijska delavka. V »asu, ko je bila slovenska četa v Užicu, jc Julka odgovarjala £a partijsko in skojevsko dolo, sicer pa ji delala v mestnem komiteju - menda v agilpropu. Oskar Savli, profesor iz. Maribora, je bil zaposlen v agitpropu mestnega komiteja. Četi se jc priključil po umiku iz Uzica. Viktor Dobrila - ne veva, kdaj in kako jc prišel do partizanov, po akciji v Karanu, je bil zaradi nediscipline poslan v »delovno Četo*. 2ane Dolhar, pravnik iz Maribora, jo rojen Celjan — skupaj z Milenkom Sobrom je bil zadolžen za mobilizacijo čete na sektorju Cačak-Gornji Milanovec. Slovenska četa je imela tudi partijsko celico in skojevsko organizacijo. Člani Partije so bili: Albin Pibernik, Julka Pibernik, Zane Dolhar, Lado Kante ali Anton Božec — prav gotovo eden izmed tovarišev iz Slovenskega primorja — in Pavle Z-uncer. Člani SKOJ so bili: Milenko Sober — sekretar, Simon Petrovič, Franc Salamon, Neva Majcen, Vinko Tclban (sprejet po akciji v Pra-njanih). Vlasto Volheim in Rado Pejovnik. Osnovna značilnost slovenske čete je bila v tem, da je bila sestavljena v glavnem iz borcev, ki so bili že pi»ej po raznih srbskih enotah na užiškem teritoriju. Ve- Albin Tibernik lika večina teh borcev Je bila izseljena v Srbijo (iz Štajerske, z Gorenjskega). Čeprav so Nemci izseljevali predvsem intelektualce in močnejše kmete, »o odšli v partizane predvsem delavci, saj so bili v slovenski četi le trije intelektualci, neka^ študentov in kmečkih fantov. Slovenska četa jc lik po tem, ko ge je formirala, sodelovala na proslavi oktobrske revolucije v Užicu. Na večer proslave je bila naprej na kulturni prireditvi v nekdanjem sokolskom domu, potem pa se jc udeležila velikega sprevoda po mestu. Spominjava se, da jc tudi naša četa nosila nekaj transparentov in partijsko zastavo in bila , v ospredju na trgu, kjer je bil glavni del proslave. Toda že naslednje jutro je prišlo nenadno povelje, da jc treba iti na položaje. Naša četa je torej odšla na položaje v smeri severa in »sodelovali smo v boju za Karan in pri tem od skupine čet-nikov zaplenili puškomitraljez. Taru smo ujeli tudi ^tiri četnike, ob katerih je bila tudi neka ženska, menda Slovenka iz Kosjerića. Tako je torej slovenska četa prišla do svojega prvega avtomatičnega orožja. Se isti večer smo prišli do Karana in tam tudi prenočili — ujete četnike smo poslali po nalogu, ki je takrat veljal za vse enote — v Užice. Odhod v to akcijo je bil v zvezi z veliko akcijo za obrambo Uždca pred četniki. Naslednje jutro se je četa — skupaj z. drugimi enotami — premikala naprej v akciji proti Kos-jeriču. V zgodnjih jutranjih urah smo prišli na greben med Crno-goro in Crnokoso. V kratkem smo naleteli na ogenj iz pušk. Zavzeli smo položaje na neki poti ob dveh ali treh bajtah, na nasprotni koti pa jc biLa tudi neka hisa in i/, nje bo na* oh^, Boj za tisto koto joT^J^i raj ves dan, zakaj na«p,.^',; J* . je b.la na strmem h^SS** *** obvladala vos teren N » ^ ln > skušali od zadaj z bomK j «*° seči hiše, vendar nam to ' lo, pač pa je bil pri to ^ Us*>* desetar Franc Bogataj T) T*n*n tem sam odšel do cJL * *>" Užicu In dalje v PW! Končno smo se odJočil« '*^er-Juriš je uspel, toda ko «L** pri hiši na nasprotni k *c ugotovili tragično zmoto ^ som 6C ves dan proti ^^it nom. neki kraljevs*, "IJ^rt'U-zmote je prišlo zato. ker ,X> ljevaka partizanska r*w >v veeer prav \t. t« Ic*^* četnike in puskarila Drrtr njimi - kmalu nato v h***^' : urah, pa amo prišli 'm\ r*n:^ so mislili, da smo mi !*k,> mi pa, da so oni s^vr^T^*4-" v tega položaja smo na^to^Ti^ ^ pa j z neko četo «rrylžasJrK 1 ^ Zato smo se tudi nekaj'^1" ►s',!?. zanov ,ker je bila to akci ščenje terena od četnih °" Zato smo se tudi nekaj \J. s Sandzačani bojevali p«*,*^ Ijevskim partizanom na^L ni poti. Boj je bil boli ^ čen zato, ker smo imelijLr**" izgube tako mi kot oni to\ ^ Z naše strani je bil r^jj^,^5*^ Bogataj - desetar, prt KralI«!!IIf nih pa jc padel pomoOntfc sarja, ranjena pa sta bt^!l7 manj dva tovariša. Proti wT_ smo se spustili skupaj « Krajjrv-čani v Koajerić, kjer so bili pir-tizani. Milenko Sober in Pavi* taarar (Nadaljevanje prihodnjič) Pa"~" spia občinskega ljudskega od ?jV°f,3 1 °ka Izvolili bodo novega predsednika Na današnji seji ObLO Skofja Loka bodo odborniki sklepali o združitvi železnikarske in loške delavske univerze SKOFJA ILOKA. 12. septembra - Za danes dopoldne sta sklicani ločeni seji občinskega zbora in zbora pro'zvaja/vcev občinsflcega ljudskega odbora Skofja Loka ier 17. skupna seja obeh zborov. Na slednji bodo odborniki med drugim izvolili novega predsednika ObLO. ker je bil na predzadnji seji Jože Nastran raztresen te dolžnosti (do imenovanja za direktorja okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je predsedniške posle opravljal podpredsednik Milan Zakelj). Va ločenih šojah bosta zbora obravnavala in sklepala o predlogu občinskega odbora SZDL, ■aj- se delavski univerzi v Železnikih in Skofji Loki združita, češ da bo tako nastala močnejša de- lavsko-prosvetna organizacija za celotno področje loške občine. — Občinski odbor SZDL in svet za kulturo in prosveto, ki sta pripravila predlog za združitev obeh univerz, menita, da bo združena Občani Škofje Loke Z vlakom »Bratstva In enotnosti« nas bodo v petek obiskali nekdanji gostitelji loških izseljencev iz Srbije. Vabimo vse občane Škofje Loke, zlasti pa člane Zveze borcev ter bivše internirance in izseljence, da se sprejema srbskih gostov, ki so med vojno nudili zatočišče našim rojakom, udeležijo v čim večjem številu. Slovesen sprejem bo v Skofji Loki v petek, 14. septembra, ob 14. uri na Mestnem trgu. S čim večjo udeležbo na sprejemu se bomo hvaležno oddolžili za tisto, kar so oni med vojno storili za naše izseljence. Občinski odbor SZDL in občinski odbor ZB Skofja Loka ■ delavska univerza svoj program ' delovanja lahko močno razširila, I finančna sredstva pa bodo lahko bolj načrtno izkoriščena. - Odborniki bodo na današnji seji sklepali tudi o predlogih za najetje posojil in dodelitev zemljišč ter o odkupu in zamenjavi nepremičnin. 10ŠKI DELAVEC Z nekolikšno zamudo bodo odborniki na skupni seji razpravljali tudi o gospodarjenju škofjeloških gospodarskih organizacij v letošnjem prvem polletju. — J. Z. Dela za sanacijo Blejskega Jezera že več kot 14 dni Izvaja v Gorjah — med tunelom v Grabčah in železniško progo — delovna ekipa ljubljanskega »Tehnograda« po načrtih Zavoda za vodno gospodarstvo Uspešna razširitev proizvodnje Prvih 4000 parov rokavic prodanih — Planiran izvoz — Vzorčni atelje V zadnji številki smo pisali o težnjah in pobudah tovarne čipk in vezenin na Bledu, ki so jih izrazili na posvetovanju pretekli potek; nekako pred dvema mesecema pa, da razmišljajo o razširitvi proizvodnje; danes pa poglejmo, kakšen je rezultat. Zelja v zvezi z razširitvijo proizvodnje je bila — izdelovanje ro-kavie. Zs rokavicarske 6troje, ki jih je blejska tovarna čipk in vezenin -podedovala« od kranjske- V kratkem tudi ELRA izvoznik Podjetje predvideva, da bo izvozilo za 41.200 dolarjev Elektrotehnično podjetje ELRA skofja Loka doslej še ni imelo mesta med našimi izvozniki. Vzrok za to je bil dalj časa prav <>brtniški sistem proizvodnje, ki je namreč šele z leti preraščal v lodastrijsikega. Tako si je podjetje pravzaprav šele v ' začetku letošnjega leta ustvarilo zadosti pogojev, da je začelo iskati mož-lMti za uveljavljanje na zunanjih tržiščih. Ne bo pa tudi odveč. (t omenimo, da škofjeloška ELRA te peto leto opra/vlja. določena dela za Iskro in da ta kooperacija teče. ELRA Skofja Loka ima konkretno osnovo, na kateri gradi ■panje, da bo v prihodnjem (ali morda delno že tudi letos) letu postala izvoznik. Delovni kolek-fcv predvideva, da se bo do prihodnjega leta toliko usposobil, da bo v letu 1963 izvoiil za 41.200 dolarjev ovojih izdelkov. Pri tem računa, da bo za 11.200 dolarjev svojih Izdelkov prodal nekemu hncarskemu podjetju, za katero te dela. Prav tako pa se že do-f/Aarja tudi za izvoz spajkal. Teh . artiklov bi lahko izvozili letno za vrednost 30 tisoč dolarjev. Z Izvozom bi podjetje pričelo pri-lodnje leto, so pa tudi manjše možnosti, da bi nekaj spajkal izvozili že lotos. Tudi ELRA v Skofji Loki si torej prizadeva, da bi si utrla pot na zunanji trg. Pri dosedanjih poskusih za uveljavitev na tujih tržiščih pa je imelo podjetje slabe rezultate predvsem zato, ker so predvideni kupci pogosto odklanjali ponudbe z utemeljitvijo, da eo izdelki predragi. Razen tega pa tudi zunanjetrgovinska pravega razumevanja za kazala izvoz. V prihodnjem letu bo verjetno v ELRI spet borba za sredstva, ki naj bi omogočila uvoz reprodukcijskega materiala. Da pa bi imeli material na zalogi, podjetje ni-ma zadosti dinarskih sredstev. Dosedanji proizvodni proeram pa ob splošni politiki srospnHarskctra razvoja bolj ali mani narekuje, da bo moral delovni kolektiv ža- ga -Špika«, se je pred dvema mesecema, kakor hitro so jih montirali, usedlo prvih petnajst delavk. Pri tem lahko zapišemo prijetno ugotovitev: za rokavice, ki bo jih komajda začeli izdelovati, je že med trgovci precejšnje zanimanje. Prvih 4000 parov, ki jih je izdelal -priučeni kader«, so prodali v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Danes je zaposleno pri projzvod-njiu rokavic 15 delavk, z začetkom prihodnjega leta pa jih bo skupaj 40, ki bodo zmogle 1000 parov rokavic dnevno. Do danes niso izvažali svojih izdelkov, vendar si prizadevajo, da bi se uveljavili na zunanjem tržišču s svojimi čipkami in vezeninami, kar so tudi predvideli za prihodnje leto. Izvozna želja za 75 milijonov planiranih dinarjev pa je pogojena z rekonstrukcijo obrata. poslenega 2,400.000 dinarjev (vseh zaposlenih je 101); za prihodnjo leto, ko bo proizvodnja za 15 odstotkov večja, pa je predvideno 3 milijone dinarjev (126 zaposlenih). Pri vsem tem pa si kljub očitnemu pomanjkanju prostorov, tesno je zlasti v obratu vezenin, prizadevajo, da bi imeli nova oddelka: oddelek za pripravo dela in vzorčni atelje. Oba oddelka sta nedvomno potrebna. RADOVLJIŠKA KOMUNA Ob koncu bi še zapisali, da dosega te uspehe kolektiv, ki zaposluje 40 odstotkov dela manj zmožnih in invalidnih oseb. S. Skrabar podjetja do nedavnega niso po- četi razmišljati o specializaciji. V škofjeloški občini manjši narodni dohodek kot lani V vseh gospodarskih panogah v škofjeloški občini so v prvem letošnjem polletju dosegli za 3,6 odstotlkov manjši narodni dohodek kot lani v istem času, vsota 1 milijarda 999 milijonov 137 tisoč dinarjev pa pomeni tudi le 39 odstotkov planiranega narodnega dohodka za vse letošnje leto. Najboljši uspeh pri ustvarjanju narodnega dohodka so tokrat dosegli v kmetijstvu (46-odttoini porast), sledi *ostinstvo s 36 odstotnim in trgovina z 28 odstotnim porastom lanskoletnega polletnega narodnega dohodka. Najnižji odstotek izpolnitve plana so zabeležili v obrti (35 odstotkov) in v Industriji (36 odstotkov). Med Industrijskimi podjetji, ki so skupaj dosegla milijardo 44 mi-Mjonov dinarjev narodnega dohodka .se najbolj odlikuje NIKO Iz Železnikov, ki jc lansko polletno vsoto presegel za 25 odstotkov, sledita pa mu -Odeja« in -Se&ir« z 22 preseženimi odstotki. Najslabši uspeh je v prvih šestih mesecih dosegla Usnjama iz Železnikov, ki je ustvarila le 205 tisoč dinarjev narodnega dohodka, kar ni niti 4 odstotke lanske vsote v istem času. - J. Z. Prostori strojnega kovaštva v Poljanah nad Skofjo Loko so postali pretesni. Zato so se odločili, da bodo stavbo, kjer imajo svoje pro-ttore dvignili za eno nadstropje. Vsa dela bodo opravili sami In z lastnimi sredstvi. Delo v delavnicah pa bodo tudi bolj mehanizirali -Tovarna klobukov -Sešir*. — Skofja Loka Išče za samostojno vodstvo lastne trgovske mreže, sposobnega komercialista srednja šola s 5-letno komercialno stroki ali nepopolna srednja šola tekstilni stroki. Pogoji: popolna prakeo v tekstilni z 10-let no prakso v Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe je možen takoj oz. s 1. oktobrom 1962. Ponudbe pošljite na tajništvo podjetja.« O PRIPRAVAH ZA KRAJEVNE KONFERENCE S7DL Radovljica, 11. septembra — Včeraj je bil posvet predsednikov krajevnih organizacij SZDL, ki ga je sklical občinski odbor SZDL v zvezi s pripravami za krajevne konference. Med drugim se je razpravljalo o kmetijsko-gozdar-ski problematiki, krajevnih skupnostih za področje Bleda, Bohinja in Radovljice pa posebej o turizmu. V zvezi 6 kmetijstvom je bilo poudarjeno, da naj bi SZDL oziroma KO nud li kmetijskim zadrugam pri odkupu kmetijskih površin od zasebnikov večjo podporo; v zvezi z gozdno proizvodnjo pa, da naj bi se na sestankih z zasebnimi lastniki gozdov konkretno razpravljalo o njihovih pravicah pri sklepanju dolgoročnih pogodb In podobno. — St. S. UPOKOJENCI V BEGUNJAH S tremi avtobusi si Je v nedeljo nekaj manj kot sto upokojencev škofjeloške občine ogledalo muzej v Begunjah in grobišče v Dragi, kjer 6o grobove talcev okrasili s cvetjem. Razen tega bo si člani loškega društva upokojencev ogledali tudi muzejske zbirke na blejskem gradu in obiskali gostišče v Ribnem. - 2. Na kratkem valu 0 Na minuli seji sveta za gradbene in komunalne zadeve ObLO Radovljica so mod ostalim razpravljali o lokacijah vikend hišic. Poudarili so, da je potreben za vsako področje natančen načrt, hkrati pa je treba za vsako področje določiti tudi kvaliteto vikendov. -Barake« v Ribnem je treba prestaviti na občinske stroške drugam, vse odobrene lokacije za to področje pa je treba preklicati, je bil eden izmed sklepov. # Iz koledarja prireditev na Bledu: sinoči je nastopila domača folklorna skupina, jutri bo družabna prireditev -Večer plesnih želja«, v soboto pa 6e bodo predstavili vse manj številnim blejskim gostom -Veseli planšarji«. Vse prireditve so bile in bodo v Kazini. £ Morda vas bo zanimalo, da je ObLO Radovljica v letošnjem šolskem letu odobril 52 prošenj za štipendije, pravzaprav je to dediščina nekdanjih občin. Največ štipendij je za učiteljiščniko. Se to; v letošnjem letu so 215 potekle obveznosti. Novim delavkam, ki se priučujejo v proizvodnji rokavic v blejski tovarni čipk in vezenin gre delo vsak dan bolj izpod rok. Sedaj izdela vsaka rokavico od začetka do konca, kasneje (z začetkom leta) pa Je za proizvodnjo rokavic predviden tekoči trak Ovire so visoke proizvodne cene Sukno Zapuže naj bi letos po podatkih o izvoznih zadolžitvah izvozilo 5,7 odstotka bruto produkta. Napori za povečanje izvoza v tem podjetju so ostali brez uspeha predvsem zaradi visokih proizvodnih cen. S predvidenimi Investic-Jam v znesku 15 milijonov dinarjev bi v tem podjetju odstranili ozka grla v proizvodnji, hkrati pa razširili sortiman in si tako ustvaril večje možnosti za Izvoz, Razen tega pa bilo potrebno problema-tko izvoza .še podrobneje proučiti. Rekonstrukcija bi bila potrebna tudi v Almiri Radovljica in sicer v tem smislu, da bi obstoječe cot-ten stroje za nogavice preuredili za proizvodnjo finih vrhnih pletenin. Takšna preureditev bi povečala proizvodnjo iskanih artiklov na tujih tržiščih. Za dokončanje rekonstrukcije pa bi potrebovali določena sredstva. — P. Mimogrede bi omenili še nekaj številk. V avgustu 6e je prodaja njihovih izdelkov povečala za 50 odstotkov glede na dosedanje povprečje, za oktober pa je predvideno stoodstotno povečanje prodaje. Pri tem pa je treba upoštevati tudi 45 odstotno povečanje zaposlenih. Ocena realizacije za letošnje leto znaša na enega za- O STATUTU BO RAZPRAVLJAL ŠE POLITIČNI AKTIV Komisija za sestavo občinskega statuta v Radovljici je v teh dneh obravnavala statut, izdelan na posvetih tajnikov občin kranjskega okraja in ga dopolnila z nekaterimi predlogi. Ti predlogi se v glavnem nanašajo na krajevne skupnosti, zbore občanov in na odnos: podjetje-komuna. O teh predlogih, kakor tudi o statutu samem bodo razpravljale še druž-beno-politične organizacije. Pričakovati je, da bo politični aktiv v statut vnesel še več vsebinskih pripomb, preden bo šel hkrati z ustavo v razpravo volivcev (predvidoma v oktobru); Prebivavci radovljiške občine Od petka, 14. septembra, do nedelje, 16. septembra, bodo naši gostje tovariši iz bratske republike Srbije, ki so bili v težkih dneh okupacije gostitelji izseljencev. Nekdanje gostitelje bomo sprejeli v Radovljici v petek ob 14. uri pred občinskim ljudskim odborom. V naslednjih dneh si bodo ogledali Bled, v Podvinu bo TOVARIŠKO SREČANJE, obiskali bodo grobove talcev v Begunjah in Dragi itd. OBČANI! Utrjujmo naše bratstvo, ki je bilo skovano v najtežjih dneh revolucije! Okrasimo okna in hiše, udeležimo sc sprejema polnoštevilno in pozdravimo drage goste ob njihovem prihodu, doma in povsod, kjer se nam nudi priložnost! Občinski ljudski odbor, občinski odbor SZDL in občinski odbor ZB Radovljica Velika škoda zaradi nalivov Čeprav ni bilo .slišali, da bi dr /cvno vreme v preteklem 1einn kje povzročilo morebitne večje škode, v tržiški občini zaradi nalivov vendar niso ostali brez posledic. Dogodilo se je celo,- da so tamkaj zavadi močnega deževja Utrpeli na cestah tolikšno škodo, kakršne ne pomnijo že več let nazaj. Nekateri domačini iz ,lc-lendola, do kamor cesta še včeraj raj ni bila usposobljena za promet, pravijo, da so bili tako hudi nalivi zadnjikrat leta 1938, Tržiška Bistrica je v noči s preteklega petka na soboto odnesla številne -utrdbe... ki so varovale cesto v Jelendol. Ze nekaj sto metrov iz Tržiča je Risiriea nekaj- krat izpojkopiua ccoio, medtem ko je že pri prvi žagi odnesla jez, Za promet največjo škodo pa je povzročilo slabo vreme kmalu ta predorom. Škodo, ki je nastala »aradi nalivov na edini glavni cesti, ki pelje v tržiski občini v za- ;ff$| ledje bogastva gozdov, cenijo na Več milijonov dinarjev. - Občutno škodo so nalivi povzročili tudi na številnih gozdnih poteh, zlasti pod Dolianko. Isto noć je bil ustavljen tudi promet preko Ljubelja. Nalivi so namreč sprožili velik plaz na tamkajšnjo cesto, zaradi česar so morali številni avtomobili čakati na ureditev ceste ali na Ljubelju ali pa v Tržiču. - F. Prvi uspehi usklajevanja osebnih dohodkov z družbenimi merili Preveč obračunana sredstva za OD naj bi razporedili na sklade Ljud&kJ odbor in družbeno-po-litiine organizacije v občini so domala že dve leti stalno opozarjali gospodarske organizacije, da se morajo osebni dohodki povečevati le v skladu s povečano delovno sterilnostjo. Vendar so ta priporočila bolj ali manj naletela na gluha ušesa .bili pa so tudi primeri, ko so takšna opozorila ob- KRANJSKI GLAS »GAMSOV BAL« 1 PRELOŽEN Zaradi slabega vremena v soboto sta Planinsko društvo Križe in tamkajšnja lovska družina odpovedala prireditev »Gamsov bal« na Kriški gori. Mnogi, ki niso vedeli, da je prireditev preložena, so se zaman potrudili v planino. Od organizatorjev smo izvedeli, da so za to priložnost pripravili celodnevni pro.gr m. Na Vršiču se že oglaša jesen, zato je se toliko bolj mikaven. Izletnikov, turistov In planincev, kljub temu da se je treba »povzpeli« 1611 metrov visoko, ne manjka Socialistična zveza na terenu Sava ležala v predalih posameznih ljudi. Tudi člani zbora proizvajavcev se niso vedno dovolj prizadevali, da bi tako politiko pravilno tolmačili in zagovarjali med delovnim kolektivom. Posledica vsega navedenega je bila. da so bili osehni dohodki v prvih letošnjih mesecih — ali konlkretneje do vključno aprila — v stalnem porastu. Sele v maju in juniju so priveli upadali. Za junijske osebne dohodke je namreč karakteristično, da so bili za 32 milijonov dinarjev nižji kot v juniju preteklega leta. To jc nedvomno že rezultat usklajevanja pravilnikov o delitvi dohodka z družbenimi merili. Kljub temu. da se je torej stanje z družbene in ekonomske plati v juniju bistveno izboljšalo, pa pristojni še vedno menijo, da je med osebnimi dohodki in proizvodnimi uspehi še preslaba odvisnost. Za ilustracijo naj navedemo povprečne mesečne prejemke v industriji kranjske občine. Ti so namreč znašali v januarju 27.70(5 dinarjev .v februarju 29.390 dinarjev ,v marcu 33. 114 dinarjev, v aprilu 34.154 dinarjev, v maju 28.642 dinarjev in v juniju 30.222" dinarjev. V celoti pa so se indeksi višine osebnega dohodka v gospodarstvu kranjske občine po posameznih mesecih gibali takole: januar 100.0. februar 110.7. marec 115,8, april 120,8 maj 104,4 in junij 108.5. Podatki o gibanju osebnih dohodkov in izpolnjevanju planskih zadolžitev so se tako v celoti precej razhajali. Zlasti je bilo nerazumljivo še nadaljnje povečevanje osebnih dohodkov v tistih podjetjih, kjer je komkn, vajanje predpisov o dJf, ** iz" hodka ugotovila, da so hiu čila v preteklem 1*k. ^ ilPl*- Celotna bilanca preveč .IT**^ nih sredstev za osebne ?Tavlln*-kranjski občini pa je ^*°dke v industriji so štiri po je bila že vrsto let r^'c^ofa-prav na zborih voIk-JT*^« ? «livo»v rt: drugih pristojnih sredstev za asfalti^ h" nikdar na razpolago nfZL rič so v zadnjih preložili in asfaltiraj °dsok ki pelje iz jevo brdo do O^^J^SJ Golnikom redna «vt2L K*r T: in ker je promet n,^8^ cer vedno bolj živah^1 ^ jala iz dneva v d«n ! J* -v* kaže. da bo cesta^ ****** ugodno kmalu asfalti ^* V* lom so začeli pred * TRIJE KROZ** * ZA OTROKE Pri centru za e«W4ab Pionirski knjižnici K?£? v*»b» d« v letenjem ,0^j lovafl trije krotki S rami. likovni in ' W~^: lit* sovanje v vse tri w!?^i. Vfc, četrtka 13. septerT^^ bo * to. septembra, od 17 ' eoiJ. v Ponirski knji*nici'- *> jpgj IZ VSEBINE VESTNIKA ObLO KRANJ Iz*la je 8. številk. ObLO Kranj. OUl> V^, »straneh zanimive ^Ta, področja gospodarstvene, , Posebno zanimf,., •o p> Kranj. datki s področja nzma ter blagovneBa^tv Trgovsko podjetje Jugotehnika Ljubljana je odprlo v Kranju na Koroški cesti 9 specializirano trgovino elektro stroke »RADIO CENTER« ■Bi iport • Sport • šport • šport . šport . šport mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam rabljen avlo v voznem •Uaja. registriran za leto 1962 Ifm Zupan, Hudo, Križe 36(52 Prodam 6 tednov .stare prašičke. - Lovro Legat, Zirovniea št. 9 3672 Prodam cinkovo pločevino, 20 pleie. — Naslov v oglasnem od-Ifta 3673 Prodam ~Puch-roIIer« - avstrij-Ca, selo dobro ohranjenega. — Naslov v oglasnem oddelku • .'{674 Otroiko posteljico, kompletno. 150 cm dolgo, prodam zaradi se-Utve. —.Naslov v .oglasnem od- 3675 Zaradi selitve in bolezni ugodno t»rodam televizor, nemške znamke. - Naslov v ogl. oddelku 3676 Prodam kravo. - Arh, Tupaliče k. 10 3«77 Ugsdn© prodam moped s premetenimi 3300 km. za 90.000 dinarjev, zaradi odhoda k vojakom. -Anton Nograšek, Trojarjeva 43 3678 bradam kravo po izbiri, ki bo, konec septembra teletila. - Zg. | Bela 14, Preddvor 3679 Pralni kotel, bakren, 50-litrski, »r«dam. - Kranj, šolska ul. 5 3680 Ugodno prodam skoraj nov moped Colibri (dvosedežni in na 3 brzine). - Ogled Zupančičeva 12, Y-''-~. 3681 Prodam dobro ohranjen moped Celibri. — Cerklje 112, 3682 Prodam moped in italijansko Limbretto — 125 ccm. — Naslov v •glasnem oddelku 3683 Prodam vaeljivo hišo z vrtom v Preddiaiu. — Naslov v oglasnem oddelku 3684 ' sodno prodam kuhinjsko kredenco. — Kopališka 1. Kranj :*68r> Predam dobro ohranjeno kompletno posteljo iz trdega lesa. — Haslov v oglasnem oddelku 3680 ostalo kupim Kupim kravo - mlekarico, od 3. se razvrstili takole: 2. Jožf« Lombar (Kranj) 258, 3. ing. Asmcr Krivec (Postojna) 250, 4. Franc Peternel (Kranj) 245*' B. Majda Kralj (Jesenice) 244 krogov Itd. - Kranjčani so za svojo zmago prejeli tudi. prehodni pokal, prvi trije posamezniki razen diplom tudi praktične grade. — B. M. pa na- KMETLIŠKA ZADRUGA »KOČNA- VISOKO O B V E H T I h O Kmetijska zadruga »Kočtta- s sedežem na VIseTtem obve.«** vse gozdne posestnike na področju KZ. da se bodo sklepale dolgoročne kooperativne pogodbe v smislu zakona o gozdovih po naslednjem razporedu: K. O. Tupaliče, Olševek in Visoko dne 13. septembra od 8. do 14. ure v pisarni kmetijske zadruge na Visokem. K. O. Britof, Predoslje, Suha, dne 14. septembra 1962 od 8. do 14. ure v področni pisarni zadruge v Predosljah. Za zamudnike vsega področja se bodo sklepale pogodbe 15. septembra 1962 v pisarni na Visokem. Vsi posestniki bodo istočasno obveščeni tudi z odobrenim posekom za leto 1963. Sindikalna podružnica ELITA — industrijske trgovine Kranj sporoča žalostno vest, da je preminil njen član SREČKO VIDMAR upravnik trgovine pri »Kranjcu« Pogreb dragega pokojniku bo v sredo, dne 12. septembra 1962 ob 16.30, na kranjsko pokopališče. Dobrega stanovskega tovariša bomo*1 ohranili v trajnem spominu. Sind. podr. ELITA — ind. trgovine Kranj Moto-cross - ljubeljska novost V nedeljo prvič čez drn in atrn po ljubeljskem pobočju Ljubitelji moto športa letos ne bodo prikrajšani, čeprav ni bilo tradicionalne ljubeljske prireditve - ljubeljskih cestnih hitrostnih dirk. Prizadevni člani tržiskega Avto-moto društva so se zaradi gradnje nove ceste preko Ljubelja morail za nekaj časa odpovedati priljubljeni vsakoletni prireditvi, zato pa so poskrbeli za novo, morda se zanimivejšo prireditev - moto-cross, ki bo v nedeljo, 16. septembra, ob 14. uri v Podljubelju. Zanimivo je, čeprav gre za kritno tovrstno prireditev na le v Tržiču, temveč tudi v Sloveniji, da bo že prvi moto-cross mednarodnega značaja. To dejstvo bržkone dokazuje, kolikšne so sposobnosti prireditelja, ki se je doslej že nekajkrat izkazal na nekdanjih ljubeljskih prireditvah. Tudi tokrat bo za gledavce vse tako poskrbljeno kot nekdaj, če ne še bolje, ker je steza za moto-cross precej bliže, kot so ljubeljske serpentine. Prireditev bo le dobra 2 km izven Tržiča ob .desni strani ljul. oljske ceste, kjer bodo za gledavce preskrbljeni parkirni prostori in okrepčevalnice. — B. BE2EK - POLENEC DRŽAVNA PRVAKA Na brzici Grmič na Ibru Je bilo minuli teden državno prvenstvo kajakaše v in kanuistov na divjih vodah. Razen tektmovavcev iz Maribora in Ljubljane so se prvenstva udeležili tudi člani kranjskega brodarskega društva. Najboljša med njimi sta bila DARKO REZEK in ANDREJ POLENEC", ki sta v dvoaedežnem kanuju dvakrat zmagala. Med mladinci »ta bila najboljša v slalomu in v spustu. Grigorlj BAKLANOV Seženj zemlje 28 Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga M izdala v knjigi. V duši mi je težko kot nikoli poprej. Kričal sem in pretil: »»Tega položaja ne boš zapustil!.. . Vsak meter posebej boš preplezal!... In zdaj mu prinašam Jazenkovo povelje. Razdražen se vračam k svojim ljudem. Vrata so odprta, vsi spijo, le Sumilin pdše pismo t velikimi črkami. Svinčnik pritiska na papir, da se viha na konceh. Vstane, glava mu sega do stropa. Širokih kosti stoji sklonjen, ko da mu neznanska teža lega na ramena. V obraz ni videti zdrav, vendar je tega kriva morda Ic slaba svetloba. -Pripravi se, z menoj pojdeš,- pravim. Možje 6e prebujajo. Nezadovoljni molče gledajo Sumilina, ki ar pripravlja za odhod. Vedo. da je Kozincev na položaju in ne razumejo, čemu ga je treba nenadoma zamenjati. In vrhu tega jim ne morem nič pojasniti. Povelje je povelje in nihče ga ne more presojati. -Tovariš poročnik." me nagovm-i Vasin, -dovolite mi, da poj- z vami namesto Su milina.« -Ničesar va« nisem vprašal,- ga prekinem. Med pogledi vojakov se mi zazdi, da se Sumilin predolgo ukvarja s svojimi reoni. Nahrulim ga: -Nameravaš končati?- Kasneje, ko je bil Sumilin žo zdavnaj mrtev, sem večkrat pre-aiiAljeval, kako sem ga tedaj nahrul.il in stresal nanj svojo jezo. Nad poniznim človekom i»e poceni zneseš. V splošnem molku sva odšla, ja/. prvi, Sumilin pa za menoj. Moke eva odšla do brega, molče sedla v čoln, molče odvesLala na nasprotni breg. V sredi reke je nekaj zamolklo trčilo ob najin čoln. Zadržal sem veslo iti pogledal čez rob. Tik nad temno vodo sc jc pozibaval bled obraz z zvodeneHmi Očmi. Vojaška bluza. zavojci in čevlji so se lepili na mrtveca. Val ga jo splavil od roba čolne in odnesel dalje. In šele tedaj sem spoznal, da jc oddaljeno topovsko grmenje, ki nas je vse dni vznemirjalo, zamrlo. Zavladala je nenavadna tišina. Mar je bilo na sosednjem mostišču žc vse končano? Previdno sem zaveslal. da z vesilom ne bi dregnil mrtveca. Nekaj časa sva gledala, kako «e na gladini oddaljuje nekaj svetlega. Priplula sva do brega. Bilo je obhu-no in temno, posebno v gozdu. Pod nogami sva komaj zaznala peščeno stezo. Prišla sva mimo bunkerja telefonistov, ki ga je podrla granata. Od daleč eva zaslišala zamolkle korake v pesku. Vedno bliže. Previdno sva se umaknila s poti in čakala. Spredaj je hodil vojak in se spotaknil prek korenine Ostrižen do kole, brez pilotke, v težkih akornjih. Vojaška bluza — orez jermena - jc bila odpeta nad polnim, belim vratom, glavo je povešal. Hodil je, ko da ga dregajo v hrbet. Tik za njim je stopala dvojica z brzostrelkami. Temnih obrazov. S samokresi v rokah. Za strelcema je hodil — tudi brez pilotke, z razmršenimi lasmi, poleglimi na čelo, slok, bled, s plaščem, ogrnjenim čez rame, ki ga je spredaj držal z rokama, pa mehkih korakov po pesku — Nikolskij. Prvi me je spoznal, se boječe nasmehnil, smeh je bil bolesten, pa pohitel mimo. Moža z brzostrelkami in samokresi sta pospešila korake. Stal sem, ne da bi doumel, kaj s* je zgodilo. Potem sem stekel za njimi. »Nikolskij! Saša!- »Zaman, zaman, tovariš poročnik. Ni dovoljeno,« sta hudo prepričljivo dejala spremljevavca in prestregla Nikolskega z brzostrelkama. In Nikolskij je odšel, ne da bi so ozrl. Zaustavilo me je nekaj drugega. Ne samokresa. Zagledal sem ukrivljen hrbet Nikolskega. Pohitel je, ko da beži pred lastno sramoto. Pokazalo se je, da je prebežal k nam nemški vojsk. Neopazen je prišel v našo prvo črto, šel dalje im našel spečega stražarja. Spal je pri vhodu v zaklonišče 6 puško v naročju. Nemec ga je hotel prebuditi, vendar se jc bal, da bi stražar utegnil streljati. Zato je sedel iri čakal. V zaklonišču je spal Nikolskij, ki ga je varoval speči stražar. Obšel je straže, se vrnil in nameraval napisati pismo. Za- spal je s svinčnikom v roki. osla M jen po napadu malarije. Malarija ' s« ga jo lotila prvega, bil je najmlajši med nami pa najslabotnejši. Toda to ni več bistveno, poglavitno je, tla je to noč nadzoroval Straže pa je zaspal. Se zdaj vidim, kako so ga peljali in kako j« osramočen pohitel mimo. Morda pojde v kazeoski bataljon? Komaj so vrnem v opazovalnico, plane Kozincev pokonei in trešči z glavo ob tramovje. Škornje ima hudo blatne. Mokre hlačo se lepijo na tanke noge in smrdijo po močvirju. Poroča, da je izvršil povelje. 'Oči mu plam ti jo, najbrž se boji, da bi ne smel oditi. »Izginite prek Dnjestra!« Gnusi se mi in usta imam polne sline. »Da, tovariš poročnik,« pravi tiho in takoj začne pospravljati. Ko pridem k Babinu, se v bunkerju gnetejo častniki. Pripeljali so Nemca. Poprej so ga celo uro vlačili po srednji crti in je moral pojasnjevati, kje so nemški obrambni položaji. Zdaj aedi zraven svetilke. Dolge, redke, že osivele in nazaj počesano lase ima. Iz-mozgan obraz. Ugasle pepelnate ofti dzdajajo skrajno izčrpanost. Na nasprotni strani se polnokrvni, plečati polkovni poveljnik Fikin živahno pogovarja s pionirskim častnikom. Nekaj rišeta po zemljevidu. Vsi kadijo in tri sveče žalostno utripajo v dimu. Od vrat opazim za drugimi hrbti Babina. Z velikimi djanmi se opira na mizo in opazuje Nemca. »Cemu je prebežal?«« vprašam tiho soseda poročnika. Sosed odgovori prav tako šepeta je: -Zgubil je družino v domovini. Ameriški bombniki. Pravi, da bi že zdavnaj prebežal, če se ne bi bal za družino,-»In kaj še?« -Pravi, da bodo tukaj napadli. Natančnega datuma ne pozna. Vendar je še videl, kako so iztovarjali dimne granate.« Nemec odgovarja na vprašanje. Glas ima hripav. Tolmač prevaja s pogledom, uprtim v mizo, in nagrbančenim čelom: >*.... pri nas so pozabili na človekoljubje. Nadomestili so ga z zveriinstvi. Ponižnost, ljubezen do bližnjega, obramba slabotnih - vse, kar je kričanstvo učilo tisočletja, je nenadoma splahnelo. Zdaj je veljalo: močnejši so prvi. Dobro so hoteli doseči 4 zlobo in to jo rodilo hudobijo: kri in sovraštvo po vsem svetu. In zdaj se je sovraštvo obrnilo proti Nemcem. Prenehati je treba z blaznostjo, ki je obsedla ljudi ... m Iz kota se oglasi zloben hehet. oriseeni ©ni Uskladiščen kranjski muzej - Številne in dragocene arheološke najdbe z Gorenjske na lm2-Stari Slovani v „grobnici" iz papirnih vrečk - Milijonske vrednosti ča-jo na novi „rojstni dan kaj Ze dlje kroži glas tudi Izven »dežele kranjske« o bogastvu kranjske komune. Se posebno velja to za Kranj, kjer naj bi imeli vse — od denarja pa do... Toda v tem smislu »razvpiti' Kranj prave »atomske bombe« sicer .še nima, brez večjih težav pa bi v njem našli številne drugačne »bombe«, za katere Kranjčani, ali ne vedo ali nočejo vedeti ali pa jih mnogokrat prikrivajo, da se ne bi pokazali -siromašne«. Preskrba s kruhom, »modema« klavnica, zimsko kopališče, nova tržnica, prenočišča za obiskovavce Kranja, javna razsvetljava v fAkoliei Kranja, »razgibana« kulturno-prosvetna dejavnost, družbena prehrana in še marsikaj pa so res »bomba«. Ob vsem tem pa se tokrat zadržimo v kranjskem muzeju, med prikritimi dragocenostmi, ki že več let čakajo novi rojstni dan. Vsa večja sli manjša središča ha Gorenjskem imajo rešene probleme vsaj glede prostorov (Tržič, Jesenice, Skofja Loka, Bled, Kropa in Radovljica), le MUZEJ RE- nosti za njihovo splošno izobraževanje in poznavanje zgodovine njihovega kraja iz preteklosti? Ce ni potrebe, da bi imel muzej takšno dejavnost, potem jc bržkone odveč in Kranjčani naj izpraznijo še skladišče, saj bi bil tudi to »pomemben« dogodek v »razgibanem« kulturno-prosvetnem življenju. Potem bi bila verjetno prodana še kakšna vstopnica za kino več kot doslej, saj bi razen šol ostal film edino vzgojno in izobraževalno sredstvo, pa čeprav tudi ta mnogokrat lahko doseže povsem drugačen učinek. Odveč bi bilo poudarjati, kolikšnega pomena bi bil lahko muzej v pravem smislu — muzej s takšnimi prostori, v katerih bi si muzejsko zbirko lahko ogledal sleherni domačin ali gost. Tašken muzej bi bil lahko v veliko korist predvsem za šole, kjer je vse večja težnja, da naj učenci tudi vidijo tisto, o čemer jim govorijo njihovi učitelji. Takšnih učnih pripomočkov pa ima kranjski muzej nešteto: od ostankov velikega mamuta pa do majhnih panjskih končnic z najrazličnejšimi slikami iz življenja o naših prednikih. Toda zbirka kranjskega muzeja je še vedno skrivnost, dra-jske strani, vidi lahko le tablo z gocena zgodovinska zbirka, zaradi napisom Kranj, opozorilno tablo Morda bi bilo bolje, če ne bi vsem pokazali vhoda v kranjsv. — v edini njegov prostor za eksponate — v skladišče muzej vendar pa imajo številne ostale ure večjo zgodovinsko vrednost Roka pravice VOLUCT.TE v Kranju (o njegovih problemih smo že večkrat pisali) tal kranjski MESTNI MUZEJ eta še vedno brez prave strehe. SLABO ZAVAROVANI MILIJONI Prenekateri bi si mislil, le zakaj gre, saj ima kranjski muzej vendar svoje prostore, in to kar na dveh krajih: v Tavčarjevi ulici in na Koroški cesti. Toda zadeva ni takšna, saj prenapeti in za večino nerazumljivi filozofi celo med enakima (za navadnega državljana) zadevama najdejo »bistvene« razlike. Razlike med prostori pa lahko |g opazi vsakdo, medtem ko zaradi tega v kranjskem muzeju sploh 'ne bi imel nikakršnih preglavic. S kranjskim muzejem se zadevaj v kranjskem muzeju je uskladi-začne pri slabih pisarniških pro- gcena tud, veIika zbirka najrazlič-storih v Tavčarjevi ulici, konča | nejših ur. Med najzanimivejšimi pa z velikim skladiščem na Ko- je prav gc/tovo ura — konjenik, roški cesti št. 1. - Skladišče je hkrati pravzaprav tudi muzej, v katerem pa so zgodovinske dragocenosti le bolj ali manj slabo zavarovane. Zbirka kranjskega muzeja je bila ž« pred leti vredna več kot 22 milijonov dinarjev (z novimi eksponati in časom je ta vrednost znatno večja) in je še vedno v skladišču, ki je v glavnem lesene gradnje. Ob vsem tem ima človek občutek, čeprav so dragocenosti sKrbno uskladiščene, da gre za staro reno in da se nikomur ne irplača, da bi staro železo, lesene dragocenosti in kosti vsaj na »Odpad« prepeljal. Morda ne bi škodilo, če bi »roko pravice« s kranjskega rotovža, ki je shranjena v skladišču muzeja, obesili ob vhodna vrata v skladišče. Nekoč so »roko pravice« na tržne dni obe-sili pred trgom v svarilo prodajavcem, da ne bi goljufali (ne bi škodilo, če bi se tudi še sedaj znašla kdaj pa kdaj na trgu!); a vse kaže, da se Kranjčani niti ne zavedajo, kako goljufajo samega sebe, ko za tolikšno dragocenost ne najdejo že več let primernejših prostorov. zbirke. IN TURIZEM ... Sskladiščenjem kranjskega muzeja pa prav gotovo zapostavljamo tudi turizem. Čeprav gredo skozi Kranj - zlasti v poletnih rht-secih — številni tujej, v Kranju še vedno ne znajo poskrbeti, da bi na takšen aH drugačen način vsaj za kratek čas zadržali goste. Seveda je mnogokrat težko preprečiti , namen tujca, ki je sklenil, da se bo ustavil prvič šele v Ljubljani ali pa šele. ko bo zagledal morje. Z nekoliko več iznajdljivosti pa bi tudi Kranjčani lahko spremenili še tako trden sklep nkozi Kranj drvečega gosta. Delček k temu, čeprav v začetku bolj skromen, bi lahko doprinesel tudi primerno urejen muzej, saj je znano, da so v svetu za turiste mnogokrat prat muzeji najmikavnejši, saj v njih lahko do podrobnosti . spoznajo kraj, v katerega so prišli. Kaj je zanimivega v Kranju, pa nihče ne zve. Ce pripelje tujec z blej- za bencinsko črpalko in nekaj prej opozorilo za motel v Mednem; če pa pripelje z ljubljanske strani, pa le tablo z napisom »Kranj«. Mnogokrat pa še tega ne vidi, ker se mora ukvarjati s težavnejšim problemom, in sic-e:-kam naj zavije, da se bo pripeljal do zaželenega cilja. Se in še bi lahko naštevali vzroke, večje ali manjše, in vedno bi se ustavili pred Istim problemom — prostori za kranjski muzej. In če so v Kranju doslej že kaj razmišljali, kako naj bi jih zagotovili, naj bi v prihodnje toliko bolj, ker so doslej premalo. Skoda na težko ohranjenih predmetih je iz leta v leto večja, velike izgube pa so na račun vseh možnih koristi, ki M jih lahko dal urejen kranjski muzej. Vsako odlašanje bi bilo torej odveč. — BOGDAN FAJON PROIZVODNJA ZARADI PROIZVODNJE TRČIL JE V AVTOBUS V nedeljo. 9. septernh dne je prišlo do prorn™ ' ^ če na cesti, ki pelje he«r in sicer nad ^trtnikoV^1^ mk osebnega avto^o?; * V«r Puh je peljal za av?0^ * fcS je ta nenadoma začet °^ K* osebni avtomobil trč'ii*avir*h\ f vozilih je škode za 200 Va°J W jev. Telesnih poškodb, So* W *U bilo/ ZANESLO GA t* S CFSTE V nedeljo. 9. septemK, se je Valentin Pfc^Jj*. zjut* Kamne gorice protf 1 ^z to je avtomobil začelo zS^i nik je skušal obdriar Ver u P3 *ar^,°**> * nih zadnjih gum ~: *«l Proti t,1*1}*! > Ko je pripeljal 6e2 ^»dov^ cesti, kar se mu pa ni Vrglo ga je s ceste ^rtjčik.. Po* kjer sej* Kranjski muzej ne bi smel biti več novorojenček, čeprav ima v skladišču na voljo dovolj starih, a vendar dobro ohranjenih zibelk. Cas hI že bil, da bi zanj preskrbeli večjo posteljo v primernejših prostorih, kot jih Ima muzej sedaj. — V ozadju stari Slovani v papirnih vrečkah prevrnil. Avtomobil 150 tisoč dinarjev SkodeUtrW » SMRTNA NESR*,, MOPEDI STA °A V nedeljo, 9. septemK treh popoldne se je J***, ob ^ da prometna nesreča eriU £ reda pred gostijo ji?* ^ j, Naklem. - Mopedi^ i man iz Lancovega j~ Y*bc n*, zavijal v levo, s tem V N*£ pot motoristu Jožetu Je 2*W Trboj, ki je pripelja! smeri. Pri trčenju sta n**prista pa so Pre^U^ nismco. Škode na mot u v w! sih je za 100 tisoč diri?^ rjev PADEL JE NA OVINKU V ponedeljek, i0 Sem kaj pred šesto uro JJ^br*. ^ mopedist Alojz Rerne ; tr*J Peljal skozi Skof jT * *uw£ Trati. Na ovinku Pr^cT^ skim samostanom >a vec motor del. Nezavestnega „ ljubljansko bolnifn;^ Pr*P«lj«i je v, ^P**dt-budo N ihče si ne more zamišljati podjetja, ki bi leta in leta I uslužbenci, ki jim je že skladišče proizvajalo, proizvajalo pa postalo pretesno! Kakšen smisel ima takšen muzej? Naj obstajajo takšne institucije le za ozek kro;, znanstvenih delavcev ali naj bodo namen'ene predvsem široki jav- 6amo zato, da bi napolnilo skla disče. - Zaradi »proizvodnosti« kranjskega muzeja pa si, belijo glave verjetno le tamkajšnji BODICE Najstarejši eksponat, ki ga hrani kranjski muzej, s« ostanki velikega mamuta z veliko zgodovinsko vred* nosijo. Ostanke so našli v Bobovku pri Kranju 0 Ondan sem v Kranju srečal znanca, ki :e sopel pod neznansko velikim radijskim sprejemnikom. »Pravkar sem ga kn ♦»•'/«• je jokal pod bremenom. »Ves, stari aparat ie hreščal in tulil, pa sem r'a prodal. Za tegale sem pa odrir.il čez 40 tisočakov. Matiček, to bo muzika!* čez deset dni sva se spet srečala, pa me je zan>m«lo, kako ip zadovoljen z radijskim aparatom. »Vrag ga' pocitraj!* je udarilo iz njega. »Prav tako bresči in tuli kot prejšnji, ki sem ga prodal. Pa čisto po neumnosti sem ga odrinil. Veš, od kod izvirajo tiste radijske motnje? Servisna pralnica pod Cankarjevo cesto nima blokiranih pralnih in drugih strojev. In kadar so vključeni, motijo radijsk' sprejemnike, da je kaj. Vsi okoliški lastniki aparatov se pritožujejo. Le tega ne vedo, da je pralnica tista, ki jim dela zgago.* Torej zaradi dobrih sosedskih odnosov bi dal stroje in aparate v pralnici blokirati! • Zdaj pa čeden utrinek iz Češ-njice v Selški dolini. — Minuli teden sem se mudil tamkaj. Pa sem se razgledoval po potoku, ki teče skozi vas. Le malo vode je bilo v strugi, saj je suša domala vso posrkala. Zato je bilo pa druge ropotije preveč. Struga ob mostu je vih grdo. zametana s slamo, škatlami, papirjem, z gnilim sadjem, odpadno zelenjavo itd. Ja, kar premalo vode je bilo, da bi odnesla nesnago s seboj. Povedali so mi, da mečejo v potok odpadke tisti iz' trgovskega in gostinfkega podjetja, Zeleznina Jima pa pomaga. Menda so tuici, ki jih pot zanese skozi Čcšniico, zelo navdušeni nad tem priročnim smetiščem sredi vasi! 6 V Preddvoru imajo novo mesnico, s tem pa nočem trditi, da ji s postrežbo vse v redu. Pritoibe namreč kar dežujejo. Ondan mi je pripovedovala neka preddvorska gospodinja, da je hotela knpiti meso za golaž. Se preden je dobro povedala žclia, že je mesar začel tehtati lep kos mesa. »Danes mi bos\e pa dali lep ko< mesa!« ■ *' »Meso ie zame in ne za vas,* ;o je ohladil mesar. Takrat je gospodinja zagledala na mizi čeden kos stegna. »Pa mi odrežite od tegale tu!* »O, tega mesa je pa škoda za golaž,* je pribil mesar in natehtal slabo meso. Pravijo, da je podobnih primerov še v/č in da se preddvorshe gospodinje zelo jezijo na postrežbo v mesnici. — Menim, da ne kaže delati med ljudmi raz ca,o vsi z enakim ^ • Zdi, si pa ogUhnt t restavracijo na e*fc tudi sprta s kulturno *T Tistikrat njeni lokal. Vstopila ca in vprašala. Če J, smetane. Cf,.Jt_.-_ *° Hrno PoSl liter rila: »Nimamo!, ~/Ča^e ' reznic* nista odšla, stj stm Po nemško. J?***+ kupiti nekaj dru*—"***1** ' vala sta Se p0 nem" "Simona Jenka* v Kr^J**** kdo te hotel kupiti nali^T ^ .Ve-dardo. Povsem razmmlji?, U ne bo kupil prve nalivkt L ** Prišla pod prste, remt-eč' 1* "** * lepo in dobro blago. pJ* **b+t! pa jc vse prej kot vl}n4n <*V*t*» »Saj tako samo izbirate £, ne boste nič.* Kupec L N zapustil trgovino. Sev^l/**. *udo užaljen. » t* Da je prišlo do tega *<-prijaznega izpada, ie biU^H*\* kriva huda gneča v kniitj!*?** živčnost prodajavke. To p^T? ** biti opravičilo za nekmlt»y^ 2? čevanje s kupci. Vas pozdravlja Vaš BODICA!