LJUBLJANA, dne 13. marca 1925.
•MWumEBnw-2£^ut&»C!ru^vrHmir^k«*M»%'UzyKMsni^V!nizEHtfltfcwMa:MvnnfiMru
IZHAJA DVAKRAT NA MESEC. | SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE Naročnina četrtletno Din 12—.^\	V ENOTNI, RAZREDNO - ZAVEDNI ORGANIZACIJI.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, ZA BEŽIGRADOM, I. mestna siano-vanjska hiša, kamor se naj ludi pošiljajo rokopisi.
Združenje železničarjev.
Akcija, ki so jo lansko leto započeli posamezni sodrugi, dozoreva in le še malo časa nas loči od dneva, ko bodemo zamogii zaznamovati velik uspeh, da so krenili železničarji iz stranpoti, na katero so pred štirimi leti zašli, zopet nazaj na pravo pot — pot združitve in enotnega nastopa. V najkrajšem času bodo morali izreči odločilno besedo delegati 14 železničarskih organizacij Slovenije, za katero so morali dobiti polnomočje tsvojih članov. Odločiti se bomo morali za ujedinjenje ali proti njemu.
Po štirih letih neuspehov, ko nam je bil najprvo ugrabljen >protokol sporazuma« in kateremu so potem sledili udarec za udarcem, ki so ugrabili železničarjem popolnoma vse pravice ter jih uklenili v verige reakcionarne pragmatike, se je začelo zopet svitati. Razni generali, ki so ribarili v kalnem ta štiri leta ter ustanavljali razne kategorijske organizacije ter frakcije, katerim je bila razredna organizacija trn v peti, so dosedaj lahko varali ljudi s tem, da so jim .stavili stanovske organizacije kot edino rešilno vejo, češ, direkcija, katero mi podpiramo, nam bo sama od sebe ugodila, ker ne stojimo na stališču razrednega boja. Ko je uprava videla stališče, ki ga zavzemajo »stanovska« društva, je naredila še koral: naprej ter je nehala izpolnjevati tudi zakonite obveznosti, dobro vedoč, da se ji stanovskih društev ni treba bati.
Ti generali vidijo sedaj, da od njih zapeljani člani izpregledujejo ter da bo kmalu nastopil konec njih nadvlade. Zato so vrgli sedaj zadnje adute na mizo, ter sklicujejo sestanke »stanovskih« društev, kjer skušajo eden drugega prepričati, da železničarji za ujedinjenje še niso zreli ter da popolnoma zadostuje, ako si železničarji ustvarijo nekako »federacijo« stanovskih organizacij, v kateri bo vsaka posamezna avtonomna. Med člane, katerih pa za njih stališče niso vprašali, pa so vrgli geslo, da se je zahotelo drugim organizacijam po »premoženju stanovskih društev«. Še štirinajst dni in konec bo vsemu temu varanju in železničarji Slovenije bodo videli, kdo hoče graditi in se boriti za njih pravice ter kdo hoče razdirati in jih pehati še bolj v prepad.
Železničarska strokovna in pravovarstve-na organizacija se ni smatrala za kompetentno, da potom svojega centralnega odbora zavzame k ujedinjenju svoje stališče, ampak je zaslišala vse svoje članstvo potom »referen-duma ter poleg tega sklicala člansko konferenco, ki ae je vršila v nedeljo dne 8. marca 1925 v Ljubljani.
Odzvali se vabilu sodrugi iz Rakeka, Logatca, Borovnice, Zaloga, Zidanega mostu, Poljčan, Grobelnega, Rogatca, Pragerskega, Ormoža, Jesenic, Maribora, posetili so nas so-
drugi iz Zagreba in zastopane so bile vse ljubljanske sekcije. Iskreno so se razgovorili delegati med seboj ter se je po poročilu referenta o dosedaj podvzetih korakih za ujedinjenje in o stališču posameznih organizacij razvila daljša debata, ki je vsa izzvenela v en refren: Ujediniti se moramo na razredni podlagi. Odklonila se je vsaka federacija ali unija ter so se izrekli vsi prisotni za ujedinjenje železničarjev v enotno, razredno organizacijo za celo državo ter bi bila po posameznih direkcijah pokrajinska tajništva, centrala pa bi bila tam, kjer bi bili najbolj delavni in najbolj izkušeni sodrugi v organizacijskem delovanju.
Tudi sodrugi iz Hrvaške se strinjajo z našim delom, kateremu žele največ • uspeha, da se čimpreje potegne železničarje iz indiferentnosti, v kateri se nahajajo ter da se izloči iz pokreta vse provokatorje in plačance ter se ustvari močna, razredna organizacija.
Ujedinjenje se mora pripravljati od spodaj in od zgoraj, ako pa se generali, ki so na vodstvu, ujedinjenju protivijo, mora iti članstvo preljo teh. Pri ujedinjenju ne sme igrati vloge narodnost, ali sem Slovenec, Srb ali Hrvat, enako ne sme biti ovira versko prepričanje. Najboljši zgled daje pri tem kapitalist sam, ki ne pozna pri kupičenju. dobičkov narodnosti ter mu je enako ijub Nemec kot Madžar, kristjan kot brezverec, samo da spravi več v svoj žep.
Zaključki, ki so bili soglasno odglasovani in ki dajejo centralnemu odboru polnomočje in direktive za ujedinjenje, so:
1.	Do ujedinjenja železničarjev mora priti.
2.	Bodoča enotna organizacija mora stati na razrednem stališču.
?>. Odklanja se vsak sistem federacije ali unije sedaj obstoječih organizacij.
4.	Brezpogojno se ujedinimo z vsemi organizacijami, ki stoje na stališču razrednega boja.
5.	Pogojno se ujedinimo z dotičnimi organizacijami, ki si usvoje za ujedinjenje naslednjo platformo:
a)	Enotna organizacija naj bo strogo strokovna;
b)	priznava naj vsem članom prosto politično, versko in narodno prepričanje;
c)	deli naj se na sekcije, katerih poslovanje se določi s pravilnikom;
d)	naj bo razredno bojevna;
e)	naj priznava proletarsko solidarnost;
f)	naj stoji v organizacijskem delu na stališču demokracije;
g)	o internacionalni pripadnosti naj odloča kongres.
6.	Po tem ujedinjenju je naloga izvoljenega centralnega odbora, da ukrene vse potrebno, da se ujedini i hrvaški, bosanski, vojvodinski in srbski železničarski proletarijat.
7.	Centralni odbor ima nalogo budno paziti nad delom ujedinjenja ter pravočasno razkrinkati vse, ki podpirajo ali nadaljujejo razdiralno delo med železničarji.
Lepo uspela konferenca se je zaključila s pozivom na vse železničarje, da gredo na delo za čimprejšnjo zgraditev močne, razredne železničarske organizacije, katera edina bo mogla uspešno nastopiti in železničarjem priboriti kes kruha, ki jim gre.
Kaj je z
napredovanj em ?
Kljub ponovnim intervencijam in nešteto obljubam direkcija drž. žel. Ljubljana kar ne more poroditi avanzmaja za 1. januar in 1. julij 1924 ter 1. januar 1925. Pred pol leta se nam je zatrjevalo, da je avanzma že »skoraj« gotov, a do danes ta »skoraj« še ni zajca ujel. — Najlepše pri vsem tem je, da se nam je sprva opetovano zatrjevalo, da dobe prizadeti za napredovanje izplačano razliko, nato se je govorilo, da dobe razliko, ako bo na razpolago kredit in sedaj — je gotovo, da se diference za napredovanje ne bodo izplačale, ker sploh ni kredita.
Nastavljene!! Izpreglejte, dolder še ni prepozno ter se organizirajte v razredno organizacijo, katera edina Vam bo mogla priboriti Vaše pravice.
Za leto 1924. je bilo predvidenih v proračunu za napredovanje nastavljencev 130.001) dinarjev, za nastavitev osobja po položenih strokovnih izpitih in za popravo napačne prevedbe 5,060.000 Din. Ta svota je bila dovoljena le za ljubljansko direkcijo.
Pred pol leta smo brali okrožnico, po kateri se bo napačna prevedba popravila, stavili smo direkciji predloge, tako za cele kategorije, ki so bile napačno prevedene (blo-kovniki, kretniki, skladiščniki itd.) enako smo zn posazmezne prizadete naredili predstavke na direkcijo, a o kakem popravku prevedbe -- razun v par slučajih — ni govora. Da še celo avanzma se sedaj sestavlja strogo na podlagi napačne prevedbe ter bodo prizadeti še nadalje oškedovani. Direkcija ima možnost, da povodom rednega napredovanja uvrsti prizadete iz nižjih kategorij v višje (izvzemši ukazno osobje, ki ne spada pod njeno kompetenco), ona ima pravico, da jih uvrsti v pripadajočo stopnjo osnovne plače; ako tega ne bo naredila, bo ostala krivda na njej in vsak izgovor na Beograd je jalov.
Osobje pa bo moralo trpeti še dalje, ker se za njega ne bodo postavile v proračun postavke, ki mu pripadajo, ampak dosti nižje.
Pozivamo direkcijo, da stori svojo dolžnost ter izvrši napredovanje tako, da osobje na svojih pravicah ne. bo oškodovano.
Gospodom
denuncijantom.
Ako stopiš mački na rep, zacvili. Kavno-tako tudi ni prav nekaterim gospodom pri raznih progovnih sekcijah in postajah, ako se jih malo potiplje za žilico ter preišče njihovo delovanje. Ker nimajo nikakih pravih obrambnih sredstev, da bi izkazali svojo nedolžnost, si hočejo hitro poiskati žrtev, ki naj bi bila dotičnega člana kriva, se vsedejo k mizi ter napišejo dolgo poročilo na »SDS« v Ljubljani, kjer naslikajo, da je ta in ta hud komunistični agitator, protidržaven element, da pri-pravlja revolucijo itd. ter da je nujno potrebno, da se ga takoj odstrani iz tega kraja. Na drugi strani stopijo do g. denuncijanta, ki ima zveze na direkciji, da jih tudi ta podpre z dopovsko denuncijacijo, da jim pomaga uničiti nedolžnega človeka.
Gospodom, ki se bodo čutili pri teh besedah prizadeti, povemo danes le to: Vsaka sila do vremena. Udarci, ki jih pripravljate Vi z nad 3 leta starim maslom na glavi, nedolžnim delavcem, bodo prav kmalu padli na Vas nazaj. Dosedaj smo v strokovnem glasilu prizanašali, od sedaj naprej pa bomo vsako stvar natančno obravnavali ter prinesli tudi dokaze.
Tem potom opozarjamo tudi gotove gospode v Rakeku, Mariboru, Borovnici in drugod, ki raje j o proti naši strogo strokovni organizaciji in proti našim zaupnikom, ki so v odborih, na ta način, da jih nazivajo za komunistične agitatorje ter groze našim članom, da jih bodo denuncirali na direkcijo, da bodo premeščeni oziroma odpuščeni kot protidr-žavni elementi, da bedo proti razširjevalcem takih vesti sodnijsko nastopali.
Pravila organizacije so od velikega župana potrjena ter je vse poslovanje uprave, centralnega odbora in podružničnih odborov javno, ki ga lahko kontrolira vsak član.
Organizacija pa je zato tu, da zboljša železničarjem pogoje v katerih žive ter da jim s smotrenim delom pripomore do boljšega kosa kruha.
Železničarji! Na vse napade raznih agentov in plačancev, ki so bili že vse, odgovorite s tem, da vstopite prav vsi v Vašo razredno •organizacijo, ker boste s tem najhitreje onemogočili vse denuncijante ter zadobili potom močne organizacije svoje pravice nazaj.
Vprašanje direkciji. |
Po celi progi se govori, da znaša pri- 1 manjkljaj na materijalu pri prog. sekciji Ljub- j Ijana celih 972.000 Din, cesar direkcija še ni demontirala.
Ker se je pošiljalo progovno osobje te- ! kom par mesecev na brezplačni dopust ter i so morale stradati družine neštetih progovnih ; delavcev, pričakujemo upravičeno, da je di-rekcija zadevo dosedaj točno in nepristransko ; preiskala ter da bo po ugotovitvi krivice od- : stopila celo zadevo sodniji, da izreče končno besedo. Pri razpravi na sodniji bomo dali tudi mi nekaj dokazilnega materijala na razpolago, zlasti glede tega, kako se je ponekod porabljalo in se še porablja progovno delavstvo pri privatnih delih, zidavi raznih domov itd.
Glavno kontrolo pa pozivamo, da tega primanjkljaja pod nobenim pogojem ne pri-pozna, ampak zahteva povrnitev.
Eummaansram
Izvleček iz važnejših okrožnic.
Podelitev službene obleke: Po nešteto in-i ter venci jah ter objavah glede pravilnika za : službene obleke se je direkcija odločila, da i bo porabila kredit, ki je bil določen za služ-' beno obleko za leto 1924. ter da bo gotovim i kategorijam dala za aprilski termin leta 1924. : j službeno obleko. Izdana je sledeča okrožnica: ;
Z ozirom na omenjeni kredit se sedanja izde- ; lava in podelitev službenih oblek vrši samo za : i zvaničniko in služitelje, ki v prvi vrsti faktično vrše ; i stalno eksekutivno službo na prostem, dalje za j I zvaničnike in služitelje naslednjih zvanj: skladišč- 1 j niki, skladiščni pazniki, skladiščni sluge, naklad- j : niki, blokovni sluge, vratarji, svetilničarji, svetil- > niški kleparji, nočni čuvaji, vozovni zapisovalci in ; ; slednjič za stalne premikalne delavce in stalne ' S zavirače na sistemiziranih mestih.
Upoštevali bomo kot začetni termin podelitve i dan 1. aprila 1924 ne glede na dosedaj izostale j ; pridelitvene termine.
Oni uslužbenci, ki so zadnja leta prejeli služ-; beno obleko, katere rok nošnje do 1. aprila 1924 i še ni prekoračen, ne pridejo v poštev pri tej po-I delitvi.
1 Edinice prejmejo od materi jaki ega skladišča Maribor tiskovino »Pregled mer«, katero se izpolni za vsakega uslužbenca posebej.
To izpolnjeno tiskovino z belim trebovanjem in konsignacijo, ki je razvidena iz okrožnice, poš-lejo edinice izjemoma direktno materijalnomu skladišču Maribor, brez predhodnega odobrenja od strani strokovnega odelenja najkasneje do 15. marca 1925.
Materijalno skladišče izvrši revizijo glede opra- ■ vičenosti do službenih oblek in pošlje konsignacijo i s trebovanjem na strokovno pdelenje v svrho even- ; tuelne redukcije skupnega števila oblek.
Pripominjamo, da se označi v imenovani kon- ; signaciji samo ona vrsta obleke, ki je že vpisana : ter je treba vstaviti poleg zvanja tudi vrsto službe, j ki jo je uslužbenec faktično stalno opravljal dne !
1.	marca 1925.
Zadevo je nujno obravnavati.
Ta okrožnica pa je skrajno pomanjkljiva in krivična, ker- predvideva obleko le za gotove kategorije. Izpopolniti jo mora direkcija v toliko, da dobe obleko tudi vsi člani, ki vrše stalno službo naštetih kategorij, ter tudi dotično osobje, ki vrši stalno eksekutivno službo, ki pa je bilo uvrščeno v III. kategorijo uradnikov. Naloga direkcije pa je, da takoj poskrbi za kredit še za ostalo (neeksekutivno) osobje, ker ima tu tildi pravico na službeno obleko, ki si jo ne bo pustilo kar tako odvzeti. Enako opozorimo tem potom g. direktorja na obljubo glede površnih oblek za delavce — . da ne bo ostalo samo pri besedah, v katere se delavci ne morejo obleči.	!
Prepoved izplačevanja postranskih prejemkov.
Izdana je od direkcije naslednja okrožnica:
Glavna kontrola je prepovedala izplačevati postranske prejemke uslužbencev državnih saobraćajnih ustanov v resoru Ministrstva Saobraćaja od 1. apriia 1925 dalje, ako se ji ne predloži pravilnikov po čl. 41. zakona o državnem saobračaj-nem osobju ter je naročila mesnim kontrolam, da ne smejo dati vize za te vrste izdatkov po starem propisu od 1. aprila 1925 naprej.
To omenjenem članu zakona obstoji za sedaj le odobren Pravilnik potnih in selitvenih stroškov (DZ br. 28934 iz leta 1924 ob 6. novembra 1924) in Pravilnik o nagradah za prištedeno kurivo in mazilo pri delu z lokomotivami (GDŽ br. 440/24 od 29. decembra 1924) .Pravilniki za vse ostale postranske prejemke so že izdelani, pa še ne odobreni.	-	'
Vsled tega ustavljamo začasno po nalogu Gen. direkcije br. 9673/25 od 2. marca 1925, na podlagi čl 121. in 122. finansijskega zakona za proračunsko leto 1924/25, od 1. aprila t. 1. naprej izplačevanje vseh postranskih prejemkov, odobrenih po starih predpisih v področju direkcije; ti prejemki se torej ne smejo vstavljati v platne spiske za april in eventuelno tudi za prihodnje mesece, dokler ne dobo odobreni zgoraj omenjeni Pravilniki za pristranske pristojbine.
Vsled tega je izplačevati za april t. 1. kakor tudi event. za sledeče mesece uslužbencem samo one postranske prejemke, kateri jim pripadajo po novem pravilniku potnih in selitvenih stroškov ali po odobrenjih, ki se nanašajo na predpise tega pravilnika, potem one, ki jim pripadajo po novem pravilniku za prištedeno kurivo in mazilo in poleg tega še one, katere je odobrilo ministrstvo saobraćaja kot nagrade za podučevanja v železniških šolah in kurzih za tekoče šolsko leto.
Za izplačevanje ostalih prejemkov za dobo od meseca aprila t. 1. naprej dobite potrebna navodila takoj po odobrenju novih pravilnikov.
V tej zadevi smo poslali protestno spomenico na glavno kontrolo v Beograd ter nujno brzojavko Generalni direkciji in ministrstvu saobraćaja, da pravilnike takoj odobri, da osobje ne bo oškodovano. Opozarjamo merodajne faktorje, da naj se ne igrajo z železničarji. Pravilniki o umini (preje kilometrini), nočnih dokladah, službeni obleki so že davno predloženi, a Beograd pravi »ima vremena«. Na direkcijo smo se obrnili za pojasnilo, v koliko so pri tem prizadeti postranski prejemki delavcev. Železničarji, ne dajte se sedaj begati, ampak ohranite mirno kri ter sledite in upoštevajte natančno navodila, ki Vam jih bo dala v kratkem organizacija.
Delavske intervencije.
SPLOŠNE DELAVSKE ZAHTEVE:
V torek dne 3. marca 1925 se je vršila pri direkciji intervencija v splošnih delavskih zahtevah, pri kateri se je jasno pokazalo, kako škodljivo vpliva razcepljenost železničarjev na 14 organizacij, od katerih jih zasluži najmanj 10 naziv »Sterbeverein«, ker ne delajo drugega, kot pobirajo članarino in klečeplazijo pred direkcijo.
1.	Izplačilo diferenc delavstvu:
Z ozirom na dejstvo, da je dobila delavnica Zagreb izplačane diference za september in oktober 1923 ter da v naredbi ministrstva saobraćaja št. 72., ki je bila direkcijam dostavljena pod G. D. br. 7355/23 izrečno stoji, da je g. minister saobračaja dne 18. avgusta 1923, z aktom br. 6705 odločil, da se takoj sestavijo komisije za prevedbo delavcev na urne plače ter da velja ta odlok za vse direkcije in vse železniške jedinice in sicer od 1. septembra 1823. za delavce, ki so že v službi, a za nove delavce od dneva vstopa v službo, smo zahtevali takojšnjo izplačilo delavskih diferenc. Direktor je izjavil, da citiranega na-redjenja hi dobil in da se je pismeno informiral v Zagrebu, na kak način je mogel Zagreb
izplačati v delavnici diference, da pa še nima tozadevnega odgovora. Njegov predlog za izplačilo diferenc delavcem je minister saobra^ čaja na predlog komiteja za prevzem južne železnice odklonil z motivacijo, da pristojajo diference šele od dneva faktične prevedbe. Povdaril je, da bi bilo za izplačilo delavskih diferenc potrebnih 16 milijonov dinarjev in da Beograd tega kredita ne odobri.
Naš delegat mu je izjavil, da bo Beograd , ta kredit odobril, ko bodo železničarji enotno organizirani, sedaj pa se nam lahko smeje, ko nastopata od 14 organizacij le dve za izplačilo, ostale pa so čez to zahtevo naredile že križ.
V	zadevi izplačila diferenc bomo podvzeli sedaj povsem druge korake, ker intervencije pri direkciji v Beogradu ne pomagajo nič.
2.	Volitev delavskih zaupnikov.
V	delavnici Zagreb so se vršile volitve že dne 21. januarja 1925 ter se je tudi radi teh naš direktor informiral v Zagrebu, pa še ni dobil odgovora. Je že pač Zagreb predaleč od Ljubljane. Direktor se za ta korak ne smatra naenkrat kompetentnim, pač pa bo odločal o volitvah delavskih zaupnikov, ko bo dobil informacije iz Zagreba.
3.	Izplačilo hranarine: Ker se že par mesecev kranarina redno ne izplačuje, smo zahtevali redno izplačevanja Dobili smo pojasnilo, da se hranarina ni izplačala za to, ker je bolniški blagajna deficitna za pol milijona dinarjev. Vendar pa je direktor že odredil, da naj se hranarina nadalje redno izplačuje iz obratnih dohodkov uprave. Na vprašanje, kaj je z državnim prispevkom 2 in pol milijona dinarjev, ki je v budžetu za leto 1924/25. predviden, je odvrnil da ta kredit še ni odprt!? Tako se seveda najložje posluje, da se nasuje prizadetim prahu v oči s tem, da se na papirju predvidi gotov kredit, ki se pa v resnici ne izplača.
Zahtevamo razpis volitev v bolniško blagajno, ker je bilanca za leto 1924. že predložena, da bo tako nov upravni odbor iztirjal državni prispevek in končno enkrat uvedel red v poslovanje.
4.	Delavska obleka: Po dolgem razpravljanju se je direkcija spravila na delo, da porabi za službeno obleko dovoljeni kredit 4 milijone 600.000 Din ter je izdala navodilo, da bodo dobili obleko za enkrat le najpotrebnejši. — Po daljšem dokazovanju je direktor uvidel, da spadajo med te tudi delavci ter je rekel, da bo ukrenil potrebno, da bi dobil za delavce vsaj kakih 100.000 Din, da bi dobili vsaj najpotrebnejši, ki so pri najslabših delih, nekaj površne obleke.
5.	Delavske legitimacije: Novo izdelane listne izkaznice imajo iste ugodnosti kot stare. Stare legitimacije ni treba odvesti, ampak si jih lahko vsak sam obdrži. Tozadevni odloki posameznih načelnikov, da morajo delavci stare legitimacije brezpogojno odvesti, so brez podlage. Na vprašanje, ako so s tem stare legitimacije definitivno zgubljene, nismo dobili pravega odgovora.
Poročila
ODSEK VLAKOSPRKBINEGA 0S0BJA.
Z ozirom na zadnje intervencije na direkciji, kjer smo dosegli končnoveljavno ureditev turnusov na podlagi osemurnega delavnika ter ureditev vprašanja kasarn v Zidanem mostu in Zagrebu (zadeva bo v kratkem definitivno rešena), smo pristopili sedaj k ureditvi razdrapanih razmer v naši kategoriji sami. Sedaj ni nikakih predpisov glede izpitov in dodelitve v službo ter napredovanja. Da se tej anarhiji napravi konec, je odsek vlako-spremnega osobja sklical dva sestanka, na katerem se je definitivno redigira! glede ureditve naših vprašanj naslednji predlog, ki ga v kratkem predložimo direkciji:
Pravilnik o izpitih in napredovanju rlakosprem-nega osobja.
1.	del:	Splošne odredbe.
člen 1.
Vlakospreuino osobje sestoji iz: zaviračev, sprevodnikov, sprevodnikov vlakovodij in nadsprevod-ni.kov.
Člen 2.
Naraščaj vlakospremnega osobja se rekrutira iz skladiščnih in postajnih delavcev ter pridejo v poštev le dotični, ki so vojaščine prosti ter zdravniško sposobni za eksekutivno službo in. imajo najmanj eno leto železniške službe ter vsaj osnovno šolsko izobrazbo ter so primernega vedenja.
Člen S.
Pred dodelitvijo pom. zaviračem mora napraviti sprejemni izpit, v katerem dokaže, da ima ono splošno izobrazbo, ki je za izvrševanje njegove službe neobhodno potrebna. Ta sprejemni izpit sestoji iz čitanja in diktata v slovenščini ter štirih vrst osnovnega računstva (z decimalkami).
Nadalje mora položiti usposobi jenostni izpit, v kolikor ga ni že položil kot skladiščni in postajni delavec. Ta izpit sestoji iz:
a)	predpisov o čuvanju osebne varnosti;
b)	iz signalnih predpisov;
c)	iz poznanja lokalnih razmer.
Polaganje obeh izpitov in uspeh se zabeležita v službeni poli-
člen 4.
Zdravniški pregled se mora izvršiti pred nameravano stalno dodelitvijo v ^eksekutivno službo in ne šele pred stalnim nameščenjem.
Člen 5.
Po enoletni zaposlitvi kot pomožni zavirač na sistemiziranem mestu se prizadetega nastavi s 1. januarjem oziroma s 1. julijem kot stalnega zavirača ter se ga prevede z upoštevanjem vseh službenih let, vštevši ves čas, kar je vršil službo zavirača za eksekutivno službo, v odgovarjajočo stopnjo osndvne in položajne plače kategorije služite-tjev. Za slučaj, da se vseh, ki se jih vsled pomnoženega prometa sprejme, ne more naenkrat nastaviti, imajo za nastavitev v prihodnjem terminu dotični, ki so službo že vršili, prednost po letih službe.
Člen 6.
Ob stalni dodelitvi v službo zavirača se morajo dati prizadetemu ad personam vse instrukcije, ki jih rabi za izvrševanje službe ter za polaganje nadaljnjih izpitov za sprevodnika.
Člen 7.
Po enoletni zaposlitvi kot stalni zavirač (v kategoriji služiteljev) se lahko priglasi za izpit spre-
odsekov.
vodnika. Po z uspehom položenem izpitu se ga uvrsti takoj povodom prvega rednega napredoval-nega termina v kategorijo zvaničnikov II. kategorije ter. imenuje sprevodnikom.
Člen 8.
Izpit za sprevodnika obstoji iz:
I.	a) Delnega znanja splošnih službenih predpisov:
1.	Zakona o državnem saobraćajnem osobju;
2.	predpisov o bolniškem in nezgodnem ter pokojninskem zavarovanju;
b)	saobračajne uredbe;
c)	predpisov o snaženju in razkuževanju voz.
II.	popolnega znanja:
a)	predpisov za vlakospremno službo, I. del;
b)	predpisov o uporabi nakladalnih pripomočkov;
c)	predpisov o prevozu eksplozivnih snovi;
č) predpisov za priprežno in doprežno službo;
d)	predpisov o ravnanju z zračnimi zavorami;
e)	predpisov o ravnanju z zavorami na progah z močnim padcem;
f)	signalnih predpisov;
g)	predpisov za kurjenje potniških voz;
i) predpisov o ravnanju z vozom za prevoz plina.
Člen 9.
Pred izpitom, ki naj se vrši letno dvakrat, v aprilu in oktobru, se mora vršiti za vse prigla-šence skozi šest mesecev strokovna šola, ki naj obsega teoretični in zadnjih 14 dni pred izpitom pa praktični del, pri katerem se osobju teoretično predelano tvarino razloži tudi v praksi.
Člen 10.
Po enoletni zaposlitvi kot sprevodnik v II. kategoriji zvaničnikov se prizadeti lahko priglasi k izpitu za sprevodnika, vlakovodjo. Po z uspehom položenem izpitu se ga uvrsti ob prvem rednem napredovalnem terminu v kategorijo zvaničnikov I. kategorije ter imenuje sprevodnikom vlakovodjem.
Člen 11.
Izpit za sprevodnika vlakovodjo obstoji
1.	iz strokovnega računstva ter spisa v službenem jeziku in poznanja železniške geografije Jugoslavije ter glavnih zvez z inozemstvom;
2.	popolnega znanja:
a)	saobračajne uredbe;
b)	potniške in prtljažne tarife, I. del;
c)	priročnice in tozadevnih obvestil;
č) postopek z najdenimi stvarmi;
d)	predpisov za vlakospremno osobje, del II. ’ in III.;
e)	dodatka k voznim redom;
3.	iz delnega znanja:
a)	vojaške tarife;
' b) predpisov za službo razpolaganja voz;
c) zadružnega vozovnega dogovora.
Izpit iz ostalih predmetov je izvršil že povodom izpita za sprevodnika.
Člen 12.
Po 10 letni zaposlitvi kot sprevodnik vlakovodja v I. kategoriji zvaničnikov se uvrsti dotičnika v kategorijo nadsprevodnikov in v III. kategorijo činovnikov. Ta uvrstitev se vrši le povodom julijskega napredovanja.
2 del: Določitev čina in imenovanja.
člen 13.
Vsak z uspehom položeni izpit (od inkl. sprevodnika naprej) se objavi v službenem listu, v katerem se razglasi tudi vsako imenovanje oziroma uvrstitev v kategorije.
Člen 14
V turnus se dodeljuje uslužbence po službeni starosti.
i	Člen 15.
1.	Stalni zavirač nadomestuje sprevodnika ter je dodeljen v turnus tovornih vlakov oziroma v rezervo.
2.	Sprevodniki se po položenem izpitu in ime-: novanju zvaničnikom II. kat. uvrste v turnus tovor-! nih vlakov po naslednjem redu:
a) Najstarejši sprevodniki kot sklepni sprevod-I niki;
i b) za njimi kot skupinovodje, ako ni dodeljenega j sprevodnika vlakovodje pri skupini;
c) tretji kot pomočnik skupinovodje itd.
Ta razdelitev pride v poštev pri tovornih vlakih radi prevzema in oddaje vlakov, premika ter ostalih del.
Da se dodelitev v redu izvrši, je odgovoren vlakovodja.
Člen 16.
Sprevodnike vlakovodje se dodeli v službo po naslednji razpredelnici:
a)	Najmlajše po rangu, ki ostanejo čez turnus, se dodeli v skupine tovornih vlakov;
b)	za njimi starejše se dodeli v turnus osebnih vlakov;
c)	nadaljnje za prtljažnike in
č) najstarejše prtljažnike se dodeli v skupine ter jih prevzamejo stalno kot vlakovodje.
i	Člen 17.
Ko položi sprevodnik izpit za sprevodnika vlakovodjo se mu določi povodom uvrstitve v I. kategorijo zvaničnikov einovna številka (rang).
Čin se določa za vse, ki so istočasno naredili izpit po sledečih normah:
1.	Po dnevu vstopa v službo;
2.	v slučaju, da sta dva vstopila isti dan, po starosti ;
i 3. v slučaju enake starosti, po uspehu izpita;
4.	v slučaju enakega uspeha izpita, po tem, kdor je dalje časa v eksekutivni službi, j Po tem vrstnem redu dobe činovne številke od zadnje že zasedene številke dalje.
Čin se objavi letno enkrat, in sicer tekom januarja v posebni prilogi službenega lista, od katere dobi vsak prizadeti po en izvod.
Čin ugasne z upokojitvijo, smrtjo ali izstopom iz službe ter se radi tega vsako leto spremeni tako, da so pri razglasu v službenem listu vse številke zasedene ter se pomika uslužbenec z večje na vedno nižjo številko.
Čina ni mogoče pod nobenim pogojem preskočiti.
Člen 18.
Pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v službenem listu.
Pozivamo sodruge, da se k temu vprašanju oglasijo ter čimpreje sporoče svoje stališče. Le v skupnem delu vseh zainteresiranih ter v enotnem nastopu bomo želi uspeh.
Odsek rlakospremnega osobja.
PROGOVNI ČUVAJI IN 0BH0DNIKI.
Dne 6. marca 1925 se je vršila pri direkciji intervencija glede
1.	odprave 24/24 oziroma 16/16 ume službe za progosme obhodnike;
2.	odprave 24/24 urne službe v vlakojavil-nicah;
3.	izplačila pavšalov progovnim obhodni-kom.
Direkcija se je izjavila, da je upeljala 24/24 urno, oziroma 16/16 urno službo za progovne obhodnike na izrečno zahtevo njih samih ter da ima zlasti iz proge Novo mesto - Karlovac tozadevne prošnje osebja za to službo še shranjene. Na ostalih progah pa so tudi sekcije vprašale prizadete, če se s tem strinjajo ter so baje vsi izjavili, da so zadovoljni.
Ker to ne odgovarja istini, pozivamo progovne obhodnike, da se izjavijo ter nam sporoče, ako so v resnici zahtevali daljšo službo, da bomo zamogli potem uvesti nadaljnje korake.
Glede službe v vlakojavilnicah je izjavil, da dela prometno osobje (premikači, kret-niki in prometni uradniki) na dotičnih postajah tudi 24/24 urno službo. Ker to v več slučajih ni resnično, pozivamo prizadete, da nam lokalne razmere takoj sporoče.
Pravilnik za pavšale progovnih obhodni-kov in pravilnik za nočne doklade je v odobrenju pri generalni direkciji ter je pričakovati, da bo v najkrajšem času odobren in bodo potem takoj izplačani pavšali.
Sekcija kretniškega in sekcija premikal- ■ nega osebja. V sredo dne 11. marca 1925 se j je vršila skupna interevencija obeli sekcij, da uredi najbolj pereca vprašanja za obe sekciji.
a)	Ureditev napredovanja blokovnikov in nadkretnikov v I. kategorijo zvaničnikov se za enkrat ne more izvršiti, ker ni budžetne možnosti. (Kam pa je šlo 5.080.000 Din, ki so ! bili za ljubljansko direkcijo določeni le za popravo napačne prevedbe? Op. ur.). Vendar pa se dela na tem, da se uredi, ko bo določen kredit.
b)	Podelitev službene obleke se bo v najkrajšem času izvršila ter je že izdana okrožnica;
c)	rezervna služba pred nočno službo za kretnike, vozopisce itd. v Zalogu. Zadevo bo prometni oddelek dal temeljito preiskati (zahtevali smo z ozirom na velik promet in premik, da se Zalog črta iz malih postaj) ter bo upošteval upravičene zahteve;
d)	ureditev premikalnih skupin v Ljubljani, kjer so vzeli enega moža proč. To se bo uredilo pri prvi in tretji skupini (severna ; in južna) pri drugi pa se bo gledalo, da se bo j moža, ki vozi sedaj v tovarne, pridržalo pri ! skupini;
e)	izraba dopustov, prostih dni in odmorov pri kretnikih in premikačih. Direkcija se izgovarja na velik promet ter pravi, da takoj, ko se promet uredi, se bodo tudi lahko izrabljali dopusti in prosti dnevi. Mi se s tem odgovorom ne moremo zadovoljiti, ker je stvar direkcije, da sprejme zadostno število osobja, da zamore promet obvladati, ne pa, da krati za to osobju zagarantirane pravice.
Odsek kretnikov in premikačev.
SEKCIJA KURILNEGA IN POMOŽNEGA OSOBJA.
2e v zadnji številki smo poročali, da smo dosegli, da se uvede premije in akordi za celo direkcijo jednako ter se je intervencija vršila skupno z odsekom profesionistov. Bazo za premije profesionistov smo priobčili v predzadnji številki, danes priobčimo projekt za premije pomožnega delavstva.
V očigled naravnost mizernim plačam, ki jih danes pomožni delavec prejema, ki ne zadoščajo niti za redno prehrano družine, moramo z ozirom na težka dela, ki jih vršimo, odklanjati vsak sistem produkcijske premije ali akorda. Tistih par pohlepnežev, ki danes zaupajo na svojo fizično moč, garajo naravnost brezmiselno, opozarjamo na starost in na dejstvo, da bodo izmozgali svoje moči še pred dosluženo polno dobo. Takrat podjetnik ne bo gledal, koliko si mu storil, ampak te bo vrgel na cesto, ne oziraje se, ali si preskrbljen za starost ali ne.
Za podlago smo vzeli normalno premijo od vsakega izvršenega dela, katera naj pripade vsem, ki istočasno delajo v enaki izmeri. Odklanjamo sistem, ki je vpeljan v kurilnici Ljubljana L, kjer so postavke sicer visoke, vendar se od zaslužene premije odtegne plača in draginjske doklade po začasnem pravilniku ter dobiš izplačano le diferenco, a pravilnost sploh ne moreš kontrolirati. Odklanjamo tudi način, da bi se visokost premije določala po visokosti plače.
Zahtevamo, da dobi premijo vsak delavec v kurilnicah.
Podlaga za akordne premije naj bo:
Akordne premije se dele:
1.	Premije za nakladanje premoga.
2.	Premije za razkladanje premoga.
3.	Premije za pepelarje.
4.	Premije za izpiralce strojev.
5.	Premije za temeljito čiščenje strojev.
6.	Premije za čiščenje strojev suhim potom.
Akordnih premij bodi deležno vse pomožno
osobje.
Premogarji dobe od vsake naložene tone premoga za stroje oziroma vozove, ne oziraje se na višino plače po Din 3’—. Zaslužena premija se razdeli na vse delavce, ki so delali v dotični skupini. Enako se plača za vsako razloženo tono po Din 3'50 z omejitvijo, da se za prvih 10 ton na moža ne plača premija.
Pepelarji dobe od vsakega očiščenega stroja po Din 8-—.
Izpirale! strojev dobe od vsakega izpranega stroja po Din 20-—. Med izprane stroje se šteje tudi stroje, oprane od zunaj, ki gredo v popravilo.
Za temeljito čiščenje strojev serije 60, 106, 80, 110, 570 itd. se plača po Din. 40-—, za manjše serije po Din 25’—.
Za čiščenje strojev suhim potom se plača po Din 15‘— oziroma 10'—.
Avizerjem čistilcem cevi, izdajateljem olja, voznim mazačem se izplača kot akordna premija 80% poprečne premije pepelarjev v turnusu.
Skladiščnim delavcem, kotelnim kurjačem, svetilničarjem, čistilcem strojev in delavcem za skupine pripada 70% od poprečne premije za pepe-larje v turnusu.
Skupinovodje dobe najvišjo premijo svoje skupine + 10%.
Premija se izračuna za celo skupino in za 1 delavni dan ter dobi prizadeti tolikokrat enoto premije, kolikor dni je delal. Bolezen in dopust se ne računata ra premije.
Premija se zaračunava mesečno in izplačuje vsakega 15. v mesecu.
Pozivamo sodruge, da se k temu projektu takoj oglase. Pripomnimo, da je naša zahteva, da se osobju izplača cela premija brez vsakega odbitka. Sodruge pri sekciji in postajah ter skladiščih pozivamo, da vstopijo v organizacijo, da bodo tudi oni enkrat zaceli urejevati svoje zahteve.
Odsek kur. pom. delavcev.
ODSEK STROJEVODIJ.
Delo v našem odseku gre dobro naprej; zaznamovati moremo vesel pojav, da strojevodje ne samo v zunanjih mestih, ampak tudi v Ljubljani spregledavajo delo »stanovske« svoje organizacije, ki jih z raznimi obljubami že cela dva leta vleče, a pozitivnih rezultatov nima za pokazati. Glavni fiasko je doživelo »stanovsko« društvo strojevodij s »pravilnikom o premogovnih premijah«, v katerem so ostale vse krivične določbe starih pravilnikov.
Zaznamovati moramo stalen porast strojevodij pri našem odseku, ki hočejo delati roko v roki z ostalimi železničarji ter si skupno z njimi izvojevati svoje glavne pravice, ki manjkajo danes prav vsem železničarjem. Po-rdali smo v Beograd protest glede nameravane ukinitve kilometrine s 1. aprilom ter zahtevamo, da se s tem dnem brezpogojno uvede ur-nina po našem predlogu.
Odsek strojevodij.
Dopisi.
Rakek. G. dopisniku s pavovim perjem. Rakovški Zvezi nacionalnih železničarjev je naša organizacija postala trn v peti, dasi se mi za nje prav nič ne brigamo. Ona žanje same uspehe; od ljudi, ki se jim godi krivica, zahteva »pooblastilo« za intervencijo in glej ga spaka, vse je v par dneh rešeno. Sedaj bo rakovška zveza uredila naslednja vprašanja:
1.	Uredila »bo« službo svetilničarjev na 12/24;
2.	uredila »bo« službo strojnospremnih delavcev v Logatcu;
«3. Preskrbela »bo« izplačilo trošnin tran-ziterjem v Postojni, ki jih niso dobili že tri mesece;
4.	Gotovim delavcem v Postojni bo zvišala ume plače in še par slučajev.
To povem v naprej zato, ker bo rakovška zveza, ko bo g. načelnik na Rakeku dobil od direkcije tozadevna navodila na podlagi naših intervencij, takoj stopila med prizadete rekoč: Mi smo včeraj intervenirali za Vas in danes je že rešeno to in to.
Tudi taka agitacija vam ne pomaga, ker I ljudje vedo že naprej o ukrenjenih korakih ; ter se Vam smejejo. S tem zaključimo našo j debato ter Vam povemo še enkrat, da bomo I kljub temu, da Vam ni po volji, delali še na-I prej za dobrobit železničarjev. Vam pa, ki I tako zidate na Vaše člane, svetujem, da jim za j dva meseca ustavite odtegnitev pri blagajni s in pobirate članarino po Vaših zaupnikih.
Pripis uredništva: Kakor smo doznali,
; se na Rakeku in Logatcu od strani gotovih sr-boritežev naravnost obupno agitira proti naši organizaciji s tem, da se naše zaupnike nazivlja komunistične agitatorje, naše člane kot protidržavne elemente ter se jim obljublja in se jih straši s preganjanjem in odpustom iz službe. Naše člane opozarjamo, da vsak tak slučaj, ki ga zaznajo, takoj potom dveh prič ugotove, ter ga nam prijavijo, da nastopimo sodnijskim potom. Razširjevalcem takih podlosti pa kličemo: Sram Vas bodi, ker se ne upate odkrito nastopiti, posnemate stare babe v obrekovanju. — Našim sodrugom na Rakeku in v Logatcu povemo, da zaključimo s tem debato z rakovsko Zvezo, ker rabimo naš : strokovni list za strokovne stvari, ne pa za razne inserate in prerekanje.
Logatec. Občni zbor podružnice Železničarske strokovne in pravovarstvene organizacije se vrši v nedeljo dne 15. marca 1925 ob 11 uri dopoldne v gostilni pri Dol jaku z običajnim dnevnim redom. Pozivamo člane, da se > polnoštevilno udeleže.
/
Borovnica. Občni zbor podružnice »Železničarske strokovne in pravovarstvene organizacije« se vrši v nedeljo dne 29. marca 1925.
; Čas in kraj naznanimo pravočasno. Dnevni : red: 1. Poročilo centrale. 2. Volitev odbora, i 3. Razno.
Rogatec. Pri nas smo, mislim, edina pro-: govna sekcija, kjer se še danes pošilja pro-I govne delavce na brezplačen dopust, kar za I cel mesec, dasi služijo že po več let. G. inž. i Petrželi je prišlo na misel po dveh letih, da so j ti delavci (prizadetih je trideset) pogodbeni in I da lahko dela z njimi, kar hoče. Pravi, da mu i je zmanjkalo kredita. P. s. Ptuj pa je začela I sedaj sprejemati nove pogodbene delavce, češ, i da ima zadosti kredita. Kje je še mogoče tako i neurejeno gospodarstvo? Prizadeti progovni ! delavci se obračamo na Vas ostale, ter Vas poživljamo, da se vsi organizirate v razredno : strokovno organizacijo, katera edina, kadar : bo močna, bo mogla odvrniti, da se ne bo de-, lavstva tako izrabljalo. — (V zadevi smo in-! tervenirali na direkciji ter so delavci dne j 11. marca 1925 zopet nastopili službo).
Tiskovni sklad.
Za tiskovni sklad »Organiziranega Železničarja« so prispevali:
Goslič, Ljubljana..............Din	30.—
Zdavc, Ljubljana...............Din	5.—
Neimenovan.....................Din	5.—
Skupno Din	45.—
Posmrtnine in podpore.
V št. 4 izkazano .... Din 9.550.— Podp. Garneš Fr., del., Maribor Din	300.—
Podpora Kosirnik, Rogatec . . Din	300.—
Posmrtnina po f Keršmanc
Antonija, Ljubljana . . . • Din 500.—
Skupno Din 10.650.—
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar . Odgovorni urednik: Franc Jernejčič. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.