Št. 17 (16.054) leto UV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - U. Montecchi 6-Tel. 040/7795600
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tet 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
Alt 2, carina 2Qt), legge 662S6 - fifate d Trte
SREDA, 21. JANUARJA 1998
Bodo
Previtiju
sptoh
sodili?
Sercu Premku
Po podatkih zadnje javnomnenjske raziskave je bilo 52 odstotkov Italijanov za aretacijo, večina Parlamentarcev pa je bila drugačnega mnenja. Tako Cesare Previti (vsaj zaenkrat) ne bo sedel v milanskem zaporu San Vittore. Morda so izvoljeni predstavniki res pametnejši, bolj preudarni od svojih volilcev in so s svojim sklopom onemogočili kampanjo o domnevnem sodnem preganjanju Berlusconijevih sodelavcev, vendar so potrdili neprijetni občutek, ki ga ima večina državljanov: da vsi nismo enaki pred zakonom.
Z glasovanjem v poslanski zbornici se Previ-tijeva sodna pot nikakor n* končala, saj se bo moral vseeno zagovarjati pred sodiščem zaradi vrste hudih kazenskih prekrškov, nied katerimi je celo večkratno podkupovanje sodnikov. In to tudi v Času Berlusconijeve vlade, ko je bil obrambni minister, pa je vseeno skrivaj premikal vecmilijardne vsote v Švici. kar je pravi škandal v škandalu. Tudi če Previti trdi, da ni slo za umazan denar ali za podkupovanje, bi bil moral kot minister spoštovati tudi nenapisano pravilo, po katerem morajo biti tisti, ki nosijo javne odgovornosti, najbolj zgledni državljani. No, Previti je razpolagal z milijardnimi računi v Švici in bil istočasno odgovoren - med drugim - za rod karabinjerjev, ki vodijo preiskave... Drugod po svetu bi že to zadostovalo, da bi bil že zdavnaj politično pokopan.
Morda je res prav, da ne gre v zapor človek, proti kateremu so že končati preiskavo in Čaka na proces, saj je to načelo omikanih družb, vendar tam velja za vse državljane, tudi Ce niso poslanci. Morda je prav, ker je malo verjetno, da bo v mesecih, ki manjkajo do procesa, pobegnil ali spet podkupil sodnike. Tudi iz zapora bi lahko vseeno mešal štrene in skrival dokaze s pomočjo vplivnih prijateljev. 2ni pa je prav tako malo verjetno, da bo res sedel v zaporu v primeru, ko bi 8a na procesu obsoditi.
Pa mu bodo res soditi?
Sinočnje glasovanje ima namreč vznemirljiv prizvok nezaupnice parlamenta milanskim sodnikom in v prvi vrsti preiskovalcem Čistih rok. Je to začetek konca protikorupcijske kampanije, kot bi radi nekateri z Berlusco-cnjem na čelu?
RIM / S 341 GLASOVI PROTI 248
Z veliko večino poslanci zavrnili aretacijo Previtija
RIM - Izid glasovanja je prebral predsednik poslanske zbornice Violante: 341 proti aretaciji poslanca Cesareja Previtija in 248 glasov za aretacijo z 21 vzdržanimi. Tako se je zaključila razprava o zahtevi milanskih preiskovalcev, da bi Berlusconijevega odvetnika in političnega sodelavca Previtija predhodno aretirali v pričakovanju procesa, ko se bo moral zagovarjati zaradi podkupovanja sodnikov in nedovoljenih finančnih operacij v tujini.
Za Previtija, ki se proglaša za preganjanca milanskih sodnikov, se je opredelila vsa desnica, pa tudi Severna liga in del poslancev Ljudske stranke, medtem ko so na levi sredini glasovali skoraj soglasno za aretacijo tudi zato, da bi branili ugled milanskih preiskovalcev in utemeljenost njihovega večletnega dela. Tudi šest ministrov je glasovalo za aretacijo, Prodi in Dini pa sta bila na razgovoru s Kholom.
Razprava je bila še kar umirjena, največ polemik je vzbudil poročevalec pristojne komisije, ki se je opredelila proti aretaciji, in ki je skoraj dobesedno citiral Previti jev zagovor.
V Milanu je državni tožilec Borrelli izrazil samo najvecje spoštovanje do sklepov parlamenta.
Na 2. strani
OBISK / NA SREČANJU Z ROMANOM PRODIJEM
Glede Italije in evra je bil kancler Kohl zelo previden
RIM - Po srečanju s predsednikom italijanske vlade Prodijem ni hotel nemški kancler Kohl na si-noCni tiskovni konferenci jasno povedati, ali Italija spoštuje maastrichtske kriterije in bo torej med prvimi državami, ki bodo uvedle evro. Sposodil si je šolsko prispodobo in povedal, da bodo »spričevala in ocene« znane šele maja, do takrat pa mora vsak opravljati svojo nalogo. Vsekakor pa je prepričan, da bodo uresničili monetarno unijo.
Na 2. strani
Ciampi: letos prvič brez korektivnega manevra
RIM - Zakladni minister Ciampi in finančni minister Visco sta vCeraj izrabila priložnost slovesnosti policijske šole Finančne straže in napovedala, da letos ne bo dodatnega varčevalnega posega v javni proračun, ker običajna korekcija preprosto ne bo potrebna. Se vec, vlada bo anticipira-la na april sprejem svojega gospodar-sko-finanCnega programa, da bo Bruslju olajšala delo pri določanju sez-
nama držav, ki so pripravljene na evro. Glede dvomov o pripravljenosti Italije, sta ministra dejala, da vlada odgovarja z reformami, ki bodo omogočile tudi načrtno zmanjševanje javnega dolga. Kar pa zadeva pričakovanja za sproščanje davčnega pritiska, je Visco potrdil, da se bo to zgodilo takoj, ko bo v državni blagajni ostala »kaka lira vec«.
Na 11. strani
LJUBLJANA / V ORGANIZACIJI CAN IN SSK
Delegacija Južnih Tirolcev začela obisk v Sloveniji
LJUBLJANA - Včeraj se je zaCel dvodnevni obisk delegacije Južnotirolske ljudske stranke v Ljubljani. Štiričlanska delegacija se je včeraj najprej pogovarjala z državno sekretarko za Slovence po svetu Mihaelo Logar, kasneje jo je sprejel predsednik republike Milan Kučan (na sliki, foto S. Živulo-vic - BOBO, se rokuje z evropskim poslancem Michlom Ebnerjem), nato pa se je delegacija, ki so jo spremljali predstavniki Centra avstrijskih narodnosti z Dunaja in Slovenske skupnosti, sestala s predstavniki LDS, SKD, SDS in SLS. Obisk se bo nadaljeval danes.
RIM / IZJAVA D'ALEME
Statut FJK ni v dvomu
RIM - Ustavne reforme ne bodo prizadele avtonomnih dežel. To je predsednik dvodomne komisije za reforme Massimo D’Alema potrdil predsednikom Furlanije-Julijske krajine, Tridentinske-Južne Tirolske, Doline Aoste, Sardinije in Sicilije ter predsednikoma avtonomnih pokrajin Bočen in Trento. To stališče je ponovil tudi predsedniku FJK Giancarlu Cruderju, ki je bil zelo zaskrbljen nad usodo deželne avtonomije, po včerajšnjem srečanju pa je nekoliko bolj optimistično razpoložen. Stališče D’Aleme je gotovo politično in institucionalno zelo pomembno, zadnjo besedo pa bo o reformah imel parlament.
V Vidmu se je medtem vCeraj predstavila nova stranka »Načrt Friul«, tržaški deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon pa ostro kritizira stališča župana Riccarda Illyja.
Na 3. In &strani
Budin bo najbrž spet kandidiral
TRST - Miloš Budin se bo najbrž spet potegoval za mandat v deželnem svetu. To je vCeraj izjavil tržaški tajnik Hrasta Stelio Spadaro, končna odločitev pa pripada strankinim vodstvenim telesom. Budin je bil v deželno skupščino prvič izvoljen pred desetimi leti.
Na 5.strani
SOCBSeBBSBSC;
Coni daje prednost Turinu in Benetkam
Hladna prha za »Igre brez meja« leta 2006. Predsednik Conija Pescante je po srečanju s predsednikom deželnega odbora Cruderjem potrdil, da njegova organizacija daje prednost kandidaturama Turina in Benetk, skupno pobudo treh držav pa označil kot »drugo izbiro«, ki bi prišla v poštev samo v primeru neuspeha »italijanske kandidature«.
Na 12. strani
Bodite z nami tudi v novem letu! Naročite se na
RIM / ZAVRNILI ZAHTEVO MILANSKIH PREISKOVALCEV
Parlament za Previtija
Skoraj'sto glasov razlike (341:248) proti aretaciji Berlusconijevega sodelavca - Po predvidevanjih glasovanje na desni in na levi, odločilni glasovi Severne lige in Ljudske stranke
RIM - Cesare Previti ne bo sedel v zaporu, vsaj tokrat ne. Poslanska zbornica se je z vedno glasov opredelila proti aretaciji, ki jo je zahtevalo milansko tožilstvo. Malo pred 19. uro je predsednik zbornice Violante prebral izid: na 610 poslancev je 341 glasovalo proti aretadji, 248 za, 21 pa se jih je vzdržalo. Glasovanje je bilo javno, saj so se Previtijevi somišljeniki odpovedali zahtevi po tajnem glasovanju, pri katerem naj bi bolj prišla do izraza svobodna osebna opredehtev poslancev.
Razprava ni bila izredno dolga in vneta. Veliko polemik je izzvalo samo besedilo poročevalca parlamentarnega odbora Carrare, Id se je prejšnji teden opredelil z vedno glasov proti aretadji: manjšinska poročevalca Bonito in Meloni sta ugotovila, da je dve tretjini besedila bolj ali manj dobesedni prepis staliSC, ki jih je sam Previti iznesel pred komisijo; Carrara se zagovarja, Ceš da so bila Previtijeva izvajanja zelo prepričljiva.
Proti aretaciji so se med drugimi
opredelili Alfredo Biondi za Forza Ita-lia, ki je za Časa Berlusconijeve vlade predlagal amnistijo za vpletene v afere o podkupninah, pa tudi načelnik poslanske skupine Severne lige Comino, »ker smo proti italijanskim sodnikom,« kot je dejal svojim nekoliko zbeganim poslancem. Proti aretaciji so se opredelili tudi poslana SI (Socialisti ilaliani; pred palačo Montecitorio je nekaj manifestantov raztegnilo transparent z zgovornim napisom »Previti = Craxi«...), CCD in CDU, in seveda zastopniki Forze Italia.
Poslanec Ljudske stranke, ki se je na glasovanju razklala, Borrometi je zanikal na eni strani, da bi milansko sodstvo vodilo zaroto proti Previtiju, na drugi pa tudi potrebo po predhodni aretaciji poslanca. Diliberto za SKP in Mussi za DSL sta v bistvu podprla delovanje milanskih preiskovalcev in se opredelila za Previtijevo aretacijo, kot tudi Dalla Chiesa za Zelene.
Jeziček na tehtnici je previsel v Previtijevo korist predvsem zaradi zadržanja večine poslancevLjudske
stranske in kompaktnega nastopa Severne lige.
Nekaj ministrov je glasovalo za aretacijo in sicer VValter Veltroni, Luigi Berlinguer, Beniamino Andreatta, pa tudi nekdanja predsednika poslanske zbornice Irene Pivetti. Glasovanja se nista udeležila predsednik Romano Prodi in zunanji minister Lamberto Diniki sta bila na razgovoru z nemškim kanclerjem Kohlom.
Berlusconijev dolgoletni odvetnik in tesni politični sodelavec Cesare Previti je pričakal glasovanje na svoji klopi v zbornici zraven Marcella DelTUtrija, Berlusconijeve desne roke, ki se mora zagovarjati zaradi mafijske dejavnosti. Po glasovanju ni dal izjav. Milanski pravdnik Borelli je povedal samo, da spoštuje parlamentarne sklepe, zelo ostro pa je nastopil tajnik SKP Bertinotti, ki je naglasil različno ravnanje pri aretacijah glede na status osumljencev, medtem ko je Berlusconi izrazil veliko zadoščenje za izbiro, ki dokazuje »liberalno usmerjenost italijanskega parlamenta.«
NOVICE
OBISK / NA SREČANJU Z ROMANOM PRODIJEM
V senatu o podaljšanju finansiranja manjšin
RIM - V senatu je včeraj tekla beseda o podaljšanju finančnih prispevkov za manjšine ob vzhodni meji, ki jih predpisuje zakon o obmejnih območjih iz leta 1991. Kar je iz besedila ukrepa izpadla slovenska manjšina v Italiji, sta predsedstvo zunanjepolitične komisije in poročevalec sen. Mitja Volčič predlagala, naj se. podpora podaljša obema manjšinama za nadaljnja tri leta.
Letalo s pristajalne steze zaradi močnega sunka vetra
ALGEBRO - Včeraj nekaj pred 13. uro je na sardinskem letališču Alghero-Fertilia prišlo do nenavadne letalske nesreče, ko je nenaden sunek vetra med pristajalnim manevrom zagnal potniški turbopropelerski ATR-42 s pristajalne steze. Samo prisebnosti pilotov se je treba zahvaliti, da so bile le tri osebe lažje ranjene, od teh so nekega 19-letnega nogometaša in otroka že odsloviti iz bolnišnice, neko 63-letno žensko iz Alghera pa so zadržati na travmatološkem oddelku. ATR-42 družbe Italair, ki je letel iz Pize in je imel na krovu 22 potnikov in tri elane posadke, je obtičal na trupu nekaj metrov od pristajalne steze, tako da so letališče do danes zaprli za ves promet. V teku je preiskava, ki mora ugotoviti toCne vzroke nesreče in morebitne krivce. Pred nesrečo je namreč letališče kljub sunkom bočnega maestrala od 30 do 35 vozlov nemoteno delovalo.
Somatski polkovnik: Alpijeva žrtev trgovcev z orožjem
LIVORNO - »Vsi so vedeti, da je med Italijo in Somalijo cvetelo prekupčevanje orožja s pomočjo italijanskih ribiških ladij. Ilaria Alpi je zaradi tega izgubila življenje, in če je bil kiler Somalec, je bil naročnik umora zagotovo Italijan,« je izjavil polkovnik Mao Mahad, koordinator somalskih Častnikov v Italiji. Mahad je vCeraj vodil delegacijo, ki je Čakala na izid preizkusov pred preiskovalnim sodnikom v Livornu. V pogovoru s Časnikarji je dejal, da je mogoCe priti do tistih, ki so naročiti umor Da-rie Alpi (in Mirana Hrovatina), Ce se vzame v pretres ta sled in opustijo druge, ki ne vodijo nikamor. Polkovnik je dejal, da se je trgovina z orožjem, ki je bila svojcas tako škodila Somaliji, zdaj nekoliko polegla, a je še vedno živa..
Videl je Emilia Fedeja in - ustrelil v TV zaslon
VICENZA - Močno vinjen 25-letni Giampietro Vol-tolini iz kraja Grigno v pokrajini Trento je prišel pozno zvečer v edini še odprt lokal v kraju Cismon del Grappa (pokrajina Vicenza) in se tako razjezil, da je ustrelil v televizijski zaslon. Prav v tistem trenutku je bil na ekranu direktor dnevnika Mediase-tovega kanala Rete4 Emilio Fede, ki se je pozneje, ko je izvedel za epizodo, kar pošteno pozabaval. (Za reklamo pride vse prav.) Voltotini, za katerega se je izkazalo, da je imel v krvi kar 2, 85 mg alkohola na liter (dovoljena stopnja je 0, 8%), karabinjerjem, ki so ga aretirati, ni znal pojasniti, zakaj je streljal.
Kancler Kohl previden glede pripravljenosti Italije na evro
O tem bodo dali »spričevalo« maja in ne pred tem datumom
RIM - Nemški zvezni kancler Helmut Kohl po svojem polurnem pogovoru s predsednikom italijanske vlade Romanom Prodijem na tiskovni konferenci ni povedal, kar si italijanska vlada glasno želi, in sicer, da bo maja Italija spoštovala maastrichtske kriterije in bo torej prepuščena v skupino držav, ki bodo kot prve uvedle skupno evropsko valuto.
Na tiskovni konferenci se je Kohl omejil le na izjavo, da sedaj mora vsakdo opraviti svojo nalogo. »Datum je bil določen, trdnost, spričevala in ocene bodo dati ob tem datumu in nic prej,« je jasno poudaril Kohl, ki se je tako mojstrsko zetekel v šolsko metaforo, ne da bi se razjasnil. Drugega navsezadnje Kohl ni smel povedati, ker nemške javnomnenjske raziskave dokazujejo, da nad 70 odstotkov Nemcev nasprotuje skupni valuti z Italijo in si želi, da bi Nemčija ohranila marko. Nemce je strah, da bi Italija res izpolnila maastrichtske kriterije, a bi nato klecnila, tako da bi posledice nosila tudi Nemčija. Septembra bodo v Nemčiji parlamentarne volitve, tako da se Kohl ni smel izjasniti, da ne bi razburil svojih volilcev. Vsekakor pa je bil glede nemških volitev Kohl zelo optimist in je podobno kot glede evra poudaril, da bo o tem spregovoril 20. septembra ob 20. uri, ker so rezultati pomembnejši od sondaž. Zadnje javnomnenjske raziskave mu namreč niso
naklonjene, a Kohl je prepričan, da bo tudi tokrat zmagal.
Pred tem pa je kancler Kohl jasno navedel, da bodo uresničiti skupno evropsko valuto in da se bo nadaljevala gradnja skupnega evropskega doma. To je poudaril za nemirno javno mnenje tako v Italiji kot v Nemčiji in drugje. »Evropska karavana bo šla po svoji poti in nihče je ne bo zaustavil,« si je Kohl sposodil prastari arabski pregovor, da bi povedal, kako lajanje ne more zaustaviti procesa, ki vodi k skupni evropski valuti. Se več, nemški kancler je
prepričan, da bodo tisti, ki danes nasprotujejo evru, z njegovo uresničitvijo trdili, da so biti vedno za skupno evropsko valuto in bodo o evru pisali članke in prirejati konference. To ni bil edini dovtip, s katerim se je Kohl sinoči proslavil. Pred konferenco se je prestavil novinarjem: »Tu je original, sedaj lahko pogledate na original od blizu in ne samo na zelo neumnih karikaturah.« Italijanskih novinarjev ni preklel, a jim je jasno povedal, da je nemogoče komentirati dogodka, ki se še ni zgodil. V mislih je imel bržkone pisanje
včerajšnjih italijanskih Časopisov, ki so se na dolgo in široko razpisali o obisku, še preden je do njega sploh prišlo.
Seveda pa so na kratkem včerajšnjem srečanju s kanclerjem Kohlom in s tremi njegovimi naj ožjimi sodelavci načeli tudi vprašanje kurdskih beguncev. Po božiču je namreč Nemčija obtožila Italijo, da ne nadzoruje svojih obal in da je premila z ilegalnimi priseljenci. Kot je vCeraj navedel predsednik italijanske vlade Prodi, ima Italija odgovornosti do drugih držav in se bo torej vse-
stransko zavzela, da bo Cimprej odobrila zakon o imigraciji. Ta problem so torej po Prodijevih besedah poglobljeno proučiti v obojestransko korist. Prodi je še poudaril, da se tako Italija kot Nemčija zavzemata za tako Evropo, ki bo gospodarko močna in politično enotna. Nova Evropa pa mora nastati po strogih kriterijih, ker to ni samo v interesu Nemčije, temveč tudi Italije.
Po tiskovni konferenci je Kohl s Prodijem šel na večerjo v neko znano rimsko restavracijo, po večerji pa je ponovno odletel v Nemčijo.
CRUDER PRI D’ALEMI
Sreda, 21. januarja 1998
»Ustavne reforme
RIM - Ustavne reforme ne bodo prizadele avtonomnih dežel. To je predsednik dvodomne komisije za reforme Massimo D’Alema potrdil predsednikom Furlanije-Julijske krajine, Tridentinske-Juž-ne Tirolske, Doline Aoste, Sardinije in Sicilije ter predsednikoma avtonomnih pokrajin Bočen in Trento. To stališče je ponovil tudi predsedniku FJK Giancarlu Cmderju, ki je bil, kot znano, zelo zaskrbljen nad usodo deželne avtonomije, po včerajšnjem srečanju pa je nekoliko bolj optimistično razpoložen. Stališče poslanca D’Aleme je gotovo politično in institucionalno zelo pomembno, zadnjo besedo pa bo o reformah imel vsekakor parlament.
Predsednik dvodomne komisije je poudaril, da bodo avtonomne dpžele, kot doslej, uživale popolno samostojnost na področju krajevnih uprav. In prav to je vprašanje, ki je najbolj žulilo Cruderja, zlasti po stališču, ki so ga zavzeli predsedniki navadnih dežel in vsedržav-n° vodstvo združenja občin ANCI. V novi ustavi - je dodal Se D’Alema -bo tudi tranzitoma nor-nia, ki bo ščitila posebnosti in različnosti avtonomnih dežel in pokrajin, deželni sveti pa bodo lahko po novem sami spreminjali oziroma posodabljali posebne statute.
Pred plenarnim srečanjem z D’Alemo in s elani predsedstva dvodomne komisije so se predsedniki avtonomnih dežel na Cruderjevo priporočilo sporazumeli za enotna stališča. Na se-
ne bodo prizadele avtonomnih dežel«
Stanku je ta stahsca v imenu ostalih predstavil predsednik Toskane Va-nino Chiti v svojstvu predsednika stalne konference avtonomnih dežel in pokrajin, poleg Dileme pa je v razpravi sodeloval tudi senator France-sco D’Onofrio, ki je bil v dvodomni komisiji poročevalec o vprašanju krajevnih uprav.
Rimskega srečanja se je udeležil tudi Gerardo Bianco, predsednik ANCI, bivši demokristjan in tajnik Ljudske stranke. Prav združenju občin je Cruder glasno in polemično očital, da je med rušil-
Tržaška DSL podpira lllyjev predlog v sklopu enotne deželne stvarnosti

TRST - Predlog tržaške metropolitanske občine je treba tolmačiti kot krepitev in ne kot ošibitev posebne avtonomije FJK. Tako meni tržaška DSL, ki je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila, da podpira predlog metropolitanske upravne enote, a ne v kampanilističnem in avtonomističnem smislu, kot si ga npr. zamišlja desnica. Pri Hrastu vsekakor raje govorijo o medobčinski konferenci, za ustanovitev katere je pristojna Dežela, medtem ko senator Giulio Camber in somišljeniki predlagajo, naj se s tem
ukvarja dvodomna parlamentarna komisija, metropolitansko obdno pa naj bi celo vključili v novo ustavo.
Tajnik Stelio Spadaro meni, da predsednik Dežele Giancarlo Cruder nima prav pri svojih ostrih napadih na tržaškega župana Riccarda Illyja. Slednji - pravi Spadam - je na stališču, da mora FJK začrtati novo ureditev krajevnih uprav in to v skladu s posebnim statutom, ki bi tako ostal neokrnjen. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je izrazil prepričanje, da bo skupščini pred iz-
tekom mandata uspelo odobriti ustrezne zakonske predpise o tem vprašanju.
Budin je vsekakor mnenja, da problemov okrog deželne avtonomije ne gre dramatizirati, saj gre za sedaj le za-predlog in stališča, zadnjo besedo bo imel parlament, nato se občani z referendumom. Spadaro je v sozvočju z znanim stališčem predsednika zbornice Luciana Violanteja poudaril, da si bo morala FJK z izvirnimi predlogi predvsem sama priboriti novo avtonomijo.
ci dežel s posebnim statu- v novo ustavno ureditev tom, vCeraj pa se je spor, vključi prehodno normo o kot kaže, Ce že ne ugladil, vlogi avtonomnih dežel, vsaj razčistil. Bianco je so- kar dvodomna komisija iz glašal s predlogom, da se tehničnih razlogov ni
uspela narediti. Konec dober, vse dobro torej.
Cruder je izrazil zadovoljstvo s potekom srečanj, ki so, kot je dejal,
dokazala aktualnost posebne avtonomije Furlanije-Julijske krajine, ki je ne gre ošibiti, ampak posodobiti in prilagoditi no-
vim razmeram. S tem v zvezi je vCeraj stopil v stik z vsemi senatorji in poslanci iz Furlanije-Julijske krajine, ki bodo najbrž že danes (rok zapade jutri) skupno vložili popravek k predlogu reform, ki ga je izdelala komisija pod predsedstvom liderja Hrasta. O poteku srečanja bo Cruder danes poročal predsedniku deželnega sveta Robertu Antonio-neju ter načelnikom svetovalskih skupin.
Ljudska stranka, kateri pripada predsednik FJK, je v tiskovni noti zelo pozitivno ocenila včerajšnje srečanje z D’Alemo v upanju in prepričanju, da bo sedaj parlament prisluhnil avtonomnim deželam. Deželni tajnik stranke Ivano Strizzolo se bo s tem v zvezi danes sreCal s kolegi ostalih avtonomnih dežel, da izdelajo skupno politično stališče o reformah.
Predsedstvo deželnega sveta se je medtem odločilo za reklamno kampanjo v korist obrambe deželne avtonomije, za katero finančni zakon predvideva vsoto 500 milijonov lir. S tem v zvezi bo predsedstvo navezalo stike s petimi reklamnimi podjetji, da brezplačno izdelajo ustrezne načrte, ki bodo potem objavljeni v deželnih občilih. Kampanja naj bi stekla do prve polovice aprila, to se pravi pred uradnim zaCetkom volilne kampanje za deželne volitve. Vest o sklepu predsedstva je sporočila njegova Članica, svetovalka mešane skupine (prej S KPJ Elena Gobbi, ki je vsekakor izrazila velike pomisleke nad umestnostjo te pobude.
»Načrt Friul« hoče na bližnje volitve z lllyjem in tudi z beneškim županom
VIDEM - Preosnovati Furlanijo-Julijsko krajino in v tem okvira ovrednotiti posebnosti Furlanije in Trsta. To je glavni cilj gibanja »Načrt Friul«, ki mu predseduje rektor videmske univerze Marzio Strassoldo, podpirajo pa ga številne znane osebnosti iz furlanske civilne družbe. Eden njegovih pobudnikov, župan iz S.Vita ob Tilmentu Lucian o Del Frd, je napovedal, da se bo gibanje predstavilo na junijskih deželnih volitvah. Rodili smo se, da nekaj ustvarimo, ne da rušimo, je še dejal Del Frd, ki je napovedal »konstruktivne odnose« z županoma Trsta in Benetk, Riccardom Illyjem in Massimom Cacciarijem.
Strassoldo je dejal, da gibanje ne bo kandidiralo sedanjih deželnih svetovalcev, v kratkem pa si bo začrtalo svojo organizacijsko podobo oziroma volilno strukturo. Rodil se je torej takozvani »Četrti pol« s številnimi poltiCnimi sponzorji, od Illyja in Cacciarija, do založnika in podjetnika Carla Melzija vse do kulturnih in političnih krogov furlanskega avtonomističnega gibanja ter videmske nadškofije.
Zaradi proporcnega volilnega sistema se bo moral »Načrt Friul« (v Trstu bo moral spremeniti ime...) obvezno predstaviti z enotnim volilnim simobolom za vso deželo.
DEŽELA / PRIPRAVE NA JUNIJSKE VOLITVE
Furianska Severna liga že mežika desničarskemu Kartelu svoboščin
Ni jasno, kako bo lahko desnico sprejelo boj zo »neodvisno Podan jo«
VIDEM - Manjka še celih pet mesecev do deželnih volitev, a volilna debata je v naši deželi že v polnem teku.
Težko bi tudi bilo drugače, saj je deželni svet ob izteku lanskega leta izglasoval »volilno reformo«, ki še zda-leka ne zasluži tega imena.
Tako bomo najbrž prisostovali eni izmed najdaljših volilnih kampanj, v kateri se snujejo novi politični subjekti, premešujejo se zavezništva, mnogi deželni politiki pa ne priznavajo, da so odslužili, in čakajo na najugodnejši vlak, ki bi pripeljal mimo.
Po drugi strani ravno porazno stanje v iztekajoči se deželni upravi in ogrožanje posebne avtonomije, ki jo je doslej uživala naša
dežela, spodbuja nova povezovanja na ravni upraviteljev in raznovrstnih družbenih sil, ki imajo dovolj razlogov, da so s sedanjim stanjem do kraja nezadovoljne. Vsekakor je še prezgodaj za predvidevanja, kaj se bo na koncu izcimilo iz tega vrveža, a vidni politiki že spuščajo v javnost zgovorna sporočila.
Tako se je v soboto oglasil deželni tajnik Severne lige, senator Roberto Visintin (na sliki) , ki je v intervjuju za videmski dnevnik Messaggero Venelo razgrnil bistvene elemente svoje (trenutne) politične strategije: po njegovem bi bilo najbolj logično, da bi se za prihodnje deželne volitve Severna liga povezala z desničarskim Kartelom svoboščin, kajti povezava z
Oljko bi bila »nenaravna«; takoi-menovani nastajajoči »cetri pol« pa ne bi bil nic drugega kot dejavnik nadaljnje politične in upravne destabilizacije v deželi.
Neglede na to, kako se bodo še lahko prilagajala ligaška stališča v nadaljnjih petih mesecih, kar za to nehomogeno stranko ne bi bilo nic nenavadnega, so Visintinove izjave brž naletele na ugoden odziv na desnici. Deželni koordinator »Forza Italia« Ettore Romoli ceni Visintinova stališča, ki jih ocenjuje kot realistična, saj naj bi imeli Liga in Berlusconijeva stranka mnogo skupnega, še zlasti kar se tiCe uresničitve avtonomizma in zagovarjanja interesov srednjega sloja.
Visintinove izjave so navdušile tudi senatorja Nacionalnega zavezništva Giovannija Collina, ki pravi, da morata Kartel svoboščin in Severna liga skupno onemogočiti Oljko in DSL (mimogrede, ali nismo ta film že enkrat videli?).
Tudi deželni svetovalec, nekdanji socialist in danes pristaš »Forza Italia« Ferruccio Saro trdi, da je z zavezništvom med Ligo in Kartelom svoboščin možno ustvariti federalizem in ubraniti Deželno avtonomijo pred »centralizmom Oljke«.
Koliko bodo ta medsebojna dobrikanja zdržala, bo treba še •videti. Razen Ce desnica ne bo sposobna zamižati na obe oCesi nad ligaškim programom odcepitve »Padanije«, ali ce se bi liga odcepitvi celo odpovedala, ali pa bi jo kako drugače »zamrznila«, v potrditev reku, da je politika umetnost možnega.
Kot rečeno pa bo volilna kam-panija še dolga in to se le začetna puškarjenja, v katerih pa se, žal, potrjuje dejstvo, da so politične spletke, formule ter mahinacije daleč bolj v ospredju kot programi in dejanske potrebe ljudi.
D.U.
MNENJA, RUBRIKE, KOROŠKA
4
Sreda, 21. januarja 1998
Miše
verjamemo v znanost?
Ace Mermoua
Glede znanosti je splošno sprejeto stališče, da je zmotljiva. Različne teorije imajo tudi napake. Odkrivanje napak pomeni za znanost nove izzive, saj morajo znanstveniki odgovoriti na vprašanje: zakaj je trditev napačna? To seveda ne pomeni, da je znanost velika zmota in da ne more odkrivati resnic. Nasprotno, znanost daje vedno nove odgovore na vprašanja fizičnega sveta. Pri tem ne more dajati odgovorov na etična, verska in drugačna vprašanja, ker niso v njeni pristojnosti. Bistveno za znanost je, da določeno teorijo preveri in ugotovi, kaj je v njej točno in kaj napačno. Ge znanost ne preverja, neha biti znanost.
Uvod o najosnovnejši znanstveni metodi, ki ustvarja teorije in jih preverja, želi opozoriti, kako je hrup ob Di Bellovi metodi za zdravljenje raka zanikanje znanosti. Di Bella, mnogi njegovi pacienti in del italijanskega javnega mnenja trdi, da je mešanica zdravil, ki jih zdravnik uporablja, koristna in učinkovita. Problem je v tem, da metoda, ki jo uporablja Di Bella, ni bila preverjena po postopkih, ki jih predvidevajo mednarodni znanstveni Standardi. Za znanost ostaja neznanka, točneje hipoteza, ne pa preverjeno zdravilo. Če verjamemo znanosti in njenim metodam, je to osnovni podatek. Ob tem je jasno, da sodniki in politiki ne morejo o zdravilu odločati ničesar. V trenutku, ko to poCnejo, se obnašajo kot sodišče, ki je obravnavalo primer Galileja in mu odvzelo pravico, da zagovarja znanost kot disciplino, ki odkriva resnico. Deželni sveti in sodišča, ki priznavajo veljavnost Di Bellovega zdravljenja raka ter uvrščajo zdravilo med brezplačna, to je preverjena, zdravila, v bistvu zanikajo znanost in njene metode. Nase prevzemajo vlogo, ki bi po naravi stvari pripadala znanstvenikom. Kako je mogoče, da se to dogaja na pragu tretjega tisočletja?
Odgovorov na vprašanje je seveda več. Di Bella ima prav, ko izjavlja, da zdravniki niso gospodarji našega zdravja in telesa. Določena tradicija je uveljavila podobo zdravnika, ki se v bolnici ali ambulanti obnaša do pacienta kot strogi oCe in celo sodnik. Ker bolnik ne prenese strogih zdravnikovih pogledov, se nagonsko upre zdravstvu, ki ga obravnava, kot da je bolan predmet. Človeško je nesprejemljivo, da ti v bolnici ničesar ne povedo o bolezni, o zdravljenju, o možnostih za uspeh ali neuspeh. Vsak bolnik je tudi duševno trpeča oseba in nikoli ni le telo, ki ga je treba »popraviti« kot avtomobil v mehanični delavnici. Ker se to dogaja, je razumljiv razširjen odpor do zdravstva in zdravnikov, ki ga izostmje slaba učinkovitost zdravstvenih struktur. Težki bolniki, kot so rakasti, z ogromno težavo prenašajo nehuman odnos, ki ga doživljajo v marsikaterem zdravstvenem centru. Navijanja za Di Bello izzveni tudi kot protest proti zdravstvenemu sistemu in tisti zdravniški kulturi, ki obravnava bolnika kot predmet.
Globlji razlog za množično navijanje za zdravilo, ki se zdi čudotvomo, je v dejstvu, da neozdravljivi bolniki in njihovi sorodniki upajo, včasih tudi v čudeže. Ob tem pa je nesporno, da se ob koncu tega tisočletja množi potreba po verovanju v »nekaj«? Zaradi mnogih razlogov smo odprti za verovanje: v bogove, čudeže, duhove, čarovnike, itd. To je toliko bolj razvidno v deželah, kjer je vera imela od vedno velik vpliv. Točneje tam, kjer niso bile jasne meje med vero in vraževerstvom. Vera v boga sama po sebi ne izpodbija znanosti, kot znanost ne izpodbija vere v boga. Iskanje rešitev za lastne stiske v vraževerstvu, magiji in podobnih stvareh pa zlahka zabriše meje med znanostjo in vero. To je v primeru Di Belle očitno. Ljudje, ki manifestirajo zanj, se odločajo za vero. Skratka, verujejo v zdravilo in osporavajo ustanovam pra-
vico, da odločajo, katero zdravilo naj bo brezplačno in katero ne. Ob tem se postavlja dodatno pa še vprašanje, če imajo ljudje pravico, da sami odločajo, kako se bomo zdravili. To pravico imamo, vendar jo pri primeru Di Belle poenostavljamo.
O tem, do katere mere lahko sami odločamo o svojem zdravju in zdravljenju, skratka, o svojem življenju in smrti določamo na osnovi etičnih pravil. Kako se kaj zdravi pa naj odloča znemost. Nelogično bi bilo, da bi pacient prišel v bolnico in sam povedal zdravnikom, kako naj ga zdravijo in katera zdravila naj uporabljajo. Od zdravnikov lahko zahtevamo human odnos, ne pa da upoštevajo naše mnenje o medicini kot znanstveni disciplini. Samoupravljanje zdravljenja ima nujno določene omejitve. Lahko se poslužimo »alternativnih« zdravstvenih disciplin, vendar ne moremo zahtevati, da jih »uradna« medicina prizna kot učinkovitejše. To priznanje je sad naše vere in ne znanosti.
Uvodoma sem zapisal, da je znanost zmotna, kar pomeni, da je tudi medicina podvržena zmotam. Znanstveniki in tudi zdravniki imajo svoje predsodke, so ljubosumni na svoje metode, skratka, njihovo delo je omejeno. Tudi zato se vedno vec ljudi odloča za homeopatijo, ki ima svoje znanstvene razloge in je v mnogih primerih učinkovita. To pa ne more biti izhod iz omejenosti medicine, ki ni sposobna ozdraviti vseh bolezni. Dokazano je sicer, da psihično stanje izjemno vpliva na potek bolezni. Kdor verjame v ozdravitev, bo lažje ozdravel od tistega, ki je v globoki depresiji. Alternativni načini zdravljenja, zatekanje v magijo in psihološka stanja pa ne opravičujejo tega, da po lastni veri in izbiri vsiljujemo znanosti načine in metode.
Primer Di Bella je značilen za družbo, ki ima bogato tehnologijo, ki je gospodarsko razvita, a nosi v svoji intimi prastara verovanja v magijo in čudeže. Uradna znanost in medicina ne smeta vnaprej odkloniti neke terapije in imeti do nje hude predsodke. Z razbremenjeno vestjo jo morata preveriti s poizkusi. Cisto italijanski pa je cirkus, ki se je sprožil ob problemu Di Belle. Nastopili so mediji in predvsem televizija, ki je dodelila zdravniku status nerazumljenega genija. Sakralizaciji so se pridružili nekateri sodniki, ki so pod pritiskom javnega mnenja pričeli odločati o verodostojnosti zdravljenja. Hočeš noCeš niso odločali le o posameznikovi pravici do zdravljenja, ampak posledično tudi o zdravilu. Nadalje so se oglasili politiki. Ker se niso želeli izogniti velikanskemu hrupu, so se pričeli opredeljevati. Zanimivo je, da so se postavili na stran Di Belle predvsem predstavniki opozicije in to zato, ker je ministrica za zdravje Bindi zahtevala znanstveno preverjanje. Kar odloCa pozicija, mora opozicija zanikati. Nadalje je Vsedržavno združenje zdravnikov odločilo, da lahko posamezni zdravniki predpišejo Di Bellovo terapijo. Pojavlja se torej nevarnost, da bi znanstveni krogi odločali pod pritiskom javnega mnenja. Takšen postopek je v zgodovini znan. Ko se je z Galilejem znanost utemeljevala kot disciplina, ki je ločena od filozofije in uveljavljala misel, da sama lahko odkriva resnice, je doživela hud odpor. Uprla se je cerkvena hierarhija, protiz-nanstveni odpor se je razširil med vla_-darje in same ljudi. Po dolgih sporih je zmagala znanost. Ob koncu drugega tisočletja se v hiper-tehnološki družbi lahko ponovno uveljavi protiznanstve-no vzdušje. Tudi zato, ker nas znanost in tehnologija ne odrešita vseh težav in muk. Praznine in bolečine ne ozdravijo ne formule in ne stroji. Odrešitev je v ljudeh, znanost in tehnologija sta nam lahko le v pomoč, kar ne pomeni, da ju je treba zanikati, kot se dogaja te dni v Italiji.
PO IZJAVAH J. DRNOVŠKA
Svobodnjaki zahtevajo tudi politično priznanje nemške manjšine
CELOVEC - Pojasnilo slovenskega premierja Janeza Drnovška po srečanju s predsednico Liberalnega foruma Hei-de Schmidt v ponedeljek na avstrijsko-slovenskem mejnem prehodu Holmec, da v zvezi z nemško manjšino v Sloveniji ne more biti govora o pohtiCnem priznavanju te manjšine kot to velja za itabjansko in mažarsko, je med Haiderjevimi svobodnjaki povzročilo negativnih reakcij.
Namestnik koroškega deželnega glavarja Karlheinz Grasser kot tudi 3. predsednik državnega zbora VVilli Brau-neder sta takoj zahtevala, da mora kulturnemu priznavanju slediti tudi politično. Kot piše koroški dnevnik »Kleine Zeitung«, je Grasser Drnovškovo izjavo sprejel »z začudenjem«, Brauneder pa je izjavil, da »mora obstoj nemške manjšine biti zapisan tudi v slovenski ustavi«. Oba pohtika sta se s tem popolnoma podala na Haiderjevo linijo, ki je »golo priznavanje obstoja manjšine« označil za »provokacijo«, s katero se Avstrija ne bo pustila odpraviti.
Drugače predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt: po pogovoru s slovenskim premierom je dejala, da ji je zagotovilo šefa slovenske vlade, češ da bo Slovenija upoštevala elementarne potrebe te manjšine, »bolj pomembno kot neke formalne odločitve«.
Novo slovensko stališče glede nemške manjšine v Sloveniji sta pozdravila tudi predsednika obeh osrednjih poh-tičnih organizacij koroških Slovencev Marjan Sturm (Zveza slovenskih organizacij) in Nanti Otip (Narodni svet koroških Slovencev). Sturm je kot pozitivno izpostavil priznavanje nemške manjšine kot kultumo-jezikovno skupnost, na pa kot pohtiCni kolektiv, OUp pa je menil, da bo že samo priznavanje obstoja nemške manjšine v Sloveniji privedlo tudi do novih izhodišč za koroške Slovence. Ce bo Avstrija terjala pravice za skupino v Slovenijo, bo morala v toliko večji meri upoštevati tudi zahteve manjšin na lastnem teritoriju, je menil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Ivan Lukan
H. SCHMIDT PRI EL
LF bo namenjal manjšinam večjo pozornost
Predsednica Liberalnega foruma za evropske standarde
CELOVEC - Predsednica Liberalnega foruma (LIF) Avstrije Heide Schmidt, ki se je v ponedeljek na povabilo slovenske Enotne liste (EL) mudila na enodnevnem obisku pri koroških Slovencih - kot smo že poročali, se je na mejnem predhodu Holmec sestala tudi s šefom slovenske vlade in LDS Janezom Drnovškom - je v pogovoru s slovenskimi in avstrijskimi novinarji za svojo napovedala »manjšinsko ofenzivo«.
Schmidtova kot tudi evropski poslanec Liberalnega foruma v Strasbourgu Friedhelm Frischenschlager sta s tem v vzei napovedala, da se bodo avstrijski liberalci v bodoče bolj posvetih vprašanju manjšin v državi in v Evropi in dala tudi pobudo za ustanovitev posebnih delovnih skupin v stranki kot tudi na nivoju evropskih liberalnih strank.
Predsednika LIF je še posebej izpostavila potrebo po evropski ureditvi manjšinske zaščite in ob tem tudi ugotovila, da Avstrija na nekaterih področjih še ni dosegla evropsko raven. Pogovor s slovenskim premierjem Drnovškom ji je npr. pokazal, da so nekatere manjšinske ureditve v Slovenije, npr. zastopanost italijanske in madžarske manjšine v državnem zboru, lahko vzgled za Evropo in s tem tudi za Avstrijo. S tem v zvezi je izrecno podprla tudi zahtevo Enotne liste po zajamčenem mandatu v koroškem deželnem zboru.
V okviru obiska na Koroškem je Schmidtova s svojim spremstvom obiskala še slovenski prosvetni dom v Tinjah, gradbišče novega kulturnega doma v Pliberku, slovenske banke ter nekatera podjetja na Južnem Koroškem. Sestala pa se je tudi s slovenskimi občinskimi odborniki.
Slovenski kulturni dom v Pliberku, katerega bodo predvidoma odprli jeseni letos, si je ogledal tudi državni sekretar v MZZ Ivo Vajgl. Kot znano, podpira gradnjo novega slovenskega centra za Podjuno tudi R. Slovenija.
Ivan Lukan
O rednih plačah za štipendiste
Primorski dnevnik je v petek, 16. t.m. objavil intervju z ravnateljem kabineta Ministrstva za javno vzgojo Michelejem Paradi-sijem. Mojo pozornost je pritegnil odlomek, ki se nanaša na priznanje pravice do redne plače profesorjem slovenskih šol, katerim Republika Slovenija dodeljuje štipendije za enoletno izpopolnjevanje na fakultetah ljubljanske Univerze. Ta problem je bil postavljen na dnevni red že leta 1993. Takrat (23. septembra 1993) sem, kot državni šolski svetnik, v spomenici ravnatelju ministrskega kabineta, oporekal zakonitosti sklepa o ukinitvi plaCe štipendistom.
Ob moji upokojitvi, leta 1994, mi je v državnem šolskem svetu nasledil ravnatelj Tomaž Simčič.
Po sestanku (1. avgusta 1994) s tedanjim Ministrom D’Ono-friem in načelnikom ministrskega kabineta Francescom Guic-ciardijem, na katerem sva sodelovala tudi prof. Živka Marc in podpisani, je ravnatelj Simčič, kot domenjeno, 22. oktobra 1994 poslal dr. Guicciardiju zgoraj omenjeno spomenico, podkrepljeno s celo vrsto priloženih dokumentov.
6. decembra 1994 se je ista delegacija sestala s takratnim podnaCelnikom ministrskega kabineta r. Giovannijem Traini-tom. Dr. Trainito je bil ob priliki obkrožen s celo vrsto funkcionarjev. Med ostalimi vprašanji je bilo govora tudi o ohranitvi plač štipedistom. Dr. Trainito je med pregledom predložene dokumentacije, prebral tudi odstavek iz zapisnika 15. rednega zasedanja italijansko-jugoslovanske-ga odbora iz 8. člena Posebnega Statuta, ki se glasi takole: »Uporabniki štipendij, dodeljenih na podlagi dogovora o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964, obdržijo v Času, prebitem na univerzi, plaCo, ki ustreza de-
PISMA UREDNIŠTVU
lovnem mestu, ki so ga zasedali« in »Obrambno spomenico« tržaškega okrajnega državnega pravobranilstva naslovljeno na notranje ministrstvo v kateri je jasno poudarjeno, da je VSEM ukrepom sprejetim v skladu s Posebnim Statutom nemogoče oporekati, ker so le ti postali ukrepi mednarodnega prava in se dajo izničiti samo z izvršilnim zakonom mednarodnega sporazuma. Dr. Trainito je ob tem vzkliknil: »Cio taglia la testa al toro«.
Očitno niti italijanski zunanji Minister Dini niti dr. Paradisi ne vesta, da je Osimski sporazum in njegov ratifikacijski zakon štev. 73, z dne 14. marca 1977 »odsekal biku glavo«. Na šolskem ministrstvu pa bezljanje »brezglavega bika« še naprej onemogoča slovenskim profesorjem dejansko uživanje mednarodno zagotovljene zakonske pravice.
Pino Pečenko
Poročanje o Primožu Sancinu
Primož Sancin je že dovolj Časa aktiven v javnem življenju, da bi uredništvo Primorskega dnevnika lahko imelo bogato zbirko neoporečne dokumentacije o njegovem delovanju. Na osnovi te dokumentacije ne bi noben časnikar, ki kaj da na svojo poklicno korektnost, pisal, kot žal piše Primorski dnevnik tudi v nedeljo 18. januarja 1998, na 4. strani, »zaradi cele vrste krivic, ki naj bi jih doživel na sodišču in ob srečanjih s silami javnega reda«. Ni potrebno, da je Časnikar diplomiran pravnik (uredništvo Primorskega dnevnika pa premore tudi diplomiranega pravnika), da na osnovi neoporečne dokumentacije utemeljeno oceni vrsto dejanj sodstva in sil javnega reda v odnosih s Primožem Sancinom kot objektivne krivice. Uredništvo Primorskega dnevnika naj si priskrbi uradno dokumentacijo, naj
jo predloži po potrebi v oceno tudi enemu ali več odvetnikom in nato naj primeru posveti vsaj eno stran Nedeljskih tem. Prepričani smo, da bodo bralci Primorskega dnevnika hvaležni uredništvu za zanimivo in poučno branje.
Trst, 18. januarja 1998
za d.p.d Edinost
Lucijan Malalan Samo Pahor
Pripis: Vsakdo je prepričan v svoj prav. Korektna informacija pa je lahko samo ena. Primož Sancin trdi, da je žrtev cele vrste krivic, kar smo zapisali z nedvoumnim stavkom: »naj bi jih doživel« je torej Sancinova trditev in ne ugotovitev Primorskega dnevnika, ki seveda ne bo najemal enega ali vec odvetnikov, da bi prebrali na stotine listov papirja, ki jih Sancin pošilja na vse konce in kraje z uspehom, ki ga vsi poznamo. Morda bi se kdaj res kazalo vprašati o učinkovitosti njegovega boja. Tistim, ki se za to zanimajo, le naslednji podatek: ko je v ponedeljek Primož Sancin pred spomenikom bazoviškim žrtvam konCal svojo 48-urno gladovno stavko, prvo gladovno stavko za jezikovne pravice, so se tam zbrali fotograf Primorskega dnevnika, snemalna ekipa RTV Slovenija, zdravnik in trije posamezniki (dani družine Malalan): skupno devet ljudi s Sancinom vred. Podatek kar ponuja dve oceni. Prvič, da ni nobenega jamstva, da »bodo bralci Primorskega dnevnika hvaležni uredništvu za zanimivo in poučno branje«, Ce bomo objavili šop papirjev o dejavnosti Primoža Sancina; drugič, da, glede na odziv, morda 48-urna gladovna stavka ni najprimernejša oblika boja za jezikovne pravice.
Sicer pa bomo o dejavnosti PrimoZa Sancina in društva Edinost tudi v prihodnje korektno informirali javnost, kot smo to vedno delali.
Ur.
DEŽELNE VOUTVE / IZJAVA TAJNIKA STELIA SPADARA
TRST / JAVNO SREČANJE
Tajnik DSL predlaga kandidaturo Budina
Na srečanju z novinarji navzoč tudi Igor Dolenc
Pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro bo predlagal svoji stranki, da na junijskih deželnih volitvah spet kandidira Miloša Budina. Spadaro je to povedal ob robu včerajšnje novinarske konference, na kateri je bil govor o avtonomiji FJK in o položaju krajevnega gospodarstva. O tem je govoril občinski svetovalec Igor Dolenc.
Spadaro bo ponovno Budinovo kandidaturo zagovarjal v pristojnih telesih Hrasta, začenši s federalnim odborom, Pomembno besedo pa bo imel tudi deželni svet stranke. Budin je v deželni skupščini dve mandatni dobi (prvič je bil izvoljen pred desetimi leti), za tretjo zaporedno kandidaturo pa nujno potrebuje »zeleno luč« strankinega vodstva. Isto velja tudi za Pordenončana Lodovi-ca Sonega in Videmčana Renza Trava-nuta, ki sta v deželnem parlamentu že dve mandatni dobi.
Budin je torej za sedaj edini kolikor toliko zanesljivi kandidat tržaške DSL za Deželo, vse ostalo je še odprto. V časopisju se je pojavilo tudi ime sindikalista CGIL Bruna Zvecha, njegova kandi-
datura pa bo v marsičem odvisna od razvoja predvolilnih dogajanj in od dejstva, ali se bo Illyjeva lista predstavila ali ne na junijskih volitvah. V tržaškem volilnem okrožju znaša polni volilni kvocient (direktna izvolitev deželnega svetovalca) približno sedem odstotkov glasov, znato nižja (nekaj več kot štiri odstotke) pa je na Videmskem. Do črpanja mandatov iz t.i. »deželnega kotla« imajo v skladu z novim zakonom pravico le stranke, ki na deželni ravni presežejo prag 4, 5 odst.
Dolenc je spregovoril o nekaterih problemih in težavah, ki pestijo tržaški gospodarski sektor. Zavzel se je za privatizacijo sedmega pomola, za posodobitev bančnega sistema in za čimprejšnjo ustanovitev »off-shore« centra v pristanišču. DSL pozdravlja zadnje vladne predloge o liberalizaciji trgovskega sektorja in verjame v učinkovitost protokola za preporod ekonomije, nove upravitelje ACEGAS in prevoznega podjetja ACT pa bo sodilo po dejanjih. DSL postavlja vsekakor na prvo mesto boj za polno zaposlitev.
Miloš Budin
0 pojavu Severne lige in Padaniji
Razpravljala so analizirali nastanek Lige in tudi možne razloge za odcepitvene težnje
Pojav Sevene lige in pojem Padanije. O tem in še o marsičem drugem je bil govor sinoči na javnem srečanju, ki so ga organizirali Kulturni krožek Terzo Mille-nio, Limes Club in Katedra za sodobno zgodovino na tržaški univerzi.
Na srečanju, ki ga je vodil časnikar Piccola Massimo Greco, je uvodoma spregovoril direktor revije Limes Lucio Caracciolo, ki je menil, da se o pojavu Lige pra-malo govori. Posegel je nato direktor dnevnika »La Pada-nia»Gianluca Marchi, ki je obrazložil, kako se je časnik rodil in kateri je njegov clij.
Novinar Piccola Paolo Rumiz pa je v svojem posegu govoril o pristopu, ki ga imajo mediji do Lige. Nekateri jo podcenjujejo drugi jo precenjujejo. Dejal je, da je Liga nastala iz etničnih pa tudi geopolitičnih in antro-
poloških razlogov. Secesijske težnje so obstajale že pred nastankom Lige, je obrazložil, sredstva jevnega obveščanja pa problem podcenjujejo.
Tudi zgodovinar Antonio
Šema je opozoril na podcenjevanje Lige in podčrtal njeno organizacijsko moč. Rojstvo zelenih srajc je nevarno, kot tudi prepričanje, da gre za izbran narod. Šema je še najbolj izpostavil, da Liga stalno niha med tragedijo in farso, tako da je treba pojav dobro preštudirati. Zadnji je pregovoril senator Saverio Vertone (na sliki), ki se je vprašal, kako je mogoča tako hitra antropološka sprememba in analiziral nastanek Lige. V prvi vrsti, je dejal, se je v luči evropske intregracije pojem države korenito zmanjšal. Temu gre dodati nelagodje, ki so ga ljudje začutili zaradi politično - upravne katastrofe, ki smo jo doživeli pred desetletjem. Kot zadnji ima svojo vlogo tudi propad pohtične-ga sistema, saj črpa Liga svoje glasove na levici, desnici in v centm. A G.
PRISTANIŠČE / ODLOČITEV ODBORA n
Do konca marca sedmi pomol v nizozemskih rokah
Sporazum za koncesijo sedmega pomola bo podpisan pred koncem marca. Datum je na predlog predsednika pristaniške oblasti Micheleja La-calamite včeraj določil pristaniški odbor, ki se je soglasno izrekel za sporazum z nizozemsko specializirano družbo ECT (Europe Combined Termi-nals) iz Rotterdama. Pogajanja za prevzem kontejnerskemu prometu namenjenega sedmega pomola so kot vse kaže v sklepni fazi, koncesijski akt, ki bo imel 30-letno veljavnost, pa bodo sestavili štirje odvetniki, specializirani za pomorsko in administrativno pravo, od katerih je dva (tržaškega odvetnika Ezia Vollija in Maura Casanovo iz Genove) imenoval pristaniški odbor, druga dva pa nizozemska družba. Lacalamita je včeraj potrdil, da so pogajanja že rešila ključna vprašanja, zdaj pa se ukvarjajo s tehnično-pravnimi vidiki, ki izvirajo iz razlik med italijansko in nizozemsko zakonodajo. Naj dodamo, da se je ECT obvezala, da bo zaposh-la 185 (odvečnih) uslužbencev pristanišča in da se bo posluževala osebja pristaniške družbe.
PRIPRAVE NA DEŽELNE VOLITVE / STALIŠČE FAUSTA MONFALCONA
SKP: Riccardo illy v resnici snuje novo Listo za Trst
»Župan pozablja, da je bil izvoljen v konkurenci z desnico, sedaj pa išče konsenz v Kartelu svoboščin«
Riccardo Illy snuje volilno gibanje, ki je zelo podobno sodobni različici Liste za Trst. V to je prepričan deželni svetovalec Stranke komunistične prenove Fausto Mon-falcon (na sliki) , ki v tiskovnem sporočilu pojasnuje svoja gledanja o županovih volilnih ambicijah, o t.i. »katalonski stranki« in tako-zvanem »čertem polu«.
Furlanija-Julijska krajina ni v ničemer podobna Kataloniji (šest milijonov prebivalcev), ki je jezikovno in narodnostno gledano zelo homogena dežela in ima vrh vsega za sabo zelo bogato avtonomistično tradicijo. Naša dežela (1, 2 milijona prebivalcev) je v primerjavi zelo majhna in na splošno zelo pisana ter heterogena. Med obema stvarnostima - podčrtuje zasto-
pnik SKP - ni prav nič skupnega in še Veneto ima zelo malo skupnih točk s špansko avtonomno deželo.
Monfalcon je prepričan, da je Illy s svojim ambicioznim političnim ter volilnim načrtom črpal ideje iz znane zakladnice tržaške desnice, kar velja še posebno za predlog »mini avtonomne republike«, nekakega šovinističnega čuvaja ob vzhodni meji. Zupan, ki je bil izvoljen v konkurenci z desnico, posnema ta projekt, ki močno spominja na aktualno različico Liste za Trst, kar se žal pogosto ponavlja v politični zgodovini Trsta.
Trst bo samo nastradal, če se bo na kakršen koli način ločil od Furlanije, kar nasprotno velja tudi za Videm, kjer si podobno stališče
utira pot v nekaterih furlanskih krogih. Prišlo bi do paradoksa v obliki volilnega zavezništva med skrajnostima, to se pravi med tistimi, ki iz protifurlanskih nagibov zagovarjajo avtonomijo Trsta in tistimi, ki se na nasprotnem zavzemajo za samostojno Furlanijo. Priča smo torej poskusu neverjetne predvolilne poteze, ki ima za cilj le izvolitev določenega števila deželnih svetovalcev.
Ge bo ta volilni manever uspel -dodaja še Monfalcon - bomo priča nesmiselni špekulaciji, ki bi predstavljala velik korak nazaj, saj bi združila pod isto streho histerični tržaški municipalizem in furlanske domišlije nekaterih, ki se še vedno zgledujejo po oglejskem patriarhatu.
_ JUBILEJ 2000 / VENETIA IULIA INCOMING
RIBIŠKO NASELJE
NOVICE
Konzorcij za turiste-romarje
Naši kraji kot vzhodna vrata na poti do Večnega mesta
Včeraj so formalno ustanovili in predstavili javnosti konzorcij Vene-tia Julia Incoming. Za nenavadnim koktajlom latinščine in angleščine stoji ustanova, ki se bo ukvarjala s promocijo in organizacijo turistične Prisotnosti v Trstu, Gra-dežu in Gorici v obdobju jubilejnega leta 2000.
Območje od Trsta do Gorice lahko imamo za obvezno prehopdno točko od držav evropskega Vzhoda na italijanski Polotok, in se lahko uveljavi med romarji, ki bodo trumoma potovali v Mm, je dejal predsednik konzorcija Giorgio Civi-din, ki je na novinarski konferenci (foto KROMA) predstavil namene konzorcija, še pred tem Pa jih je orisal pristojnemu deželnemu odborniku Robertu Tanfaniju; ta )e zagotovil aktivno podporo deželne uprave po-hudi. H konzorciju so kot ustanovni člani pri-
stopili nekateri hoteli in potovalne agencije, pa tudi tržaška občina, ki je bila z odbornikom Neri-jem med pobudniki, in tržaška turistična ustanova, ki bo gostila delovanje konzorcija.
Ugodnosti za turiste-romarje v naših krajih bodo predstavili na vseh mednarodnih turističnih
sejmih in sicer že od prihodnjega milanskega turističnega srečanja, pa tudi z reklamo na medijih in v samih verskih listih. Med drugim gre zabeležiti, da je pred kratkim predstavnik vatikanske strukture za romarje »blagoslovil« oz. odobril delovanje konzorcija Ve-netia Julia Incoming.
Do konca januarja rok za prošnje za deželne prispevke
Občina Devin-Nabrežina obvešča amaterska Športna združenja, društva in krožke, včlanjene v eno izmed vsedržavnih Športnih zvez, ki imajo svoj sedež in ki delujejo v občini, da lahko predložijo prošnjo za deželni prispevek za nakup Športne opreme za leto 1998. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do sobote, 31. januarja 1998.
Vše potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Umdu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102 -tel. 2017371.
Neva Lukeš drevi v KD Venturini
Nocoj, ob 20.30, bodo na sedežu KD Fran Venturini predstavili knjigo novinarke Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana«. Večer bodo obogatili moški pevski zbor, ki ga vodi Ivan Tavčar in mladi godci na diatonično harmoniko, ki se z uspehom usposabljajo prav v sklopu društva KD Venturini.
Srečanje o Kraškem parku in o krajinski zaščiti Krasa
Na pobudo »Liste na poti do Oljke« se je v prostorih nekdanjega otroškega vrtca v Ribiškem naselju odvijalo srečanje na temo Kraškega parka in njegovega pomena. Na srečanju je najprej spregovoril občinski svetovalec Maurizio Rozza, ki je označil sinočnjo pobudo kot prvi korak k spodbujanju sprejemanja smernic in konkretnih odločitev za uresničevanje nakazanega parka. Poleg njega sta še spregovorila arhitekt Luciana Boschin ter favnistični tehnik in botanik Arianna Strappo.
O tipičnem kraškem rastlinstvu in »novih vrstah« je spregovorila Arianna Strappo. Povedala je, da vsak drastičen poseg na teritorij (urejanje odlagališč, naftovodi, razna izkopavanja, itd.) uniči vse naravne pogoje tipičnemu raslin-stvu ter hkrati favorizira »kolonializacijo« s strani prilagodljivejših rastlinskih vrst, ki v bistvu zaznavno spremenijo krajinsko
podobo.
Nadalje se je Rozza lotil bolj političnih argumentov: predstavil je različne zakonske normative, ki v Italiji in drugje urejajo posebno obvarovanje okolja ter označil deželni zakon o parkih za nezadostnega v kolikor sad političnega dogovarjanja med različnimi interesi. V razpravi se je oglasil tudi župan Marino Vocci rekoč, da morajo občinske uprave nujno pospešiti postopek perime-tracije, ki je predpogoj za vsako nadaljno soočanje z gorsko skupnostjo in Deželo, saj po Voccijevih besedah vsako zavlačevanje tega postopka ošibi in dejansko delegitimira samo KGS.
Posege v razpravo je zaključil VValter Stanissa, ki je opozoril predvsem na dejstvo, da je park zarisan na pretežno privatnih zemljiščih, kar mora predpostavljati soudeležbo lastnikov pri vsaki nadaljni odločitvi. (GB)
Vzhodnokraški svet obsodil mazaško akcijo
Vzhodnokraški rajonski svet, ki se je sestal v ponedeljek na prvi letošnji seji, je s poročilom svojega predsednika Zorana Sosiča ostro obsodil mazaško akcijo, s katero so neofašistični epigoni oskruniti vrsto spomenikov padlim v NOB. Svet je začel tudi z razpravo o občinskem proračunu, ki jo bo končal prihodnji teden, ko bo odobril dokončno mnenje in morebitne pripombe.
Skupščini DSL o novi levičarski sili
Demokratična stranka levice prireja danes dve skupščini o ustanavljanju nove levičarske stranke. Ob IS.uri bosta Claudio Tonel in Salvatore Ambro-sino sodelovala na skupščini v Ul.S.Spiridione 7 (sekcije za center mesta, Rojan in Barkovlje), uro prej pa bo Igor Dolenc sodeloval na skupščini v Ul.S.Lorenzo in Selva 4 (sekciji za Skedenj, Sv.Ano in Naselje sv.Sergija)
Na vidiku možna rešitev za stanovalce Uoydovih hiš
Deželni odbornik Roberto de Gioia je sporočil, da so ustanovili posebni odbor za rešitev vprašanja stanovalcev, ki jim grozi izgon iz poslopij last zavarovalnice Lloyd Adriatico pri Sv. Ani. Komisijo bodo sestavljali izvedenci deželne uprave, tržaške občine, zavoda lacp in Lloyda, ter predstavniki samih stanovalcev. Odbor bo prvič zasedal jutri, ko bi morati pripraviti besedilo dogovora, glede katerega je dežela pripravljena nuditi finančno podporo v znesku 2, 5 milijard lir.
ŠOLSTVO / SV. CIRIL IN METOD
Zanimanje za glasbeno smer
Ministrstvo za šolstvo bo v prihodnjih dneh odločalo o uvedbi glasbenega pouka
V ponedeljek, 26. januarja, se bo zaključilo vpisovanje v prve razrede osnovnih šol in tudi v prve razrede srednjih šol. Tudi na nekaterih srednjih šolah so priredili te dni informativne sestanke za starše, da bi jih obvestili o šolskem programu in posameznih dejavnostih. Tak sestanek je bil sinoči na nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu (foto KROMA).
Sola je tudi letos zaprosila za uvedbo eksperimentalnega pouka, ki ga je ministrstvo za šolstvo lani zavrnilo, letos pa obstajajo realne možnosti, da bo ugodilo ustrezni prošnji. V tem primeru bi bila svetoi-vanska šola prva šola v tržaški pokrajini, na kateri bi uvedli glasbeno smer, je poudaril predsednik zavodskega sveta Zdenko Floridan.
Ravnatelj Marjan Kravos je opozoril na pogoje, ki bi jih morala izpolniti šola, da bi ji dovolili uvedbo glasbene smeri: 15
vpisanih, od katerih naj bi se lepo število otrok odločilo za glasbeni pouk raznih inštrumentov. Sodeč po predvidevanjih in po odzivu prisotnih star-
šev kaže, da bi morali zlahka zadostiti drugemu pogoju, po vsej verjetnosti pa tudi prvemu. To bo dokončno znano ob koncu vpisovanj.
Ko bi uvedli glasbeni pouk, bi se lahko dijaki odločili za učenje enega od petih inštrumentov, in sicer: klavirja, harmonike, kitare, kljunaste in prečne flavte. Tedensko bi glasbeni pouk zavzemal dve učni uri (ob rednih 36), od katerih bi bila ena posvečena teoriji, drugo uro pa bi razdelili v dva dela: vadba posameznega inštrumenta bi trajala dvakrat po pol ure.
Pričakovanje za to učno novost je torej veliko. Ministrstvo bi moralo o njej odločati že v prihodnjih dneh.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA
Urad za ženske v okviru komisije za enake možnosti
Sedež urada je v naselju S. Mauro Z delom bo začel 2. marca
V občini Devin-Nabreži-na je bila pred kratkim ustanovljena Komisija enakih možnosti, ki začenja svoje delovanje z izvedbo prve konkretne pobude: odprtje urada za ženske.
Projekt se nanaša na sledeče točke:
-	priprava seznama brezposelnih žensk in preverjanje dejanskih možnosti o zaposlovanju z natančno analizo produktivnih dejavnosti na območju občine, da bi podelilie delovne štipendije enakih možnosti
-	raziskavo o potrebah družin glede varstva otrok in razpoložljivost žensk za opravljanje le tega
-	preverjanje možnosti o vključitvi mladih žensk, ki iščejo prvo zaposlitev, v poklicne tečaje s študijskimi štipendijami.
DSI / PONEDELJKOV VEČER
Zgodovina slovenskega izseljeništva
Stoletna pot Kranjsko slovenske katoliške jednote
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev
je bil 19. t. m. posvečen slovenskemu izseljeniš-tvu v Združenih državah
REPENTABOR / PREDSTAVA V KULTURNEM DOMU
Beneško gledališče na Colu
Občinska pobuda za kulturo miru in sodelovanja med narodi
Občinstvo se je tudi tokrat množično odzvalo na pobudo repentabrske občine, ki je vsako leto januarja z geslom promocije kulture, miru in sodelovanja med narodi. Tokrat je šlo za predstavo Beneškega gledališča, ki je v nedeljo popoldne v Kulturnem domu na Colu zaigralo Molierovo komedijo Jur, zaničan mož (foto KROMA).
Predstavo, ki so jo prvič prikazali na Dnevu emigranta, je uvedla tajnica domačega društva Kraški dom Nives Gu-
štin. Med drugim je naglasila pomen takega stika tudi z narečnim govorom beneških rojakov, saj je predstava priložnost za srečanje in spoznavanje spoznavanje ljudi in narodov, s katerimi delimo kraje in kulturo.
Na koncu predstave, ki je požela odobravanje številne publike, je repen-tabrski župan Aleksij Križman poklonil gostom umetniško sliko in se jim toplo zahvalil za prisotnost na tem vsakoletnem občinskem prazniku.
Amerike. Darko Friš, Bogdan Kolar in Andrej Vovko so spregovorili o svoji knjigi. Prvih sto let Kranjsko slovenske katoliške jednote, ki jo je izdalo izseljeniško društvo Slovenija v svetu pri založbi Ilex. Na večeru je bil prisoten tudi zgodovinar, akademik Vasilij Melik, ki je o knjigi dejal, da predstavlja velik uspeh slovenskega zgodovinopisja o izseljeništvu.
Knjiga opisuje zgodovino Kranjsko slovenske katoliške jednote, bratske podporne organizacije Slovencev v ZDA, ki je leta 1994 slavila stoletnico delovanja. Avtorji so opisali nastanek in hiter razvoj organizacije, ki je v dobi svojega največjega razmaha štela okoli 250 društev z več kot 40.000 člani in ki je skrbela po eni strani za ohranitev vere in narodnosti, po drugi pa tudi gmotno pomagala izseljencem, ki so povečini živeli v skromnih razmerah.
Predstavitvi knjige je sledila poglobljena razprava, med katero so se številni diskutanti podrobneje ustavili pri nekaterih aspektih zgodovine izseljencev in Kranjsko slovenske katoliške jednote. Govor je bil tudi o prihodnosti slovenskega izseljeništva v ZDA. (iž)
Ta naloga je bila zaupana Nevenki Klančar, ki bo na razpolago za vse informacije vsak ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 12. ure na sedežu Skupine prostovoljcev Devin Nabrežina - Križ v Naselju S. Mauro 124, Se-sljan in sicer do 2. marca ’98.
Poleg zgoraj navedene pobude Komisija sporoča, da je zaprosila Evropsko skupnost za informacije in dokumente, ki se nanašajo na specifični evropski projekt enakih možnosti.
KINO
ARISTON - 15.00,
17.30,	20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 15.30, 17.50, 20.10, 22.00 »La vita e bella«, r.-i. Roberto Benigni.
EKCELSIOR - 15.00,
18.30,	22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »II matrimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts.
NAZIONALE 1-15.20, 18.40, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 2 - 16.15 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »L’avvocato del diavolo«, i. Keanu Reeves, Al Pacino.
NAZIONALE 3 - 15.40, 17.50, 20.10, 22.20 »La vita e bella«, r.-i. Roberto Benigni.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wil-de«, i. Vanessa Redgrave.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Le gattine sexy sprint«, porn., prep. mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »Happy To-gether«, r. Wong Kar Wai.
M PRIREDITVE
KD FRAN VENTURINI
vabi na prestavitev knjige Neve Lukeš Delčki našega vsakdana danes, 21. januarja 1998 ob 20. uri v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju. V navzočnosti avtorice bo knjigo predstavil založnik Danilo Japelj. Sodelujejo MoPZ F. Venturini in Godci diatonične harmonike.
SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 25. t. m. na sedežu Sirene DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopili bodo gledališka skupina Metronom društva V. Vodnik iz Doline, ki jo vodi Nerina Švab, z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI, otroški zbor Kresnice pod
vodstvom sestre Karmen in učenci šole Finžgar. Uvodna misel Jana Pečar. Začetek ob 17. uri.
KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE iz Ljubljane - nedelja, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno mašo pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijskaob 20.30gla-sbena šola Koncertna pobuda - Rojan.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in MLADIKA vabita v ponedeljek, 26. t. m. ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na pesniško-glasbeni večer	PESNIŠKI
DVOJČEK ob izidu pesniške zbirke Željka Peroviča. Večer vodi prof. Zora Tavčar. Nastopajo: kvartet flavt Glasbene Matice, pesnika Željko Perovič in Iztok Kodrič (nagrajenca literarnega natečaja Mladike) ter osnovnošolka Tjaša Perovič.
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 97/98: v torek, 27. januarja ob 20.30 v Deutscher Hilf-sverein, Ul. Coroneo 15, TRIO LORENZ iz Ljubljane, na sporedu Haydn -Trio v G-duru, D. Švara -Trio Posavje 1941 in Smetana - Trio v G-molu op. 15. Vabljeni!
3 ŠOLSKE VESTI
DTTZG ŽIGE ZOISA
vabi na srečanje s predstavniki Tržaške prefekture, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 17.30 v zbornici zavoda na Vrdelski cesti 13/2. Srečanje bo namenjeno informiranju staršev o razširjenosti uporabe ekstazija in drugih tablet. Vabljeni vsi, ki vas problem zanima.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015) in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju, da sprejemamo vpisovanja do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 567459.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne Sole in v I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja. Vpise sprejemamo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85, vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 15.30. Vse potrebne informacije nudimo tudi telefonsko na št. 200136.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, četrtkih in
petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Vo-ranca - Dolina, 419.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne šole in I. letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne šole in I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu - Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. St. 773411.
ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.

IZLETI
CE SI ŽELIŠ privoščiti nedelji na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri (tel. St. 8327121) v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. januarja avtobusni izlet na Zonco-lan. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška 131 na Opčinah danes, 21. januarja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan ha tel. 200782.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira 1. februarja smučarski izlet na Monte Elmo. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291078 od 20. do 21. ure. Pohitite!
E3
ČESTITKE
Danes praznuje v Boljuncu 91 let naš dragi KARMELO MAURI. Mnogo zdravja in zadovoljstva mu želi družina Zobec Bogomil.
Mitji in Grazielli se je 19. t. m. pridružila mala
Gaja
Srečnima staršema in presrečnima noni Lili in nonotu Miletu iskreno Čestita
KLAPA
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od
10. do 15
. ure
Sum/dli«©
SimM®
Gostovanje SLG - Celje
Ray Cooney
MINISTER V ŠKRIPCIH
Režija DUŠAN MLAKAR V petek, 23. t. m., ob 20.30 RED A in D v soboto, 24. t. m., ob 20.30 RED B, E in F v nedeljo, 25. t. m., ob 16.00 RED C
KD FRAN VENTURINI
vabi na prestavitev knjige Neve LukeS
Delčki našega vsakdana
danes, 21. januarja 1998 ob 20. uri
v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju V navzočnosti avtorice bo knjigo predstavil založnik Danilo Japelj.
Sodelujejo MoPZ F. Venturini in Godci diatonične harmonike.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
21.	januarja 1998
NEŽA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 - Dolži-na dneva 9.17 - Luna Vzide ob 0.48 in zatone ob 11.49
Jutri, ČETRTEK,
22.	januarja 1998
VINKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1008 mb naraSCa, veter vzhodnik severovzhodnik 40 km na uro, burja, vlaga 59-od-stotna, nebo rahlo potlačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje.
Rojstva in smrti
Rodili so se: Eva Sancin, Francesco Cen-zon, Marco Maržo Ma-gno, Matteo Luin, Lorenze Goriup.
UMRLI SO: 68-letna Rosa Romano, 84-letni Ettore Manzato. 81-letna Anna Falcone, 89-letna Aurelia Vishnoviz, 81-Jetni Pietro Bencich, 84-mtni Giuseppe Minca, 73-letni Attilio Perti, 86-ietna Teodora Mastro-nuzzi, 93-letna Susanna Buffo, 84-letna Anna Ivancich, 73-letna Giu-seppina Brosic.
U LEKARNE
Od ponedeljka, 19. do sobote, 24. januarja 1998
Normalen urnik mkarn od 8.30 do 13.00 ln od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi °d 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg pioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Sesljan (tel. 208334) -s Predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje -Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
OZONSKI POPUSTI od 10% do 50%
v trgovini otroških oblačil in spodnjega perila
NABR6ŽINA 143
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
23 OBVESTILA
NABREŽINA - danes, 21. januarja bo ob 20. uri v župnijski dvorani redna mesečna konferenca.
O NAŠEM TISKU (letošnjih Mohorjevih knjigah) bodo govorili: prof. Nada Pertot, prof. Janko Jež in radijski poročevalec Marko Tavčar. Sledi razgovor in družabnost. Vljudno vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi
elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo jutri, 21. januarja ob 18. uri v gostilni Gruden Klop v Nabrežini.
KD FRANCE PREŠE-
REN vabi vse, ki se hočejo udeležiti pustnega sprevoda na Opčinah na sestanek, ki bo jutri, v četrtek, 22. t. m. ob
20.30	v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja jutri, 22. t. m. ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje na temo Tibet -dežela na strehi sveta. Predavala bo prof. Sonja Gregori. Vljudno vabljeni!
KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne Benedetič. Predstavitev delavnice bo v petek, 23. t. m. ob
18.30	na šoli Igo Gruden v Nabrežini. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. št. 763875 ob večernih urah.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla v petek, 23. t. m. ob 20.30.
MOSP (Ul. Donizetti 3) obvešCa vse udeležence TEČAJA KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI RAVNI, da bosta
srečanji v petek, 23. t. m. za prvo skupino in v petek, 30. t. m. za drugo skupino. Začetek ob 20. uri.
UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v petek, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 24. januarja ob 18.30 na večer z naslovom VSAKDO IMA PRAVICO BITI SREČEN. Socialna delavka Kristina Martelanc bo vodila pogovor z mladimi o njihovem odnosu do šole, staršev, prijateljev, prvih ljubezni itd. Pridite v velikem številu.
SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vljudno vabi na svoj 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. januarja ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v dvorani Finž-garjevega doma na Opčinah.
OB 130-LETNICI
ustanovitve šole v Trebčah zbira celodnevna osnovna šola Finka Tomažiča pričevanja in predmete (fotografije, potrebščine, listine, ročna dela in drugo) nekdanjih učencev. Vse zbiramo na šoli v Trebčah 33, vsak dan od 8.15 do 16.15, tel. 214300. Že vnaprej hvala za sodelovanje.
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MAGNET prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle, Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno približati likovnemu ustvarjanju. Tisti, ki ga teCaj zanima, naj poklice na telefonsko številko 220680. Število mest je omejeno.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešCa spoštovane odjemalce, da je bila prisijena zapreti trgovino v Ulici Flavia št. 62. Prosimo vas, da se za vse potrebe obrnete na center v Ul. Travnik 10. Hvala.
TPK SIRENA vabi na ples! Učili se bomo plesati mambo, boogie, cha-cha-cha in skupinske plese. Vabljeni ste na informativni sestanek v torek, 27. januarja ob 20. uri na pomorski sedež, Miramarski drevored 32 - Tel. št. 422696.
MOSP vabi vse mlade na PLESNI TECAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni teCaj. TeCaj (10 srečanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boogie-vvoog-gie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo triestino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (od 9. do 17. ure -vprašati po Alenki).
CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na šoli v Trebčah št. 33, tel. št. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu
ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešCa vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi toCno število oseb, ki bodo prisotne na vozu.
ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hlavatyja, da so v teku priprave za razstavo ob dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite sodelovati in nam vljudno posredovati omenjena dela, nas Cimprej pokličite na telefonsko št. 040/635626 ob delovnem urniku. Hvala.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
KD S. ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na tečaj salse-merengue in teCaj boogie-vvoogie, mamba in cha-cha-cha, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 350008 (od 14. do 15. ure) ali na 213153 (od 19. ure dalje). Toplo vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture.
SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
NA OBČINI DEVIN-NABREŽINA deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja.
KD FRAN VENTURINI obvešCa cenjene elane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, Četrtek od
19.30	do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30.
KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče odrskega delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 632664/5.
DOMAČE rumene buCe in krompir prodam. Tel. (0481) 78125.
DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išče mesarja. Tel. na št. 213274.
AVTOKAROSERIJA
in avtomehanična delavnica Guštin na Opčinah isce resnega in izkušenega avtokleparja. Tel. 040/214522.
SCOOTER Peugeot Speedake 50 v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 0335-6024673.
IŠČEMO VAJENKO za uradniško delo, ki še ni dopolnila 24 let starosti. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Tajnica«.
SAMOJEDE PSIČKE z
rodovnikom prodam. Tel. št. 040/228006.
NA RAFUTU, v ulici Pinka Tomažiča, je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m. z 656 kv. m. zemljišča. Za informacije klicati v večernih urah na tel. št. 0481/390238.
GOLF 1600, letnik ’90, 5 vrat v odličnem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/220495	ali
040/945191.
TRGOVINA isce bla-gajnicarja/ko, po možnosti z nekaj prakse. Javite se pod šifro »trgovina«.
PODJETJE IMPORT-EXPORT zaposli part-ti-me izkušeno uradnico, ki je pripravljena na potovanja po Italiji in v tujino. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica«.
38-LETNA, vešCa uradniškega dela in dela z občinstvom, išče v dopoldanskih urah honorarno ali part time zaposlitev, tudi občasno ali samo nekaj dni tedensko. Resnost in dinamičnost. Klicati od 8. do 10. na št. 327091.
PRED DNEVI se je v Repnu izgubil družaben, rdeč mucek, z modro ovratnico. Najditelja iz srca prosimo, naj klice na številko 567876.
PRENOSNI TELEFON Startac Gold Motorola by TIM prodam po ugodni ceni. Dvojna garancija Motorola in TIM. Tel. 0335-8045700 ali 040/232151 v večernih urah.
V MEDJE VASI št. 16 imata odprto osmico VValter in Nadja.
OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in Črno vino.
PAHOR MARIO ima v Jamljah odprto osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sar-nek). ToCi belo in črno vino.
OSMICO imata v Sa-ležu odprto Silva in Maurizio.
OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Za-brežec št. 4.
PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturisticno dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
PRISPEVKI
V počastitev spomina Feliceja Ostrouške daruje Mira Hrovatin z družino 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI OpCine - za vzdrževanje spomenika padlim v NOB.
V	spomin na drage starše Justa, Lojzeta in Juste darujeta Olga in Ludvik Grgič 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
Barbara Ferluga daruje
22.000	lir ter Karmela Bellafontana 20.000 lir za MePZ Višava.
V	počastitev spomina Feliceja Ostrouške daruje Sandro Jeric z družino 200.000 lir za SD Polet.
Namesto, cvetja na grob Antona Stoparja darujeta Ema in Bruno Blazina 50.000 lir za SK Kras.
V	počastitev spomina Viktorja Bogatca darujeta Ida in Drago PuriC
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Jušta Košuto darujeta Ida in Drago Puric 30.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Leopolda Jazbeca daruje sestra Marija Jazbec 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Feliceja Ostrouško daruje Anica Daneu 50.000 lir za SD Polet.
Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Kreseviča darujejo žena Dragica 50.000 lir za KD Rdeča zvezda, hčerka Ivica z družino
50.000	lir za SK Kras in hčerka Dorica z družino
50.000	lir za SKC Lonjer-Katinara.
V	spomin na Itala An-gelinija daruje Milka Lukša Bukavec 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Itala An-gelinija daruje Mara Lukša Bogateč 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Nina Stefančiča daruje Mara Lukša Bogateč 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Mitjo Prešla daruje Ida Gregorič 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 10. obletnici izgubi dragega sina Iginija Bogatca darujejo starši
50.000	lir za SD Vesna.
V	spomin na Danila Pertota in Feliceja Ostrouške darujeta Boža in Pepi Cuk 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Danila Pertota darujeta Danila in Danilo Ukmar
30.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Pepija Basaneseja darujejo Vlasta, Anica in Mirko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Boršt-Za-brežec, 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Domjo in 50.000 lir za SD Breg - nogometna sekcija.
V	spomin na Feliceja Ostrouško daruje Gina Antonac 50.000 lir za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Nevinega očeta Albina Umka darujejo kolegice Danila, Marija in Lidija 50.000 lir za osnovno šolo v Devinu.
Namesto cvetja na grob pokojnega Itala An-gelinija darujejo Pina, Marija in Gigi Timeus
70.000	lir za proseško cerkev.
V	spomin na pokojno Tončko Kapun darujeta Vojka in Sonja Ukmar
30.000	lir za proseško cerkev.
V	spomin na dragega bratranca Danila Pertota darujeta Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek.
Namesto cvetja na grob Antona Stoparja daruje Marija Meulja-Čufar z družino 50.000 lir za Tržaški oktet.
V	spomin na dragega moža Antona Stoparja daruje žena Marija
5000.000	lir za Tržaški oktet.
V	spomin na Danila Pertota darujeta Laura in Ivan Ban 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	isti namen darujeta Uccia in Slavko Pieri
30.000	lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob pokojnega Antona Stoparja in ob 1. obletnici smrti Darka Smotlaka daruje družina Calzi (Repen 43) 50.000 lir za Skupnost družina OpCine.
Namesto cvetja na grob Vinkota Sirka darujeta Tončka in družina Bandelj 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
V	spomin na Vinkota Sirka daruje Rudi Pahor
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Vinkota Sirka darujejo Marta, Miran in Jelka z družinama
100.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
V	spomin na Vinkota Sirka darujeta Francko in Irene Bogateč 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Vinka Sirka darujeta Vitorja in Žarko Tretjak 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
t
Preminula nam je draga mama
Jožefa Čač vd. Slavec
Žalostno vest sporočajo sin Benjamin z ženo Bogomiro in hčerko Doris, hči Adelina s hčerama Donatello in Fabiane ter vnuki
Pogreb bo jutri, v Četrtek, 22. januarja ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Mačkoljah.
MaCkolje, 21. januarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Vinka Sirka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali
SVOJCI
Križ, 21. januarja 1998
ALPE ADRIA CINEMA / POGOVOR Z REŽISERJEM IGORJEM ŠTERKOM
GORICA / CENTER »EMIL KOMEL«
Snemanje in montaža skozi gledalčeve oči
Skrivnost uspešnega filma je, da ni dolgočasen
Festival Alpe Adria je v tekmovalni sekciji v ponedeljek zvečer predstavil slovenski celovečerec, film Expres expres Igorja Sterka (pod naslovom, spodaj pa prizor iz filma). Režiser, absolvent na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je za svoj prvenec dobil že veliko priznanj na mednarodnih fimskih festivalih v Manheimu, v Kievu in v Cottbusu. Nazadnje je tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Po projekciji filma smo v Mieli srečali Sterka in nosilko glavne vloge, Barbaro Cerar.
Kako mlad režiser v Sloveniji pride do celovečernega filma?
»Do celovečerca je pot dolga, imeti moraš najprej izobrazbo, pri
nas to pomeni, da obiskuješ AGRFT, potem napišeš ali najdeš scenarij in ga oddaš na filmski sklad; ostalo je vse skupaj splet okoliščin, nekaj znanja, pa veliko sreCe, saj sta med tridesetimi-štiridesetimi teksti letno izbrana dva ali tri, tako da je to vedno neka vrsta loterije. Pa tudi Ce si izbran, je stvar še vedno odprta, ker je potrebno rešiti še vprašanje financ. Jaz sem, na primer, za realizacijo svojega filma Čakal dve leti.
Tu gre za splošen problem filmske produkcije v Sloveniji, ki se je v devetdesetih letih zelo zmanjšala. Za mlade režiserje predstavlja to še dodatno zapreko, ker si producenti težko dovolijo riziko, da poverjajo filme debitantom.
Leta ’97 se je pokazalo, da se je tako filmskemu skladu, kot umetniškemu programu RTV Slovenije, ko sta šla v produkcijo Outsiderja Andreja Košaka in mojega filma, izbira zelo obrestovala. Poteza je bila zelo tvegana, ampak dobro nagrajena, ker sta filma imela velik uspeh.«
Zakaj je bil film gledalcem všeč?
»Film je prisrčna in poetična zgodba, neke vrste road movie, samo, da se ne dogaja na cesti, ampak na vlaku. Imamo lepo opisan ljubezenski trikotnik: fant, dekle in vlak. Med drugim v slovenskem filmu še ni bilo slučaja, da bi se dogajanje ves Cas odivjalo na vlaku, ali ob železniških tirih, in to je verjetno še najbolj ugajalo.«
Katera je formula za uspešen film?
»V prvi vrsti mora biti dobra zgodba, film mora biti komunikativen. Tako jaz kot Košak sva ves Cas, ko sva snemala film in tudi ko sva bila v montaži, razmišljala skozi oCi gledalca. Ne delaš film za sebe, ker veš, da ga bo gledal kdo tretji. Ugibaš, kako bo kdo reagiral in ne smeš biti dolgočasen. To je eden od tistih ključev, zaradi katerih sta filma uspela.«
O vtisu pri prvi izkušnji v filmu nam je povedala igralka Barbara Cerar, ki jo v Trstu dobro poznamo, saj igra v ansamblu SSG:
»V filmu je lepši utrip: ekipa, delo na terenu, akcija. Primanjkuje to, da nimaš vpogleda skozi celoto. To ima samo režiser. Pri gledališču pa je delo od začetka do konca skupno in točno veš, kaj delaš. Vsaka predstava v živo s publiko je drugačna. Film pa me vsekakor zanima kot dodatek, kot neka sprememba.
Martina Kofol
Janez Matičič, gost tretjega srečanja z glasbo
Janez Matičič - slovenski skladatelj med Ljubljano in Parizom je bil naslov tretjega SreCanja z glasbo Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Goriški prireditelj namreč tudi v letošnji abonmajski sezoni nadaljuje s poučnimi in sproščenimi glasbenimi druženji, s katerimi želi poglobiti poznavanje domačih kulturnih vrednot in razkrivati bogastvo lastnih poustvarjalnih moči. Po uvodnem soočanju z drugačnostjo glasbene »pripovedi«, ki jo občinstvu ponuja tržaška skupina Eva-sion in po drugi »glasbeni uri« z literaturo za fortepiano, je program SreCanj v sredo, 14. januarja v komorni dovrani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorti-ci obogatil skadatelj Janez Matičič, umetnik, ki je 1996 praznoval 70. rojstni dan, glasbenik, katerega življenje je v zadnjih tridesetih letih razpeto med dvema svetovoma: med rojstno Ljubljano, kjer je ob glasbi gradil svoje znanje in osebnost ter Parizom, ki mu je odprl pot do novih spoznanj. Zagotovo sodi Matičič med najpomembnejše slovenske skladatelje svoje generacije, je komponist, ki je v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju zgradil glasbeno govorico pod vplivom romantičnih smeri in poznega Skrjabinovega sloga, potem pa svojo izraznost dopolnjeval s sodobnimi tehnikami in se preverjal tudi v uporabi elektro-akusticnih sredstev. Zal je bilo treba v Sloveniji kar 30 let čakati na predstavitev Maticicevega dela in šele v zadnjih tudi v domovini skladatelj doživlja upravičeno pozornost, spoštovanje in naklonjenost - lani mu je Društvo slovenskih skladateljev izkazalo priznanje za življenjsko delo s Rozinovo nagrado.
Opus Matičiča obsega različna ustvarjalna področja od orkestralnega preko komornega do solističnega oziroma klavirskega. Čeprav je Matičič svojo glasbeno »kariero« otvoril z violino, ga je vedno najbolj privlačevala zvočnost klavirja in njemu je tudi namenjal prva dela, jih kasneje bogatil z novimi glasbenimi vedenji in postal eden vidnejših predstavnikov klavirske literature. Zato ni naključje, da je goriški gostitelj uvodni takt SreCanja z
Matičičem namenil prav klavirskim skladbam oziroma tudi dvema uspavankama za violino in klavir. Krajše skladbe (Dve uspavanki: Larghetto, Dolce tranquillo, 1958, Etuda št. 8 iz zbirke 12 etud. 1958, Nokturno za klavir iz leta 1946), ki so nastale v zgodovinskem predpariškem obdobju, ko je bil skladatelj pod vplivom klasične vzgoje ljubljanske Akademije za glasbo in poznoromanticnih smeri, so dovolj ugledno interpretirali violinistka Irina Cavaion in pianist Boris A. Stakul. Irena Koblar in Jan Bratuž. Klenost in jasnost kompozicijskega snovanja Matičiča v večjih orkestralnih delih pa smo lahko prepoznali v nadaljevanju večera, ko se je s skladateljem pogovarjal Ivan Florjane in nam je gost postregel s posnetki - odlomki dveh njegovih skladb (Finale iz 1. simfonije iz leta 1954, 1. stavek iz 1. klavirskega koncerta) in svoje odbobje komponiranja v studiu z elektro-akustiCnimi sredstvi predstavil s klavirskim partom, pisanim kot koncertno delo, v katerih elektronski zvoki namesto orkestra ustvarjajo simbiozo s klavirjem.
Izjemna glasbena in tonska občutljivost, izoblikovan smisel za glasbeno strukturo in jasnost izpovedi so prepoznavne vrline kompozicijske govorice Janeza Matičiča tako v tradicionalno pisanih skladbah kot v delih, kjer se tradiciji glasbenega zapisa izmika. »Gre za odnos določene občutljivosti, ki jo imamo v sebi in kako to poskušamo uveljaviti v svojem delu. Ko sem komponiral v studiu med različnimi instrumenti, ki so mi omogočili drugačno zvočnost, sem se počutil enako kot pri klavirju. Zanos, invencija, entuziazem imajo popolnoma isto vlogo pri tradicionalno pisanih skaldbah kot pri komponiranju v studiu. Bistven je premik, razmišljanje o konCni obliki teme ali določenega glasbenega fragmenta, sredstva niso pomembna.« S to mislijo je Janez Matičič zaokrožil Srečanje v Gorici in ga v »zaključnem taktu« obogatil še s svojo klavirsko igro - interpretacijo Etude št. 2, skladbo iz novejše serije 12 etud, ki jih pripravlja zadnja leta.
Tatjana Gregorič
Nemirna publika je v nedeljo dopoldne v tržaškem Kulturnem domu dopoldne komajda pričakala Palčka in vse njegove, da so prikazali dogodivščine živahnega dečka, ki pa ni bil večji od palca in so mu zato rekli kar Palček (f. KROMA). Otroško igro, povzeto po pravljici bratov Grimm, je Slovensko stalno gledališče iz Trsta pripravilo že ob zaključku lanske sezone in jo je že prikazalo predšolskim otrokom in osnovnošolcem. Vendar pa je zaradi duhovitosti in živahnosti postavitve in odličnega podajanja igre nadvse prijetna, tako da si jo lahko ogledamo v drugo. Sicer pa si je Palček pred nedavnim v Ljubljani prislužil Zlato paličico za režijo, dobil jo je Marko Sosič, in za naslovno vlogo, šla je v roke prikupne Barbare Cerar. Za vse, ki si Palčka še niso ogledali, tolažilna vest, da bodo predstavo še večkrat odigrali.


________GORICA / KABARETNA PREDSTAVA MONIJA OVADIE_____
Ironično razglabljanje o judovski identiteti
Na večeru sta nastopila še glasbenika Vladimir Denissenkov (bajan) in Janos Hasur (violina)
V	goriškem Avditoriju furlanske kulture je po dolgem premoru zaradi prenovitvenih del letos stekla živahna sezona, v okviru katere je v nedeljo zvečer nastopil Moni Ovadia (f. Bumbaca); duhovitemu poznavalcu in posredovalcu judovske kulture v jeziku jidiš in glasbene tradicije klezmer židovskih skupnosti srednje in vzhodne Evrope je med drugim prav v tem Času posvečen niz Dediča, ki ga v Pordenonu vsako leto priredijo v poklon pomembni stvarnosti italijanskega gledališča.
V	Gorici je Ovadia nastopil s kabaretno zasnovano predstavo Perche no? (Zakaj ne?), ki je slonela predvsem na besednih in glasbenih elementih komunikacije, saj tudi ustroj dvorane daje kaj malo možnosti za učinkovite vizualne prijeme. Sicer je Ovadia sam v uvodu označil nastop kot informalno predstavo, v katerem naj bi njegova razglabljanja o judovski identiteti bila nekakšna pretveza za virtuozisticne glasbene vložke Vladimira Denissenkova na rusko harmomko bajan, kateremu se je ob tej priložnosti izjemoma pridružil še violinist Janos Hasur.
Naslov predstave se navezuje na znani vic o židu, ki na vprašanje, zakaj Židje na vprašanje vedno odgovorijo z vprašanjem, odvrne »Zakaj ne?«. S tem duhovitim uvodom se začne razmišljanje o revolucionarni sposobnosti vprašanja, ki ruši ustaljeno resničnost in zato lahko spremeni že določeno usodo.
Resna razmišljanja o človekovi svobodi, da izbira med božjim in zlom, o božjem molku, ki je porok človekove svobode, o holokavstu in molku družbe, ki je dopustila taborišča smrti, citati iz Svetega pisma in učenih esejev se v Ovadijevem razglabljanju prepletajo s številnimi avtoironiCnimi vici o židovskem značaju, ki s svojo lahkotnostjo ne samo poživljajo nastop, a včasih vržejo manj banalno luC na človekov odnos do Boga, kot pravi sam Moni Ovadia. Vse to je v Gorici dopoldnjeva-
lo nekaj pesmi klezmer, ki jih je Ovadia zapel z njemu svojsko vznesenostjo, nekaj solističnih glasbenih vložkov Vladimira Denissenkova, kot posebnost pa še tri transilvanske plesne melodije, pri katerih se je Denissenkovu ■ in Hasurju pridružil Ovadia z razposajenim .žvižganjem.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo goriški avditorij, je z navdušenim ploskanjem kot dodatek izprosilo židovski vic o taščah in še eno transilvansko ljudsko melodijo, (bov)
KUBA / LJUDJE SE 2E VESELIJO SKORAJŠNJEGA OBISKA
BLIŽNJI VZHOD / OBISK
Papež Janez Pavel II. odpotuje danes na Kubo
Režim se ne boji tem, ki jih bo papež načel med svojimi posegi
Clintonov poskus prepričevanja Netanjahuja
Obisk in pogovor potekalo v izredno hladnem ozračju
HAVANA - Pred današnjim odhodom papeža Janeza Pavla II. na Pastoralni obisk na Kubo, kjer se bo zadržal do 25. januarja, se vsi strinjajo, da bo ta zgodovinski obisk papeža v eni zadnjih komunističnih držav vse-stransko uspešen. Casbov režim je poskrbel, da se z obiskom strinjajo tudi neverujoči. Se veC, režim se sploh ne boji tem, ki bi jih lahko papež načel nred svojimi posegi in homelijami. Kubanski veleposlanik v Santiagu de Chile Aramis Fuente je včeraj izjavil, da bo lahko Papež spregovoril o vsem, kar si želi, ker to ne skrbi vlade Fidela Castra. Diplomat je seveda prepričan, da papež ne bo izkoristil obiska v politične namene, kot se je to dogajalo med obiski na Poljskem. »Kuba ni Poljska, pogoji so drugačni,« je Se povedal diplomat.
Vsekakor pa lahko že sedaj trdimo, da bosta imela od obiska korist tako Cerkev kot režim. Za Cerkev je to kronanje desetletnega potrpežljivega tkanja vezi z ljudstvom in režimom, ki bo skoraj gotovo izboljšalo medsebojne odnose. 2e v zadnjem obdobju so se odnosi jned Cerkvijo in oblastjo izboljšali in bržkone bodo v prihodnjem obdobju še boljši. To upajo številni kubanski intelektualci, tudi tisti, ki so zelo blizu režimu. Cerkev je navsezadnje na strani trpečih in revnih. Razhajanja so Se vedno precejšnja, a kot kaže, to ne skrbi režima, ki se čuti dovolj moCne-8a, da premosti tudi morebitne nesporazume. Pisatelj Senel Paz je pove-
VVASHINGTON - V izredno hladnem ozračju je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v Beli hiši sprejel izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. Hladnost je razumljiva, saj je VVashington nezadovoljen s potekom bližnjevz-hodnega mirovnega procesa, ki je zastal predvsem zaradi Netanjahujevega nespoštovanja obvez, ki jih je Izrael sprejel na mirovnem vrhu v Oslu. Po pogovorih ni bilo skupne tiskovne konference, prav tako ne uradnega kosila, da bi bila mera polna, Clinton ni Netanjahuja povabil niti na zajtrk. Že ta zunanja protokolarna znamenja dokazujejo, da je ameriški predsednik nezadovoljen z zadnjim Netanjahujevim predlogom o 9-odstotnem umiku izraelske vojske z Zahodnega brega. ZDA zahtevajo »pomemben in verodostojen umik«, ki naj zaobjame vsaj 12-odsto-
tkov ozemlja. To sta Neta-njahuju jasno povedala že Clintonov odposalnec Dennis Ross in državna sekretarka Madeleine Albright, a sta naletela na gluha ušesa. •
Rezultati včerajšnjega pogovora bodo znani šele po jutrišnjem srečanju Billa Clintona s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Ta se je včeraj v Parizu sestal s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in s premieram Lionelom Jospinom. Arafat je pohvalil francosko in evropsko stališče do bli-žnjevzhodnega mirovnega procesa. V palestinskih krogih pa navajajo, da so sedanji Clintonovi mirovni napori zadnji poskus pred dokončnim polomom mirovnega procesa. Tega se v VVashingtonu jasno zavedajo, tako da bo moral Clinton zastaviti ves svoj ugled in težo, da bo dosegel sprejemljivo rešitev.
dal, da bo šel »iz radovednosti« k papeževi osrednji nedeljski maši na Trgu revolucije v Havani in da bo papežev obisk »koristen za državo in za Cerkev«. Kantavtor Vicente Feliu je zadovoljen s papeževim obiskom, ker bo sovpadal »z veliko zrelostjo kubanske revolucije«. Kuba bo po njegovem izpeljala obisk enkratno, ljudje pa se mu bodo odzvali množično. Igralka Laura de la Uz je izrazila upanje, da bo »obisk zacelil stare rane«. Drugi pa so navajali, da je obisk dokaz kubanske politične odprtosti in zrelosti. Režiser Rolando Ta-rajano je prepričan, da bo imela po obisku kubanska družba večjo duhovno in versko svobodo.
Mnenja so torej lahko deljena, a iz vseh preveva zadovoljstvo, da bo papež obiskal Kubo. Vsi se zavedajo, da papež ne bo zamolčal nobene za Kubo kočljive teme, a od tega bodo vsi imeli koristi, ker se bodo morali zamisliti in podzavestno poiskati odgovor na papeževe izzive. Nedvomno ne moremo pričakovati kakega zasuka glede političnega pluralizma in človekovih pravic, a skoraj gotovo se bo ozračje izboljšalo. Kuba bo po obisku manj osamljena kot sedaj. Morda bodo celo ZDA spremenile svoje dosedanje zadržanje. Newyorški kardinal John 0’Connor se je vCeraj zavzel, da bi ZDA prekinile gospodarske sankcije proti Kubi.
ALŽIRIJA / KONČAN 24-URNI OBISK
Misija evropske trojke izredno koristna
Njen obisk pa ni zaustavil islamskih klavcev, ki so v zadnjih urah pobili še 33 oseb
ALŽIR - Včerajšnji pogovori n evropsko trojko in alžirskim zunanjim ministrom Ahmedom At-tafom so bili »izredno koristni«. To je po dveh urah pogovorov s šefom alžirske diplomacije izjavil podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu Derek Fatchett, ki vodi evropsko misijo. »Razpravljali smo o številnih temah od varnostnih do spoštovanja človekovih pravic in sodelovanja med Alžirijo in Evropsko komisijo,« je povedal Fachett,ld je dodal, da so naCeli tudi vprašanje človekoljubne pomoCi žrtvam islamskega terorja. Pozitivno oceno srečanja je dala tudi podtajnica v avstrijskem zunanjem ministrstvu Benka Ferrero VValdner, ki se je skupaj
govori med
z luksemburškim kolegom George-som VVohlfartom in podpredsednikom Evropske komisije Manue-lom Marinom udeležila pogovorov. Za VValdnerjevo je bil dialog »zelo dober in zelo pomemben«.
Popoldne se je pred svojim odhodom evropska trojka sestala s predsednikom alžirske vlade Ahmedom Ouvahio in s predstavniki opozicijskih strank. Ni pa obiskala, kot je bilo prvotno najavljeno, nobenega kraja, kjer so v zadnjem obdobju fundamentalisticni teroristi zagrešili okrutne zločine.
alžirski državljanski vojni pa bodo znani šele v prihodnjih dneh. Tre-
nutno lahko navedemo, da je trojki nekako uspelo obiti alžirsko nezaupljivost in daje izmenjala mnenje o načinu, kako bi se s skupnimi močmi uprli islamskemu terorizmu, ne da bi se vmešali v notranje zadeve Alžirije in Članic evropske petnajsterice, ki nudijo politično zatočišče alžirskim skrajnežem.
Štiriindvajseturni obisk evropske trojke pa ni zaustavil islamskih klavcev. Včerajšnje alžirsko časopisje je navajalo, da so fundamentalisticni skrajneži v zadnjih urah zaklali širom države še 33 oseh, včeraj pa je prišlo do bombnega atentata na neki mestni avtobus v Alžiru, v katerem je bila ubita ena oseba, 22 pa ranjenih.
EVROPSKA UNIJA - SLOVENIJA / SLOVENSKA DELEGACIJA V BRUSLJU
EU izrekla priznanje Sloveniji in jo seznanila s prihodnjimi pričakovanji
Februarja zasedanje kooperacijskega odbora - Danes s predstavniki Nata
BRUSELJ - Slovenski minister za Evropske zadeve Igor Bavčar, ki se je na obisku v Bruslju pridružil slovenskim veleposlanikom, akreditiranim v državah Evropske unije, se je včeraj zjutraj sešel s podpredsednikom Evropske komisije, pristojnim za skupno trgovinsko politiko, sirom Leonom Brittanom. Minister je po srečanjih izrazil zadovoljstvo nad pogovorom, v katerem je bilo Sloveniji izrečeno priznanje za dosedanja prizadevanja na poti integracije v EU in hkrati izpostavljena prihodnja Pričakovanja Bruslja. Podpredsednik komisije Brittan je v pogovoru o prednostnih nalogah Slovenije v okviru priprav na članstvo posebej izpostavil izvedbo pokojninske reforme, uvedbo davka na dodano vred-uost in med drugim vprašanje Prostega pretoka kapitala.
Minister Bavčar se je na dvostranskem srečanju sešel tudi z
visoko predstavnico direktorata Evropske komisije za zunanje zadeve Catherine Day. Sogovornika sta se lotila številnih tem, bistvo srečanja pa so bile priprave na zasedanje skupnega kooperacijskega odbora Slovenije in EU, ki bo 12. februarja v Bruslju.
Drugi sestanek kooperacijskega odbora - prvi je bil marca lani v Ljubljani - bo namenjen pregledu izvajanja dosedanjih sporazumov med EU in Slovenijo. Na sestanku bodo po napovedih ministra Bavčarja načeta tudi nekatera odprta vprašanja, na primer vprašanje izvoza slovenskih vin v unijo in med drugim status Luke Koper, beseda bo tekla tudi o sodelovanju Slovenije v določenih projektih EU. Najverjetneje bo načeto tudi vprašanje spremenjenih cen bencina na italijanskih območjih ob meji s Slovenijo. Tema bo tudi 13. aneks k pridružitvenem sporazumu Slovenije z EU. Z
omenjenim aneksom se je Slovenija obvezala, da bo po štirih letih od vstopa v veljavo pridružit-venega sporazuma sprejela potrebne ukrepe, s katerimi bo državljanom EU po načelu vzajemnosti in nerazlikovanja zagotovila pravico do nakupa nepremičnin.
Slovenija se je tudi zavezala, da bo od zaCetka veljavnosti sporazuma po načelu vzajemnosti zagotovila pravico do nakupa nepremičnin tistim državljanom EU, ki so imeli tri leta stalno bivališče na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Kot menijo diplomatski viri v Bruslju, gre ratifikacijo slovenskega pri-družitvenega sporazuma v vseh parlamentih petnajsterice pričakovati do konca letošnjega leta.
Minister za evropske zadeve se je nato pridružil devetim veleposlanikom in odpravnikom poslov v državah unije, ki se od
ponedeljka mudijo na posvetovanjih o vidikih vključevanja v EU. Sogovorniki slovenske delegacije so številni predstavniki delovnih teles Evropske komisije, predvsem direktorata za zunanje zadeve, za regionalno politiko in kohezijo ter za kmetijstvo.
Slovenskim veleposlanikom, akreditiranim v državah EU, se bodo v drugem delu obiska, namenjenem zvezi NATO, pridružili kolegi, akreditirani na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Turčiji. O vidikih širitve Severnoatlantskega zavezništva in krepitve sodelovanja s partnerskimi državami se bo slovenska delegacija danes pogovarjala z namestnikom generalnega sekretarja zveze NATO Sergiom Ba-lanzinom, vodjo vojaškega odbora Klausom Neumannom in s pomočnikom generalnega sekretarja za politične zadeve Klausom Petrom Klaiberjem. (STAJ
V Skadra upor
i« •• I »I	8
policijskln enot
S KADAR - Po nekajdnevni napetosti zaradi imenovanja novega skadrskega policijskega poveljnika je včeraj prišlo do odkritega upora dela policijskih enot, ki so vdrle v skadrsko prefekturo in za talca zajele prefekta Gezima Podgorico in številne funkcionarje. Uporniki zahtevajo, da Skadar nemudoma zapustita njihov novoimenovani poveljnik Mithat Havari in policijski general Sokol Bare, ki je s policijskimi specialci prispel v mesto, da bi preprečil morebitne zaplete. Pred prefekturo so postavili barikade, ki jih straži 200 s strojnicami in protitankovskimi raketometalci do zob oboroženih ljudi. Upornikom so se kot kaže pridružili tudi pripadniki Demokratske stranke nekdanjega predsednika Salija Berishe.
Ustanovili so Protikomunistično skadrsko združenje in sedaj grozijo s splošnim uporom, Ce ne bodo oblasti izpolnile njihovih zahtev. Vodja tega združenja Alfons Grishai je tudi napovedal, da vsak čas pričakujejo okrepitve oboroženih mož iz bližnjih vasi. Teh vesti za sedaj še ni nihče potrdil, prebivalstvo pa zaplet jemlje zelo resno, saj so skadarske ulice prazne, trgovci pa so predčasno spustili navojnice svojih trgovin. Skadar so kot kaže že obkolile posebne enote notranjega ministrstva, tako da obstaja upravičen strah, da bi poskušale te enote s silo rešiti ta zaplet. Do sedaj sta bila po zadnjih podatkih težje ranjena dva policijska specialca, ko so uporni policisti pred napadom na prefekturo napadli tudi svojo policijsko postajo.
GORICA / PRIPRAVE NA VOLITVE 14. JUNIJA
RONKE / PO ZAGOTOVILIH DEGRASSIJA
KINO
Številne dileme glede koalicij in kandidatur
V levi sredini se krepijo prizadevanja za skupno listo - Konflikti tudi v Polu svoboščin
Z Dežele 10 milijard za nove kanalizacije
Denar bo šel družbi Enam, ki oskrbuje 9 občin na Tržiškem, med katerimi je tudi Doberdob
Slabih pet mesecev pred občinskimi volitvami, ki bodo v Gorici in nekaterih manjših občinah v pokrajini 14. junija sočasno z volitvami za obnovitev deželnega sveta, je na pohtiCnem prizorišču že opaziti prve premike. Za kako zanesljivo napoved glede županskih kandidatur je še prezgodaj, saj je še odprto vprašanje, ali se bosta glavni koaliciji predstavili skupno ali z ločenimi strankarskimi listami in celo različnimi županskimi kandidati. Prve govorice in napovedi gre zato vzeti z vso potreebno previdnostjo.
V levi sredini se krepijo prizadevanja za oblikovanje skupne liste, potem ko so nekatere časopisni Članki v prejšnjih dneh dajali to možnost za odpisano. Za skupno listo se je javno opredelil mestni tajnik DSL Salomoni, ki poziva vse levosredinske sile, naj vse druge delne interese podredijo potrebi po zamenjavi vodilnega kadra na občini. DSL
Sezonsko
znižanje
s popusti
od 30%.^ moška
.S#
J
r
oblačila
ul. Carducci 24
tel. 537561
se sklicuje na močno uveljavitev Oljke in SKP z Volčičem na senatnih volitvah tudi v Gorici: zmage ne gre precenjevati in ni avtomatično ponovljiva, toda spričo objektivne krize sedanje večinske koalicije bi široko levosredinsko zavezništvo imelo možnost uspeha. To zavezništvo naj bi presegalo Oljko in zajelo tudi SKP in morebitne sredinske predstavnike.
Tudi gibanje »Cittadini per ITsontino« potrjuje zvestobo Oljki. Njegov županski kandidat leta ’94 Bruno Crocetti je odločno zanikal, da bi skupaj s “forzistom” Zamparom snoval neko transverzalno grupacijo, in zagotavlja dosledno nastopanje v okviru Oljke.
Prav sinoči je pokrajinski koordinator zavezništva Franco Miccoli sklical prvi sestanek strank koalicije na občinski ravni z namenom, da se preveri možnost skupne liste. Po pravkar omenjenih stališčih je Miccoli optimistično razpoložen in prepričan, »da bo prevladala zdrava pamet«.
Upoštevati pa je treba tudi silnice, ki delujejo v nasprotni smeri. Ena je gotovo sočasnost z deželnimi volitvami, kjer ohranitev proporCnega sistema gotovo ne spodbuja
POPUSTI O A C/ DO SU%
N ere, lisica, natrija, svizec in druga krzna.
GORICA
ul. Garibaldi 3, tel. 0481/32363
združevanja. To bi utegnilo vplivati tudi na občinske volitve. Potem so tu še negativne izkušnje s pokrajinskih volitev. V delu Oljke je občutiti nejevoljo do Ljudske stranke, ki da nastopa preveč strankarsko, odprto pa je tudi vprašanje Zelenih, ki se menda ogrevajo za samostojni volilni nastop.
Nič boljše niso razmere v Polu svoboščin, kjer ponovna Valentijeva kandidatura ni tako gotova, kot je kazalo pred Časom. Po eni strani so še odprte igre med veljaki v FI, kjer trije vodilni možje (Ro-moli, Valenti Devetag) naskakujejo tri vplivna mesta (predsedstvo Fundacije goriške hranilnice, župan, deželni svetovalec), po drugi tudi partnerji zahtevajo večjo težo: to velja tako za NZ kot za CCD in CDU, ki se združujeta in hoCeta povečati vpliv. Poteza CDU, ki zahteva razčiščevanje v koaliciji, je očitno že tempirana na junijske vohtve.
Vsaka napoved je močno preuranjena za Severno ligo, ki je pod komisarsko upravo videmskega deželnega vodstva. Nastopila naj bi s svojo listo, govori pa se tudi o možnosti sodelovanja z desno sredino v morebitni balo-taži.
Deželna uprava bo z letošnjim finančnim zakonom zagotovila 10 milijard lir za dograditev grezničnega omrežja v Tržiču in v drugih osmih občinah tržiškega območja, med katerimi je tudi Doberdob. Vest je podpredsednik deželne uprave Michele Degrassi posredoval včeraj upravnemu svetu družbe Enam na srečanju na županstvu v Ronkah.
Družba Enam (»Energia, ambiente multiservizi«) je nastala po združitvi in preoblikovanju nekaterih storitvenih konzorcijev med občinami tržiškega okoliša. Poleg Tržiča so članice še občine Doberdob, Foljan, Ronke, Šempeter ob SoCi, Škocjan,
Rajonski svet v Podgo-ri bo pobudnik javne manifestacije o zdravstvu v Gorici. Na predsi-noCnji seji so ugotovili, da je med občani občutiti veliko negodovanje zaradi vedno slabših storitev in da manjka vsaka jasnost glede bodočnosti bolnišnice. Eni še vedno obljubljajo novo bolniš-
Starancan, Turjak in Za-graj. Družba skrbi na območju teh občin za dobavo pitne vode in metana, za upravljanje kanalizacij in prečiščevanje odplak, za javno razsvetljavo in nekatere druge storitve.
Deželno financiranje pomeni izpolnitev obveze, ki jo je Degrassi skupaj z odbornikom za prostorsko načrtovanje Mariom Puiat-tijem sprejel že na prejšnjem srečanju s predsednikom Zandomenijem in ostalimi upravitelji družbe Enam. Z njim bo mogoče dopolniti dele omrežij, ki še niso bili financirani iz državnih virov.
Pomen dopolnitve grezničnih omrežij na Tržiškem je dvojen. Po eni
nico, drugi govorijo o popravilu stare, dejstvo pa je, da se taCas zapirajo oddelki in slabša oskrba bolnikov. Podgorski rajonski svet bo zato, tako kot je bil že leta 1975, pobudnik javne manifestacije, da bi enkrat za vselej razCisitili namene javnih upraviteljev glede mestne bol-
strani gre namreč za izboljšanje zdravstveno-hi-gijenskih razmer v teh krajih. Po drugi je izboljšanje celotnega sistema kanalizacije in prečiščevanja voda bistvenega pomena za odpravljanje bakteriološke onesnaženosti morja v Panzanskem zalivu, kar je predpogoj za turistične razvojne načrte na tem delu obale. Z delno dograditvijo kanalizacije in preCišCevalnih naprav se je v zadnjih letih onesnaženost že precej zmanjšala, z novimi posegi pa naj bi še dodatno izboljšali razmere, s Čemer bodo turistični načrti poštah vse zanimivejši, je na srečanju podčrtal Degrassi.
nišnice. Z manifestacijo naj bi tudi podprli pobudo za Čezmejno sodelovanje z bolnišnico v Šempetru. Shod bodo priredili v Podgori, ne izključujejo pa, da bi v sodelovanju z drugimi rajoni razširili akcijo.
Na isti seji so tudi zaključili lanskoletne raCune in zaceli načrtovati dejavnosti za leto 1998. Med drugim so se dogovorili, da bodo maja priredili v šoli novo razstavo o zgodovini Pod-gore. Na njej bodo predstavili bogato gradivo, ki ga niso mogli pokazati na lanski podobni razstavi.
Govor je bil tudi o javnih delih. Dokaj kritični so bili na raCun občinske uprave zaradi problema ureditve odtoka voda: že v lanskem proračunu so bile v ta namen predvidene tri milijarde lir, problemi pa so še vedno nerešeni. Bojijo se, da se ne ponovi primer “paše-rele”: državna uprava je že pred tremi leti dodelila občini 3 milijarde, o kakem začetku obnovitvenih del pa ni duha ne sluha.
r RAZSTAVA / V KULTURNEM DOMU DO 27. T.M. n
»Drugi v Alpah« le še nekaj dni
Zanimivo naključje med razstavo in obiskom Maura Gorane
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je še do ponedeljka, 27. trn., na ogled zanimiva razstava »Gli altri delle Alpi - drugi v Alpah«o desetih manjšinah v severni Italiji. Doslej si jo je ogledalo že veliko zainteresiranih obiskovalcev. Največjo pozornost obiskovalci posvečajo Cimbrom, Mokenom, Okcitancem in Franko-pravoslavcem, kar je tudi povsem razumljivo, saj so ostale manjšine kot npr. nemška, ladinska, furlanska, da ne govorimo o slovenski, že bolj poznane v našem krogu. Razstavo v Gorici prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturni dom, odprta pa je ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v
večernih urah med raznimi prireditvami.
Omeniti gre še zanimivo naključje, ki se je vsililo ravno v obdobje odprtja razstave. Prejšnji teden je bil gost goriške sekcije Cai v Kulturnem domu Mauro Corona, Furlan, pisatelj in umetnik. Corona je doma iz Erta, kraja, ki je žalostno zaslovel ob tragediji Vajonta in je fotografsko zabeležen v katalogu razstave »Drugi v Alpah« kot izraz bogatega kulturnega delovanja furlanske stvarnosti v Italiji. Srečanje s Corono se je torej, čeprav le po naključju, neposredno ujemalo z razstavo, tako da je en kulturni dogodek obogatil drugega.
PODGORA / RAJONSKI SVET BO PRIREDIL SHOD
Zaskrbljeni za bolnišnico
Kritični do občinske uprave, ki ne izvaja načrtovanih javnih del
GORICA
VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean Jacques Annaud. I. Brad Pitt.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »II matrimonio del mio mi-gliore amico«. Juha Roberts.
TRZIC
EKCELSIOR 17.30-21.00 »Titanic«. L. Di Caprio in Kate VVinslet.
3 ŠOLSKE VESTI
OS »JOSIP ABRAMsIZ PEVME vabi starše otrok zadnjega letnika vrtca na ho-spitacijo v prvi razred v dneh 22. in 23. t.m. Umik: 8.10 -12.00.
il PRIREDITVE
SKICE GORICE je naslov najnovejse knjige Alda Rupla in Hijacinta Jusse. Predstavili jo bodo nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici na srečanju z avtorjema, ki ga prirejata Kulturni dom in revija »Isonzo-SoCa«.
V KATOLIŠKI KNJIGARNI bodo v petek, 23. trn., ob 18. uri predstavili knjigo Kraška simfonija Rafka Dolharja. Delo in avtorja bo predstavila Ivanka Hergold.
IŽ3 OBVESTILA
V PRIPRAVI JE RAZSTAVA DEL ROBERTA HLA-VATYJA ob 100-letnici umetnikovega rojstva. Prireditelji (Ars galerija) naprošajo zasebnike, ki hranijo Hlavatyjeva dela in so pripravljeni posoditi jih za razstavo, naj pokličejo na tel. 533177 (Novi glas) ah 82040 (prof. Vida Bitežnik).
PD RUPA-PEC vabi na izlet na sneg v nedeljo, 15. februarja, v Podkloster. Prijave: Tanja Kovic tel. 882285.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obveSCa, da je rok za dodatne prijave za letovanje na Kanarskih otokih do 28. januarja (na sedežu ob sredah in pri odbornikih).
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVEDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes: 11.00, Gabriella Trpin vd. Spazzali iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori.
VOLVOV70
VELIKI KARAVAN PODJETJA, KI JE IZUMILO KARAVAN
Bencinske verzije od 126 CV do 250 CV, tudi s pogonom na štiri kolesa in v verziji turbodizel z neposrednim vbrizgom in 140 CV, vsi serijsko opremljeni z ABSom, airbagom, bočnim airbagom, klima napravo in elektronskim imobilzerjem.
OD 49.912.000 LIR
BREZOBRESTNO FINANSIRANJE
(Primer: Finansirana vsota: 22.000.000 lir v 18 mesecih - mesečni obrok 1.220.000 lir T.A.N. 0 - T.A.E.G. 1,45. Strošek priprave pogodbe: 250.000 liir - Kolek: 20.000 lir)
V primeru odobritve finančne družbe SveviaFin, finančna družba za avtomobil Volvo.
votvo
Kakovost in varnost
Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721
Vaš bančni partner
v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
raj na obisku v Londonu pomudil tudi evropski komisar Mario Monti, ko je dejal, da je ugodna ocena ekonomskih in finančnih ministrov EU o italijanskem finančnem zakonu in davčni reformi priznanje za velika prizadevanja Rima na področju fiskalne discipline. DavCni popravki, ki so bili izvedeni v zadnjih letih in še posebno v zadnjih osmih mesecih, se po Montijevi oceni uokvirjajo v projekt koordiniranja evropske davčne politike, ki na področju sistema davkov sicer ne predvideva nobene harmonizacije, vendar zastavlja temeljne kriterije, ki naj vsem Evropejcem zajamčijo enake pravice, možnosti in informiranost.
_ EVRO / ZAGOTOVILO CIAMPIJA IN VISCA
Dodatnih varčevalnih posegov letos ne bo
Gospodarsko-finončni program že aprila, davčni pritisk se bo znižal takoj, ko bo mogoče - Pohvala Montija
RIM - Italija se mora zavedati, da je startala iz yelike daljave v teku za izpolnitev maastrichtskih nreril, dvomi, ki se zdaj Pojavljajo in ki so pred-oret najpogostejših pripomb, pa zadevajo prav vzdržljivost tega teka.
Vlada je na te dvome odgovorila z reformami, od davčne in reforme javne Uprave pa vse do zadnje, reforme trgovine. Tako sta včeraj v pogovoru s Časnikarji menila zakladni minister Ciampi in njegov kolega s finančnega resorja Visco, ki sta se skupaj udeležila inavguracije akademskega leta Policijske šole Finančne straže.
»Ne smemo pozabiti, da smo startali v pogojih, ki so bili zelo daleč od zastavljenih ciljev, na pripombe glede vzdržljivosti doseženih rezultatov pa odgovarjamo predvsem s strukturnimi reformami, ki smo jih začrtali in med katerimi je davčna refor-ura eden od stebrov,« je dejal zakladni minister, ki se je v svojem nagovoru zadržal tudi pri znižanju inflacije in obre-stnih mer na državne vrednostne papirje, kar je omogočilo lani prihranek Pri izdatkih za obresti v vrednosti 16 tisoč milijard lir (od 202 tisoC na 186 tisoč milijard). Potrdil je nato svojo napoved, da namerava vlada antici-Phati predstavitev svojega gospodarsko-finanCne-ga programa (DPEF) že na aPril, tako da bo evropskim partnerjem ponudila dodatne spoznavne elemente, ko bodo odločali o seznamu držav, ki bodo prve uvedle evro.
Ta inovacija bo mogoCa zato, ker vladi ne bo treba pripravljati običajnega korektivnega finančnega manevra, je dejal Ciampi, ujegove besede pa je potrdil tudi finančni minister Visco: »Letos ne bo dodatnih varčevalnih ukrepov sredi leta, zato imamo dovolj Časa za premislek in da vidimo, kako
se bo gibala gospodarska rast; glede te rasti pa obstaja ena sama neznanka, in sicer vprašanje, kolikšen bo učinek krize na azijskih trgih.« Visco se je pomudil tudi pri vprašanju visokega davčnega pritiska in obljubil, da ga bo vlada znižala takoj, ko bo imela »eno samo liro več«. »Toda ne gre pozabiti, da smo država, ki je v obdobju 1980 -1992 akumulirala javni dolg v vrednosti 62 odstotkov bruto domačega proizvoda, ki ga ni mo-goCe odpraviti Cez noC, ampak le postopoma z večanjem primarnega bilančnega presežka,« je dejal Visco, ki je dodal, da bo ta presežek letos znašal 6, 5 odstotka.
Pri makroekonomskih uspehih Italije se je vCe-
r TRENDI / PO PODATKIH ISTATA
Pospešena rast industrije
Oktobra za 7% več prometa
RIM - Podatki, ki jih je včeraj objavil zavod Istat potrjujejo živahno rast industrijskega sektorja, ki je oktobra lani dosegel za 7, 1 odstotka večji promet kot v enakem mesecu lani, medtem ko so se naročila povečala za 13, 1 odstotka. V prvih desetih mesecih lanskega leta se je promet povečal za 3, 3, naročila pa za 6, 2 odstotka. Kar zadeva oktobrski promet je Istat dodal, da se je ta povečal tako na notranjem (+6, 7%) kot na tujem trgu (+8,1%).
Promet z investicijskimi proizvodi se je oktobra lani povečal za 10, 7 odstotka, z vmesnimi dobrinami za 8, 1 in s proizvodi za široko porabo za 3 od-
stotke. Posebno velik poskok prometa pa so v istem mesecu zabeležili v kovinski industriji (+17, 4%), industriji transportnih sredstev (+16, 9%), nekovinskih mineralov (+12, 5%) in v proizvodnji električnih strojev (+10, 7%). Negativno pa je bilo gibanje prometa v naftnih rafinerijah (-6, 2%) ter v sektorju strojenja in predelave usnja (-7, 1%).
Tako industrije! kot sindikati so podatke ocenili za zelo pozitivne, saj potrjujejo zagon industrijskega sektorja, to pa je tudi najboljše jamstvo, da se bodo učinki naposled začeli kazati tudi v rasti zaposlenosti.
BAZOVICA / DRUŽABNOST OB PONOVNEM ODPRTJU
Gostilna Grgič dobila novo upraviteljico
Za dobro počutje gostov bo v prenovljenem obratu odslej skrbelo Loredana Guštini
Pred kratkim se je zamenjala uprava Gostilne Grgič v Bazovici. Dosedanji dolgoletni gospodar Andrej Grgič in gospa Marija sta zaupala znano gostilno sredi vasi z veC kot 150-letno družinsko tradicijo mladim silam. Nova upraviteljica, nasmejana Loredana Guštini (na sliki Foto Kroma), ima dolgotrajne strokovne izkušnje, saj je bila 12 let zaposlena v znanem tržaškem baru zraven sedeža RAI in 5 let v prav tako znani openski kavami.
Prejšnji teden so mlada upraviteljica in lastniki gostilne (družina Grgič) slavili novo odprtje s prisrčno družabnostjo, ki so se je udeležili številni gosti, vaščani in kolegi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, med temi tudi predsednik SDGZ Marino Pečenik in predsednik gostincev Lino Doljak.
Gostilna ima sedaj pov-
sem obnovljen videz; za vsa potrebna dela, ki vključujejo prilagoditev novim predpisom o varnosti javnih lokalov, je poskrbela družina‘Grgič. Ponudba gostilne bo ostala zvesta tradicionalni
klienteli, a bo imela tudi poseben posluh za mlade in ostale nove goste. V njej bodo na voljo krajevna vina s tipičnimi narezki in značilnimi jedmi kot vampi, golaž, žbica, ipd. S pomladjo se obeta
tudi možnost obedov na prostem, zaradi katerih je bila še posebej priljubljena ta bazoviška gostilna.
Novi Članici Zeli gostinska sekcija SDGZ mnogo obiskov in seveda gostov.
Operativen sporazum o jamstvu posojil za drobno podjetništvo
TRST - Mala in srednjevelika podjetja, ki delujejo v tržaški pokrajini in ki nameravajo vlagati za razvoj svoje dejavnosti, imajo nove kreditne možnosti. Operativen je namreč postal sporazum med pokrajinskim združenjem industrij-cev, vladnim komisariatom in zavodom Banca Nazionale del Lavoro, na osnovi katerega bodo lahko podjetja zaprosila za srednje- in dolgoročne kredite, ki jih bo za 60 odstotkov vrednosti jamčil poseben sklad. Ta sklad, finansiran z rezervami in obrestmi, ki so dozorele na razpoložljivosti Sklada za Trst, je zdaj konkretno na voljo za jamstvo kreditov, ki jih BNL podeljuje podjetjem za investicijske programe, namenjene razvoju, razširitvi in modernizaciji njihove dejavnosti, vključno z nakupom surovin in polizdelkov, izvedbo izrednih vzdrževalnih del ali preprosto obnovo proizvodnih naprav in orodja.
Znesek finansiranja ne sme preseči dve milijardi lir, rok odplačevanja kredita pa gre od 18 mesecev do 7 let. Prošnje za posojila in za jamstvo je treba poslati prek združenja industrijcev (Associazione degli Industriali, Trg Skorklja 1), ki bo poskrbelo za tehnično dokumentacijo. Na združenje se lahko obrnejo zainteresirana podjetja tudi za podrobnejše informacije (tel. št. 040/3750-209).
Dobri rezultati banke Antonveneta in NTKB
PADOVA - Po prvih podatkih je bilo lansko poslovno leto zavoda Banca Antoniana Popolare Veneta več kot zadovoljivo: neposredne vloge so dosegle 16.705 milijard lir skupne vrednosti, kar je 25% veC kot leto prej, posojila pa so znašala 15.051 milijard lir in zrasla za kar 31%. Razmerje med čistimi vlogami in Cisto posojilno maso se je znižalo na 2, 8%. Predsednik padovanske banke Silvano Pontello je na sestanku upravnega sveta, ki je vzel v pretres bilančne rezultate, orisal tudi delo, ki je bilo lani opravljeno za krepitev in širitev banCne grupe s pripojitvijo vrste novih zavodov, kot je zadnji primer banke Popolare Jonica. Upravni svet je vzel v pretres tudi položaj Nove TKB, za katero so bili sklenjeni sporazumi z likvidatorji stare TKB za določitev aktive in pasive, tako da bo banka v letošnjem letu v celoti operativna.
Zagrebška CRT-Banka lani ni ustvarila dobička
TRST - Prvo poslovno leto hčerinske bančne družbe tržaške banke CRTrieste-Banca, zagrebške CRT-Banka, d.d., se je končalo s primanjkljajem za okrog 500 milijonov lir. Podatek, ki izhaja iz predhodne bilance poslovnega leta 1997, so v Trstu sicer pričakovali, saj so na poslovni izid vplivali stroški za zagon bančne dejavnosti, ki pa bo po zadnjih mesecih lanskega leta sodec omogočila, da bo letošnje poslovno leto pozitivno tudi z dohodkovnega vidika. CRT-Banka je bila ustanovljena v Zagrebu 25. oktobra 1996 z večinskim (65%) kapitalskim vložkom CRTrieste-Bance, ostali delničarji pa sta italijanski finančni družbi Finesi iz Pordenona in Simest iz Rima ter skupina hrvaških podjetij, ki je lastnica 20-odstotnega vložka.
CGIL se zavzema za zakon, ki bi odvračal od nadurnega dela
VIDEM - »35-umi delovnik ni ideološko vprašanje. Treba ga je uvesti in se zanj dogovarjati od podjetja do podjetja. Predvs.em pa je treba sprejeti take ukrepe, ki bodo z večjo produktivnostjo lahko ustvarjali nova delovna mesta.« Tako mnenje je VValter Cerfeda, ki je pri CGIL na državni raven odgovoren za pogajalsko politiko, zagovarjal na deželni direkciji CGIL v Cervinjanu. Po njegovem mnenju morajo ukrepi ob uvajanju 35-umega delovnika vsebovati davčne olajšave in spodbude za podjetnike, ki bodo ta delovnik uvedli, poleg tega pa je potreben tudi zakon, ki bi odvračal od nadurnega dela. Cerfeda tudi pravi, da 35-umi delovnik ne predstavlja čudežnega recepta in da je CGIL še naprej »proti obveznemu zakonu za vse.«
<	20. JANUAR 1998	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
22 <	ameriški dolar	1793,00	1828,00
00	N	nemška marka	972,00	992,00
	funt šterling	2930,00	2985,00
s °	švicarski frank	1190,00	1220,00
w N l-	belgijski frank	46,63	48,63
	francoski frank	288,00	298,00
5- ^ c/i	danska krona	253,00	263,00
1^11»	Jjj£	norveška krona	233,00	243,00
3 U	švedska krona	219,00	229,00
35 V	kanadski dolar	1236,00	1276,00
M m	portugalski eskudo	9,11	10,01
=3 N	nizozemski gulden	857,00	882,00
cc N	avstrjski šiling	137,20	141,70
O	španska pezeta	11,10	12,20
S	grška drahma	5,94	6,74
N	irski šterling	2440,00	2520,00
. zir\	japonski jen	13,47	14,37
	avstralski dolar	1144,00	1214,00
»j	madžarski florint	7,00	9,00
F	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,20	10,45
		
20. JANUAR 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1791,00	1821,00
nemška marka	975,00	993,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	858,00	883,00
belgijski frank	46,84	48,64
funt šterling	2910,00	2990,00
irski šterling	2442,00	2537,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,06	6,66
kanadski dolar	1236,00	1271,00
švicarski frank	1192,00	1217,00
avstrijski šiling	137,48	141,98
slovenski tolar	10,15	10,40
MILANSKI BORZNI TRG
20. JANUAR 1998
INDEKS MIB 30: +1,52
delnica
cena var. %
delnica
cena var. %
	
20. JANUAR 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1807,170
EKU	1944,150
nemška marka	982,800
francoski frank	293,520
funt šterling	2947,130
nizozemski gulden	872,140
belgijski frank	47,645
španska pezeta	11,601
danska krona	258,020
irski šterling	2467,690
grška drahma	6,240
portugalski eskudo	9,610
kanadski dolar	1255,940
japonski jen	13,977
švicarski frank	1206,390
avstrijski šiling	139,690
norveška krona	238,320
švedska krona	223,720
finska marka	325,000
Alleanza Ass.	22.126	-0,08
Bca di Roma	2.302	-5,11
Bca Fideuram	8.626	-1,41
Bca Pop.MI	13.811	+0,42
Benetton	30.729	-2,18
Comit	7.106	+1,99
Credit	5.962	-2,34
Edison	11.234	-1,92
Eni	10.169	+0,58
Fiat	5.545	+3,62
Generali	49.287	+0,55
Imi	22.708	-0,19
Ina	4.213	+2,33
Italgas	7.286	-1,60
La Fondiaria	9.301	-1,87
Mediaset	9.835	-1,72
Mediobanca	15.779	-2,47
Montedison	1.651	-1,01
Olivetti	1.410	-2,48
Parmalat	2.590	-1,25
Pirelli Spa	4.793	+0,77
Ras	18.796	-1,17
Rolo	28.358	-1,11
Saipem	9.271	+2,22
San Paolo To	18.740	-2,76
TIM	8.253	-1,04
Telecom Ita	12.184	-1,43
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOVICE
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
ZOI 2006
Stefanel in Polti naprej Polzela in Laško izpadla
Stefenel - Kovmothena Polzela 70:55 (28:25)
Stefanel: Gentile 5, Portaluppi 12, Jovanovič 12, Mi-chelori 2, Sigalas 3, Ruggeri 7, Sahlstrom 8, Kidd 14, Sambugaro, Cantarello 7.
Polzela: Kobale 6, Jeklin 8, Horvat 6, Petranovič 4, Rituper 5, Rovšnik 3, Jagodnik 4, Cmer 8, Samanič 8, Cizej 3
PM: Stefanel 14:17; Polzela 7:11; MET ZA 3 T: Ste-
6:17 (Jeklin 1:1, Horvat l:/3, Petranovič 0:2, Rituper 1:1, Rovšnik 1:3, Jagodnik 0:4, Cmer 2:2, Cizej 0:1) MILAN - Po pričakovanju so košarkarji Stefanela, M so že v Polzeli visoko slavili, zmagali tudi na povratni tekmi šestnajstine finala evropskega pokala, in se brez težav uvrstili naprej.
: 79:59 (42:25).
Košarkarji Pivovarne Laško pa so izgubili tudi povratno srečanje proti turškemu Tofasu in tako izpadli. Izid srečanja je bil 85:78 (34:40) za Turke.
Juventus prvi polfinalist
TURIN - Z neodločenim izidom 0:0 proti Fiorentini na povratni četrtfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala se je Juventus uvrstil v polfinale, saj se je prvo srečanje v Firencah končalo 2:2. Danes in jutri bodo na sporedu še preostala tri srečanja. DANES: ob 18.40 (Raidue) Mer - Milan (izid prve tekme 0:5); 20.45 (Italia uno) Roma - Lazio (1:4). JUTRI: 20.35 (Rete 4) Atalanta - Parma (0:1).
Vrača se Baggio, odhaja Ulivieri
BOLOGNA - Roberto Baggio se vrača v Bologno, odhaja pa trener Renzo Ulivieri, s katerim se je sprl. Ulivieri ni odstopil, a je pozval predsednika kluba Gazzonija, naj ga odstavi. »Brez mene se lahko moštvo, reši, brez Baggia ne. Ce sem jaz mottini element, je prav, da grem,« je dejal Ulivieri, predsednik Gazzoni pa mu je dal 24 ur časa, da se premisli.
Makkinen končal reli Morite Carlu
GAP - Sanje dvakratnega svetovnega prvaka v reliju Finca Tomija Makkinena, da bi letos dosegel prvo zmago na reliju Monte Carlo, so se končale v snegu pod cesto blizu francoskega kraja Gap. Makkinen, ki je vodil po prvih treh etapah letošnjega Monte Carla, je v torek že na prvi izmed sedmih hitrostnih preizkušenj s svojim mitsubishijem zdrsnil z zasnežene ceste in končal tekmovanje. Vodstvo je tako prevzel Spanec Carlos Sainz (Toyota), zmagovalec 'Monteja" v letih 1991 in 1995.
Divac za dva meseca "ouT
NEW YORK - Pred srečanjem košarkarske NBA fige v Charlottu, kjer so sršeni s 109:88 premagali Rap-torje iz Toronta, so domači košarkarji zvedeh neprijetno novico - prvi center Vlade Divac, ki si je na tekmi z Detroitom poškodoval koleno, bo moral na operacijo, nato pa bo najmanj dva meseca prisilno počival.
Riva blizu meje 13.000 točk
BOLOGNA - Košarkarji goriške Dinamice Antonel-lu Rivi manjka le še petnajst točk do meje 13.000 kšev, V nedeljo je Riva, 35 let, dosegel proti Montani 25 točk. Ze sedaj je daleč najboljši italijanski strelec vseh časov, absoluitni rekorder za italijansko A figo pa je Brazilec Oscar Schmidt (13.957 točk. Rivi sledijo sloviti Bob Morse (9.785), Chuck Jura (9.779) in Renato Villalta (9.266).
Ivaniševič in Muster te še kot turista
CONI: Turin ali Benetke!
A vstrijca izločil skoraj nepoznani Šved Apeli, »Igre brez meja« so za predsednika št 263 na svetu, za Hrvata usoden Siemerink	Pescanteja samo druga izbira
MELBURNE - Na teniškem Australian opnu za grand slam so nekateri favoriti že v prvem krogu doživeli neprijetno presenečenje.
Osmega nosilca, Avstrijca Thomasa Mustra, je premagal povsem neznani, na 263. mesto svetovne lestvice uvrščeni Šved Jan Apeli s 6:4, 7:6 (7:5), 7:5. Nič bolje je ni odnesel hrvaški tenisač Goran Ivaniševič, a se lahko tolaži s tem, da ga je po dolgotrajnem boju premagal igralec, ki ni neznan v teniškem svetu, Nizozemec Jan Siemerink. Svoj uvodni nastop v Melbournu je bolje končal peti nosilec Britanec Greg Ru-sedski, ki je premagal Američana Davida VVitta. Brazilec Gustavo Kuerten, 12. nosilec, je premagal Spanca Jacoba Diaza. Tretji nosilec Američan Michael Chang je s precej težavami premagal Danca Kennetha Carlsena Od Italijanov je v igri ostal le Andrea Gaudenzi, izpadla pa sta Martelli (izgubil je proti Agassiju) in Furlan. Pomembnejši izidi 1. kroga, moški: Escude (Fra) - Lars-son (Sve) 5:7, 4:6, 7:5, 6:1, 10:8, Costa (Spa/16) - Haas (Nem) 7:6 (7:5), 6:2, 6:4, Martin (ZDA) - Sanchez (Spa) 6:1, 6:4, 6:1, Reneberg (ZDA) - Ondruska (JAR) 6:3, 6:1, 6:1, Chang (ZDA/3) - Carlsen (Dan) 6:3, 7:6 (7:2), 5:7, 6:3, Alami (Mar) -Radulescu (Nem) 7:6 (7:0), 5:7, 6:3, 6:2
Agassi (ZDA) - Martelli (Ita) 3:6, 7:6 (7:3) 6:2, 6:2, Wheaton (ZDA) - Craca (Nem) 6:4, 3:6, 6:3, 6:3, Alon-so (Spa) - Furlan (Ita) 7:6 (11:9), 6:2, 2:6, 6:2, Rios (Cil/9) - Stafford (Avs) 6:1, 6:0, 6:3, Raoux (Fra) - Stolle (Avs) 2:6, 6:3, 4:6, 6:2, 6:0, Golmard (Fra) - Henman (VB) 6:3, 6:7, (3:7), 6:2, 3:6,
Ivaniševič že out
11:9, Medvedev (Ukr) -Smith (Avs) 6:2,6:0,6:2,
Berasategui (Spa) - Braa-sch (Nem) 3:6, 6:3, 6:4, 6:3, VVoodbridge (Avs) - Devvulf (Bel) 7:5, 6:3, 7:5, Rusedski (VB/5) - Witt (ZDA) 7:6 (7:4), 6:3, 6:4, Enqvist (Sve) - Marin (Spa) 6:3, 6:4, 6:3, Kuerten (Bra/12) - Diaz (Spa) 6:3, 3:6, 6:3, 6:2, Apeli (Sve) - Muster (Avt/8) 6:4, 7:6 (7:5), 7:5, Gaudenzi (Ita) - Pescariu (Rom) 6:2, 4:6, 6:2, 6:2, Siemerink (Niz) - Ivaniševič (Hrv/13) 6:2, 7:6, (7:3), 3:6,6:4.
Med ženskami so nosilke brez posebnih težav prečkale prvo oviro. Prva nosilka Švicarka Martina Hingis je v prvem krogu premagala Nemko Probst s 6:1, 6:2. Deveta nosilka Francozinja Testud je bila boljša od Španke Leon Garcie, desetopostavljena igralka Nemka Huber pa je ugnala Francozinjo Sarah Pitkovvski. Tudi 16. nosilka Japonka Ai Sugiyama je po začetnih težavah gladko premagala Španko Ma Antonio Sanchez Lorenzo. Peta nosilka Francozinja Mary Pier-ce je Kitajko Li Feng odpravila mimogrede, s 6:0, 6:0. Tudi tretja postavljena igralka
Južnoafričanka Amanda Coetzer ni imela večjih težav z Avstrijko Barbaro Paulus. Zlahka pa je zmagala tudi sedma postavljena igralka, Španka Aranbca Sanchez.
Pomembnješi izidi, 1. krog: Sanchez (Spa/7) - Lee (Taj) 6:0, 6:4, Schultz-Mc-Carthy (Niz/11) - Maruška (Avt) 7:6 (8:6), 7:5, Makarova (Rus) - Golarsa (Ita) 6:4, 1:6, 6:4, Kurnikova (Rus) - Stude-nikova (Svk) 6:2, 6:1, Pierce (Fra/5) - Feng (Kit) 6:0, 6:0, Coetzer (JAR/3) - Paulus (Avt) 6:2, 6:0, Hingis (Svi/1) - Probst (Nem) 6:1, 6:2, Testud (Fra/9) - Garcia (Spa) 6:3, 6:2, Huber (Nem/10) - Pitkovvski (Fra) 5:7, 6:0, 6:0, Sugiyama (Jap/16) - Sanchez Lorenzo (Spa) 4:6, 6:1, 6:3, Vaidya-nathan (Ind) - Pizzichini (Ita) 5:7, 6:4, 6:2, Van Roost (Bel/14) - Simpson (Kan) 6:3, 6:2.
RIM - Italijanski olimpijski odbor se bo prihodnjo sredo izrekel o kandidaturah za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, obravnaval pa bo samo kandidaturi Turina in Benetk (Dolomiti), ki sta edini »italijanski«. Tako je v intervjuju za deželni radijski in TV dnevnik dejal predsednik Conija Mario Pescan-te po včerajšnjem srečanju s predsednikom deželnega odbora Giancarlom Cruderjem v Rimu.
»Trbiž ni tretja naša kandidatura (uradni nosilec projekta iger »brez meja« je tokrat, kot znano, Celovec, op. ur.) in torej ne predstavlja alternative za Benetke in Turin. Mi bomo na mednarodni ravni podpirali italijansko kandidaturo. Samo v primeru, da bi se na iz boru Mednarodnega olimpijskega komiteja naš kandidat
ne uvrstil v finalni krog, upam pa, da se to ne bo zgodilo, bomo podprli Celovec. Vendar gre za drugo izbiro,« je dejal Pescante.
Predsednik Conija je Cru-derju vsekakor zagotovil, da bo Coni dal na razpolago Celovcu vse objekte in strukture s trbiškega območja in bo z avstrijskim olimpijskim odborom sodeloval tako na tehničnem kot organizacijskem področju.
Pescantejevo stališče nedvomno predstavlja šibitev kandidature »iger brez meja, tako kot je pred štirimi leti avstrijska kandidatura Gradca predstavljala šibitev za Trbiž, takratnega nosilca skupnega projekta.
Bolj kot Turin in Benetke pa se lahko Conijevega stališča veseli švicarski Sion, najmočnejši kandidat za igre leta 2006. Kjer se prepirata dva...
_______KOŠARKA / EVROPSKA LIGA______
Pau Orthez jutri v Ljubljani
Bolonjski Teamsystem drevi v Jeruzalemu brez Myersa
Tekmo 3., kroga 2. dela košarkarkse evropske lige bo bolonjski Teamsystem odigral že danes v Jeruzalemu proti Hapoelu. Ozračje v bolonjskem moštvu ni najboljše in že se govori o odstavitvi Bianchinija. Danes bo za Bolonjčane spet lahko igral tudi bivši as NBA fige Domini-que VVilkins, zato pa se je poškodoval Carlton Myers, ki bo mogoče nared šele za nedeljsko prvenstveno tekmio proti Sieni.
Košarkarji Uniona Olimpije bodo jutri gostili francoski Pau Orthez. Za Ljubljančane na tej tekmi nekaj velja samo zmaga, kajti po vebčastnem zmagoslavju proti Barceloni in trdemu pristanku na trdih tleh s Kinderjem si ne smejo več privoščiti spodrsljaja, še posebno ne proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek, oziroma v borbi za napredovanje. Tako Francozi kot Slovenci imajo po 17 točk, zato bo tekma enako pomembna za obe ekipi. Trener Zmago Sagadin kar malo s strahom gleda na spopad. »Pau je tradicionalno neugoden nasprotnik in tudi tokrat
bo podobno. Imajo zelo specifično igro, saj na trenutke nastopajo tudi s petimi nizkimi igralci, kar pomeni, da veliko menjajo igralna mesta, zato je zlasti težko braniti koš. Mi bomo poskusih uveljaviti ekstremno višino, ki je oni nimajo, se pravi dobiti skok, zaustaviti pa bo potrebno tudi hitre protinapade, ki so njihovo močno orožje,« je povedal Sagadin.
Ljubljanski strateg se najbolj boji Thierrya Gadouja, ki je po njegovem mnenju najboljši francoski igralec zadnjega desetletja, spoštljivo pa se izraža tudi o ostalih igralcih. Moustapha Sonko je velik talent, vendar igra v valovih, enkrat odlično, drugič povprečno, Američan Keith Veney je na nekaterih tekmah že "razbil" nasprotnike, Laurent Foirest je stari znanec tivolskih košev centra Ronnieja Smitha so Ljubljančani spoznali lani, ko je igral za ASVEL, nevaren pa bo zagotovo tudi mladi reprezentant Francije Fabien Dubos.
Tekma v Tivoliju se bo začela ob 20.15.
Obvestila
Ol / PREDSTAVITEV SLOVENSKE REPREZENTANCE OB PROTESTU ALPSKIH SMUČARJEV
SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t.m. avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška 131 na Opčinah, danes, 21. januarja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SPOT prireja 25. trn. ter
l.	, 8., in 15. februarja smučarske tečaje v Podkloštru. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627.
KD VALENTIN VODNIK vabi na nedeljska smučarska izleta 25. t.m. ter 1. februarja na Kanzel. Odhodi iz Doline (Sanca) ob 6. uri, vpisovanja v trgovini pri Martini Mauri (tel. 8327121), dodatne informacije na tel. 0338-5032176.
SD POLET vabi na jubilejni 30. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. t.
m.	ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Slovenija želi v Nagonu vstopiti v svojo zlato olimpijsko dobo
Poleg nekaterih alpskih smučarjev imajo možnost za odličje še skakalec Primož Peterka, biatlonka Andreja Grašič in deskarka Polona Zupan
LJUBLJANA - V Ljubljani so se predstavili reprezentantje, ki bodo zastopali Slovenijo na olimpijskih igrah v Naganu. Na predstavitvi je bilo 16 športnikov, manjkali pa so alpski smučarji in smučarke, ki so s izostankom izkazah svoje nezadovoljstvo, ker na Japonsko ne potuje več njihovih predstavnikov, predvsem tistih, ki nastopajo v hitrih disciplinah.
Prek svojega predstavnika za medije so tekmovalke, tekmovalci in njihovo vodstvo poslali sporočilo za javnost, v katerem piše: »Odločitev Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije nas je presenetila in razočarala. Alpski smučarji smo bili seznanjeni z zahtevanimi normami in smo jih med zimsko sezono skušali izpoMti ali se jim približati, ne glede na to, da so se nam zahtevani kriteriji zdeli prestrogi za majno državo, kot je Slovenija. S prizadevanjem smo nekatere tekmovalke in tekmovalci norme izpolnili, nekateri pa so se jim močno približali, tako da po našem mnenju ustrezajo in celo presegajo kriterije, ki so nazadnje obveljah za druge športne panoge. Naš protest bi bil povsem neutemeljen, če bi predpisani kriteriji veljali za vse naše udeležence. Kljub vsemu pa alpski smučarji podpiramo udeležbo naše biationske in skakalne ekipe na OI v Naganu.«
V uvodnem govoru je alpske smučarje za odsotnost opravičil vodja slovenske olimpijske odprave v Naganu Stane Valant, ki je tudi
predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZTS). Voditelja programa predstavitve Igor Bergant in Eva Longyka sta kljub njihovi odsotnosti na kratko predstavila vse alpske potnike za Nagano. To so Urška Hrovat, Spela Pretnar, Alenka Dovžan, Nataša Bokal, Mojca Suhadolc, Spela Bračun, Jure Košir, Andrej Miklavc, Matjaž Vrhovnik in Bernhard Knauss. Za Koširja, Miklavc, Hrovatovo in Pretnarjevo bo to že tretja olimpijada, Bokalova, Dovžanova bosta na najveCji športni prireditvi nastopih drugič, ostah pa so debitanti.
Slovenska reprezentanca se je z zadnjih ZOI v Lillehammerju leta 1994 vrnila s tremi bronastimi odličji alspkih smučarjev Alenke Dovžan, Katje Koren in Jureta Koširja. Tudi v letošnji sezoni so načrti reprezentance smeli, vendar glede na rezultate tekmovalcev tudi realno dosegljivi. Predsednik OKS Janez Kocijančič je že po OI v Atlanti, kjer sta srebrni odličji osvohjila kajakaš Andraž Vehovar in atletinja Brigita Bukocev, napovedal po bronasti in srebrni dobi slovenskega športa načrt preboja slovenskega športa v naslednje, najžlahtnejše obdobje. Prva priložnost bo že februarja na Japonskem. Razen nekaterih alpskih smučarjev, ki jih ni bilo na predstavitvi, na visoka mesta, ob ugodnem razpletu tudi med prvo trojico, lahko poseže zlasti najboljši slovenski športnik za leto 1997 in zmagovalec svetovnega pokala in lanske novoletne intersport turneje Primož Peterka, evropska prvakinja biatlonka Andreja Grašič, ki je
lani na generalki pred OI v Naganu na olimpijski progi dosegla eno izmed treh zmag na tekmah za svetovni pokal, ter evropska prvakinja v deskanju na snegu Polona Zupan.
»V pripravljalnem obdobu smo dobro delali in tudi načtrti treninga v letošnji sezoni so bili dobro zastavljeni. Le forma ni bila taka, kot bi si želel. Zadnja zmaga na tekmi za svetovni pokal v Zakopanih na Poljskem mi vliva upanje, da bo v nadaljevanju letošnje sezone steklo bolje,« je menil Peterka pred premiernim olimpijskim nastopom. Grašičeva je na OI nastopila že v Lillehammerju, njen prvi cilj pa je izboljšanje njene
Anglež s petimi nastopi na OI
LONDON - Britanski alpski smučar Graham Bell je novi rekorder v nastopih na olimpijskih igrah. Britanski olimpijski komite je 31-letnemu smučarju potrdil nastop v smuku na OI v Naganu, ki bodo za Bella že pete v njegovi karieri. Začel je leta 1984 v Sarajevu, ko je z 32. mestom tudi dosegel najboljšo olimpijsko uvrstitev, nato pa nadaljeval z olimpijskimi nastopi leta 1988 v Calgaryju, 1992 v Albertvillu in 1994 v Lillehammerju. Bell bo s petimi nastopi na OI prehitel tri smučarje, ki so nastopili na štirih OI: Avstrijca Antona Steinerja, Andreasa VVenzla iz Liechtensteina in Hubertusa von Hohenloheja, ki je tekmoval za Mehiko.
najboljše uvrstitve, 18. mesta.
»Lani mi je v Naganu, ko sem zmagala, ustrezala tako proga kot strehšče. Na progi je veliko strmih spustov, na katerih je potrebno paziti, da ne padeš, prihod na strelišče pa je zaradi spusta pred tem olajšan. Vesela sem tudi, ker bomo tokrat prvič v zgodovini nastopih z žensko štafeto, saj na OI ne bom sama in se bo breme odgovornosti porazdelilo,« je menila Grašičeva. Olimpijski krst bo na OI v Naganu doživela tudi dvajsetletna Zupanova, ki bo nastopila v veleslalomu, ta disciplina pa bo prvič na programu OI. Zupanova je že pred začetkom letošnje sezone v deskanju na snegu napovedala boj za odličja, optimistične napovedi pa je potrjevala z odličnimi nastopi. Njena mati Vida, nekdanja odlična alpska smučarka, jo je po sedemletnem udejstvovanju v alpskih disciplinah zastrupila z deskanjem na snegu. »Sprva je bila to zgolj zabava, ko so prišli prvi odmevnejši rezultati, pa sem se povsem posvetila tej panogi, »je povedala Naklanka.
Umetnostna drsalka Mojca Kopač je nastopila že na olimpijadi v Albertvillu in je nasploh edina slovenska drsalka z olimpijskim nastopom. »Nastopa v Albertvillu se spomnim le megleno. V spominu mi je ostalo le olimpijsko vzdušje, samega drsanja pa se praktično ne spominjam,« je dejala 23-letna Ljubljančanka, ki je normo za Nagano dosegla na lanskem SP, na letošnjem EP v Milanu pa jo je s 13. mestom samo še potrdila. (STA)
NAMIZNI TENIS / V ZGONIKU
Kras Telital potrdil svojo premoč v FJK
Roberta Zavadlal (levo) v finalu deklic premagala klubsko soigralko Saro Sardo (desno)
Zgoniško namiznoteniško društvo Kras je bilo organizator tretjega kvalifikacijskega turnirja, veljavnega za pristop na ustrezna državna prvenstva. V soboto in nedeljo so za zeleno mizo merila uroči društva iz teritorija Furlanije-Julijske krajine. V seriji treh je bil Zgonik zadnja	deželna
preizkušnja. Deželni turnir je bil namenjen mladinskim kategorijam in združeni 3. in 4. jakostni kategoriji. Kras je nalogo organizatorja izpeljal brezhibno, mladinska vrsta Krasa Tehtal pa je ponovno pokazala, da je daleč najštevilnejša, pa tudi najboljša v deželi. V tek-urovanju po jakostnih ka-tegorijh so nekatere kra-sovke prijetno presenetile. Ker ključa možnih kandidatov za državni finale ne poznamo, jih ne moremo še napovedati. Vsekakor Pa so se vsi zgoniški 'ping-pongaši zelo potrudili, da pridobijo še zadnje kvalifikacijske točke.
Prvega dne so bili na udaru mladi. V vseh mladinskih kategorijah so bile ^negovalke krasovke. Štiri najmlajše deklice, vse zbrane pri Krasu Telital, so v enotni skupini dosegle naslednje rezultate: 1. Lisa Ridolfi, 2. Mateja Cri-srnancich, 3. Eva Carli, 4. Paola Zavadlal. Vse so potem nastopile tudi v višji starostni skupini, kjer so nastopile tudi štiri Kresove deklice. V finalnem delu so igrale med seboj izključno društvene soigralke. Tretjič zapovrstjo je zmagala Roberta Zavadlal. Sara Sardo je bila tokrat druga, tretje mesto sta si podelili Mateja Cri-smancich in Giada Vide-
ni, v četrtino finala (5. - 8. mesto) pa sta prišli Lisa Ridolfi in Alessia Gerebiz-za. Slika premoči se je ponovila tudi pri mlajših kadetinjah, kjer je nosilko tabele Giulio Buttazzoni (Si-stiana) v finalu prepričljivo premagala Roberta Ridolfi. Bron sta si delili Martina Tretjak in Roberta Zavadlal, med prvo osmerico pa sta se zapisali še Alessia Gerebizza in Giada Vidoni.
Najostrejše tekme smo videli pri mladinkah že v začetnih skupinah, ostrina pa se je nadaljevala tja do finala z zmago Daše Bre-sciani nad Martino Milič. Nina Milič in Jasmin Kralj sta si prislužili bronasto kolajno, Kristina Stubelj in Roberta Ridolfi pa 5. do 8. mesto. Fantovska vrsta Krasa Tehtal se lahko pohvali z osvojenim 2. mestom Uroša Fabianija pri naraščajnikih (5.-8. mesto
pri mladincih), bronom Boštjana Miliča (pri mladincih od 9. do 16. mesta) in še enim bronom mladinca Bojana Simonete). Mlajši kadet Jurij Verč pa si je kvalifikacijske točke zagotovil v višji starostni kategoriji pri mladincih z uvrstitvijo v osmino finale.
Formula tekmovanja v višji starostni kategoriji poleg svoje, je precej naporna za igralce še zlasti, ker jih je večina igrala drugi dan še v jakostni kategoriji, kjer je Kras nastopil z 12 predstavniki. Med moškimi sta vidnejši rezultat dosegla Bojan Si-moneta med šestnajsterico in Marjan Milič med 32-terico. Simoneta je izgubil dvoboj z igralcem iz CUS Udine Barbaritom (25, -16, -19!).
V ženski konkurenci sta presenetili dve mlajši igralki. Za začetno presenečenje je poskrbela Ro-
berta Ridolfi, ki je v prvi kvalifikacijski skupini premagala Valentino Chiarelh (Chiadino) in kasnejšo zmagovalko Francesco Gambini (CUS Udine). Treba je vedeti, da je igralka CUS-a nekje na začetku lestvic tretje državne kategorije, torej postavljena za celoten jakostni razred više od Krasovih, ki tudi po letih spadata med naraščajnice. Martina Tretjak se je prebila do finala, njen poraz proti Gambinijevi gre pripisati zgolj pomanjkanju izkušenj (8, -17, -16). Pred tem je bila v maratonski 40 minut trajajoči tekmi premagala še izkušeno se-niorko Cristino Buttelli -Fincantieri, (19, -18, 22). Nekdanja krasova prvoli-gašica Biserka Simoneta je bila tretja, od 5. do 8. mesta pa so se razvrstile njene klubske soigralke Irena Rustja, Jasmin Kralj, Kristina Stubelj in Roberta Ridolfi. Slednja je zelo dobro igrala proti Buttellijevi (-18, 23, - 22). Izvedeno je bilo tudi tekmovanje dvojic. Med osmerico parov so se uvrstili pari Marjan Mihč/Peter Santini in Edi Bole/Bojan Simoneta, poražena od finalnih parov ter Nadia Blasone/Roberta Ridolfi. Zenski par Martina Tretjak/Martina Zavadlal je zasedel tretje, par Jasmin Kralj/Kristina Stubelj pa 2. mesto. Tretjeka-tegornice bodo imele še eno priložnost za kvalifikacijo konec tega tedna, mladinska kategorija pa sredi marca. Oba turnirja pa bosta povezana z daljšim potovanjem v Terni, pa tudi težja, ker bosta enotna za vso Italijo.
JJ.
H NOGOMET / PRVENSTVO CSI n
MLAJŠI aOB ANI
Primorje Tehtal - Muggia 11:0 (4:0,3:0,4:0)
PRIMORJE: Zuppin, Lucchesi 2 gola, Smotlak, Claudio 1, Tuzzo 1, Ferfolja 3, Merigioli 3, Di Maria 1.
Premoč naših mladih nogometašev je bila več kot očitna in njihova zmaga bi bila še obilnejša, če bi ne zastreljah sedemetrovke in zgreših številnih priložnosti za azdetek. Ze dejstvo, da se proseški vratar Zuppin skozi vso tekmo ni dotaknil žoge, jasno kaže o poteku te tekme.
NAJMLAJSI CICIBANI
Montebello Don Bosco A - Primorje Tehtal 5:0 (1:0, 3:0,1:0)
PRIMORJE: Hrovatin, A. Cok, J. Cok, Knate, De De-naro, Škabar, Scassalepore.
V okrnjeni postavi in proti vsaj za leto starejšim nasprotnikom so najmlajši porseški nogometaši izgubili. Predvsem v prvi tretjini pa so bili gostje povsem enakovredni domačinom, ki so povedli tik ob izteku časa. Da je naše moštvo pokazalo velik napredek, kaže tudi djestvo, da je z istim nasprotnikom še ne pred nedavnim izgubilo kar z 0:10.
HOKEJ IN LINE / PRED ZAČETKOM PRVENSTVA
Letošnji cilj Poleta je uvrstitev v finalni del najvišje lige
Poletovi hokejisti in line so igrali že drugo kolo za italijanske prvoligaše. Poletov-cem je lani uspel velik met, da so se uvrstili v italijansko Al ligo, letos pa so kar uspešno začeli novo sezono.
»Z dosedanjim obračunom smo lahko več kot zadovoljni, glede na to da smo zadnje čase bolj malo trenirali, saj smo ostali brez vadbenega prostora. Treniramo enkrat tedensko v Pierisu, enkrat pa v Trstu z Gorazdom Pučnikom izključno gojimo telesno pripravo,« je uvodoma dejal Mojmir Kokorovec, odgovorni za hokejsko sekcijo pri SD Polet.
Italijanski pokal naj bi bil uvod v prvenstvo...
»Res je. Italijanski pokal je idealna priprava za prvenstvo. Naš cilj pa je, da se borimo za prva mesta ah celo za zmago. V pokalu imamo lažjo nalogo kot v prvenstvu, saj v pokalu ne nastopajo ekipe, ki sedaj igrajo v italijanskem prvenstvu v hokeju na ledu.«
Hokej in line (ah z rolerji) se tudi v Italiji hitro razvija. Koliko ekip sploh nastopa v raznih ligah?
»Število ekip se je stoodstotno povečalo. Kar pa je spodubdno, je to, da je ogromno narasla število mladih ekip, kar pomeni, da je popularnost tega športa tudi v Italiji vse večja.«
Kakpo pa je z naraščajem pri vašem društvu?
»Imamo lepo število mladih in v prvenstvu under 15 smo celo med boljšimi v severni Italiji. Naš vratar Denis De Santis pa je tudi v reprezentanci Treh Benečih.«
Kdaj pa se bo začelo prvoligaško prvenstvo?
»Začelo se bo marca, takoj ko se bo končal italijanski pokal.«
Vaš cilj?
»Da bi se uvrstili v finalni del. Lani smo namreč izpadli v polfinalu.«
Stroški za prvenstvo gotovo ne bodo majhni ...
»Prvoligaško prvenstvo seveda zahteva velike stroške. Že smo na delu, da bi si zagotovili finančno pomoč s sponsorji. Stroški za gostovanja, opremo, vadbene prostore so zelo visoki. Vsaka finančna pomoč je seveda več kot dobrodošla.« (bi)
DOSEDANJI IZIDI ITALIJANSKEGA POKALA
1.	kolo (Pieris): Polet Kwins - Butchers Mestre 6:4 (strelci: Rušanov 3, M. Medeot 2, Fonzari 1); Polet Kvvins - Vodo Gortina 11:3 (Mitja Kokorovec, Fonzari in Letica 2; S. Kokorovec, Volpet, Poloni, M. in D. Medeot 1)
2.	kolo (Spinea): Polet Kvvins - Sportivi Ghiaccio Vicenza 10:0 (M. Medeot 3, Mitja Kokorovec 2, Fonzari, Letica, Rušanov, Samo Kokorovecin Poloni po 1); Polet Kvvins -Pademo Vicenza 14:1 (M. Medeot 4, Rušanov 3, Letica in Samo Kokorovec 2, Fonzari, D. Medeot in Poloni 1.
POLETOVA POSTAVA: Mojmir Kokorovec, D’Angelo; Mauro in David Medeot, Rušanov, Borme; Fonzari, Letica, Mitja in Samo Kokorovec; Rebek, Volpet, Poloni, Ma-dock; trener Rušanov.
Tretje kolo italijanskega pokala bo 25. t.m. v Gorici.
Poletovi hokejisti na proslavi ob 30. obletnici ŠD Polet
rT MINIBASKET
Bor- Breg 114:28
BOR: Kovač 8, Malalan 18, Corbatti, tndelicato 6, Trevisan 13, Crevatin 4, Bole 3, Kemperle 1, Marconi 20, Norio, Sosič 16, Bemetti 4, Nadhšek 24.
BREG: Faragha, Mihalič, Puzzer 22, Boneta, Vodopivec, Ota 2, Kralj, Cobau, Vascotto, Vascotto.
Borovi minikošarkarji so proti začetnikom Brega (na sliki) visoko slaviti. Tokrat so imeti vsi, predvsem tisti borovci, ki po navadi manj igrajo, možnost večjega nastopanja. Pii Bregu je bilo očitno začetniško neznanje, ki se bo dalo odpraviti samo z veliko dela in Cimvečjega števila odigranih tekem. Borovce bi pohvaliti za dokaj lepo skupinsko igro.
TURNIR EWIVA
Polet - Dardi 56:9
POLET: Simonettig 2, Daneu 2, Jevnikar 2, Piccini 2, Maruišič 2, Jovanovič, Gantar 4, Milano, Sosič 18, Rožac 2, Vescovi 4, Turco 12, Bukoavec 6.
To je bila za našo mlado ekipo že tretja zmaga v štirih nastopih. Cestittamo!
MINI IN SUPERMINIODBOJKA / CELODNEVNI TURNIR UISP NA STADIONU 1. MAJA
Med 120 otroki tudi veliko ekip naših društev in šol
Med temi pa se je najbolj izkazala Kontovelova B ekipa superminiodbojke - Tudi Bor, Sokol, Gruden in Kosovel
V nedeljo se je na stadionu 1. maja v Trstu odvijal prvi od letošnjih turnirjev Bimbivolley, H ga je tudi tokrat priredilo združenje UISP za kategorijo mini in super-mini odbojke. Odziv je bil tudi tokrat zelo dober: svoje pravkar osvojeno prvo odbojkarsko znanje je prišlo preizkušat približno 120 otrok, saj je bilo v kategoriji mi-niodbojke prijavljenih 9, pri super-miniodbojki pa kar 21 ekip. Med temi je bilo tudi lepo število naših. V mlajši konkurenci je imel Konto-vel dve ekipi, pri starejših pa je bilo zastopstvo še večje: eno ekipo je imel Sokol, dve Bor, tri Kontovel, nastopili pa sta tudi naši nižji srednji Soli in sicer nabrežinski Gmden in openski Kosovel, vsaka s tremi ekipami. Nastop naših dijakov je sad njihovega dela med rednimi urami telesne vzgoje in šolskega športnega krožka.
Turnir se je odvijal ves dan, vsi so veliko igrah, kakšen je bil njihov tekmovalni uspeh (čeprav imajo turnirji UISP-a v glavnem netek-movalni značaj, je povsem jasno, da je treba tudi sestaviti lestvico, saj tudi udeleženci sami dobro vedo, kako so se odrezali) pa si oglejmo sedaj.
MINIVOLLEV
(letnik 1988 in mlajši)
Devet nastopajočih ekip so razdeliti v dve izločilni skupini, v kateri se je vsak pomeril proti vsakemu. Prvi dve uvrščeni iz vsake skupine sta se nato pomerili v polfinalu in finalu, ostale pa v tolažilnem turnirju. V skupini B se je Kontovelu A uvrstitev v finale izmuznila za eno samo točko, Kontovel B pa je naletel na premočne nasprotnike.
Končna lestvica: 1. LucchiniA, 2. TS VoUey3, 3. Brunner, 4..TS Volley 1, 5. Lucchini B, 6. Kontovel A, 7. TS Volley 2, 8. Kontovel B, 9. S.An-drea.
KONTOVEL A: Jana Majovska, Olga Manzato, Alenka Verša, Anja Žužič.
KONTOVEL B: Tanja Luxa, Nika Racman, Saša Reggente, Valentina Vescovi.
SUPERMMVOLLEV
(letnika 1986 in 1987)
Kot rečeno, je bilo tu ekip 21. Sestavih so štiri izločilne skupine, tri po pet ekip in eno po šest. Tudi tu sta se prva in druga iz vsake skupine uvrstila v četrtfinale, ostati pa so igrah v drugih tolažilnih skupinah, odvisno pač od njihove uvrstitve v predtekmovanju. Najbolje se je odre-
zala ekipa Kontovela B, čigar igralke so predvajaje res lepo igro, ki je včasih bila po kakovosti že zelo podobna tisti, ki jo lahko vidimo v nekaterih mladinskih prvenstvih. Konto-velke so se prebile do finala, kjer so s tesnim 1:2 klonile pred ekipo TS VoUey A, ki pa so jo sestavljali štiri fantje. Ostale naše ekipe so igrale s spremenljivo srečo, pomembno pa je, da so se prav vsi zabavali in se naigrah, vsi pa so ob koncu izjavili, da si takih turnirjev še žehjo.
Končna lestvica: 1. TS Vohey A, 2. Kontovel B, 3. Brunner A, 4. SGT
A,	5. Gmden C, 6. Bor A, 7. Kosovel C, 8. Bor B, 9. Gmden A, 10. S.An-drea, 11. Brunner B, 12. Kosovel A, 13. Brunner C, 14. SGT B, 15. Kosovel B, 16. SGT C, 17. Kontovel C, 18. Sokol, 19. Gmden B, 20. TS Volley
B,	21. Kontovel A.
BOR A: Tatjana Arbanas, Giada Cioffi, Lara Crevatin, Andreja Koren, Valentina Pughese.
BOR B: Nataša Balbi, Ivo Carpa-ni, Petra Cercego, Martina Samec, Enrica Sottih.
GRUDEN A: Matija Frandolič, Sandi Lansetti, Stefano Puntar, Matej Štolfa.
GRUDEN B: Denis Nanut, Aleš Plesničar, Arin Žužek.
GRUDEN C: Elisabetta Caharija, Erika Košuta, Sara Radislovich, Jasmina Sossi.
KONTOVEL A: Tamara Cemja-va, Jana Guštin, Valnea Milič, Martina Richiardi.
KONTOVEL B: Neža Kapun, Tereza Pertot, Jessica Stoka, Sandra Vitez.
KOOSVEL A: Greta Barbieri, Sara Carli, Sophie Čorbo, Sophia Kralj.
KOSOVEL B: Denise Bellini, Se-rena Covolo, Katerina Gregori, Elena Racman.
KOSOVEL C: Matija Dolenc, Boris Kalc, Jakob Jugovič, Denis Polis-sa, Kristjan Stopar.
SOKOL: Tjaša Mazzucca, Tanja Mimik, Tajrim Sedmach, Sara Sibe-ha.
Sledilo je nagrajevanje najboljših ekip, ki so dobile pokale. Organizatorji so nato vse povabiti na ponovno odbojkarsko srečanje, ki naj bi bilo zgodaj spomladi, 3. maja pa bo v Miljah zaključno tekmovanje, katerega zmagovalec bo imel pravico do nastopa na državnem finalu. S tem v zvezi so med nagrajevanjem poudarili, da imamo trenutno v Trstu državnega prvaka UISP v kategoriji supermini, in sicer ekipo SZ Sloga.
(INKA)
Danes in jutri na 9. festivalu Alpe Adria cinema
V tržaškem gledališču Miela se nadaljuje 9. festival Alpe Adria Cinema.
DANES Velika dvorana
Ob 10. uri - Cmi val »Brača (Kain i Avelj)«, M. Babac (Yu ’58-64); »Libera«, M. Babac (Yu ’60); »Rok«, D. Jovanovič (Yu ’60); »Bela maramica«, K. Rakonjac (Yu ’57); »Suze«, K. Rakonjac (Yu ’59-64); »Zid«, K. Rakonjac (Yu ’60); »Kapi, vode, ratnici...«, Z. Pavlovič (Yu ’62); »Grad«, K. Rakonjac, M. Babac, Z. Pavlovič (Yu ’63).
Ob 15. uri - Cmi val »Deklica z rdečim glavnikom«, J. Pogačnik (Yu ’62); »Grajski biki«, J.
Avstrijski režiser Christian Fro-sch je zavrnil očetovstvo filma Die totale Therapie«, zato ga vodstvo festivala snoci ni uvrstilo na spored. Režiser je dejal, da je producent poslal to verzijo filma brez njegovega soglasja, medtem ko sam Se skrbi za dokončno verzijo, ki bo izšla z drugačnim naslovom. Isti film so že predvajali na festivalu v Rotterdamu, kjer je doživel precejšen uspeh.
Pogačnik (Yu ’67).
Ob 17. uri - Cmi val »Samomorilci, pozor!, M. Sajko (Yu ’67); »Zgodba, ki je ni«, M. Klopčič (Yu ’67); »Neke nedelje«, S. Rozin (Yu ’87).
Ob 20. uri - Podobe »Pavasaris«, V. Navasaitis (Lit. ’97).
Ob 20.30 - Natečaj »Hosszu alkony«, A. Janisch (-Madž. ’97).
Ob 22.00 - Cmi val »Iskušenje«, B. Sajtinac (Yu ’71); »Budenje pacova«, 2. Pavlovič (Yu ’67); »Triptih o materiji i smrti, Z. Pavlovič (Yu ’60); Povratak, 2. Pavlovič (YU ’63-66); »Voz 4686«, 2. Pavlovič (Yu ’59).
Mala dvorana Ob 17. uri - Podobe »Nella prospettiva della chiusura lampo« P. Pisanelli (It. ’97).
Ob 20. uri - Podobe »The Laundrette« S. Marangoni (It./GB ’96); »Sabina«, R. Ferrucci (It. ’97); »Autobiografica«, F. Arena (It. ’97); »Emtezeit« S. Schneider (-Nem. ’97).
Ob 22. uri - Podobe »Mila 23«, I. Barnabo Micheli (It. ’97).
Cappella Underground
Ob 20. uri - Cmi val
»Tri zgodbe«, J. Kavčič (Yu ’55).
JUTRI
Velika dvorana Ob 10. uri - Cmi val »Pečat«, D. Makavejev (Yu ’56); »Spomenicima ne treba verovati«, D. Makavejev (Yu ’58); »Antonijevo razbij eno ogledalo«, D. Makavejev (Yu ’57); »Ljubavni slučaj ili Tragedija službenice PTT«, D. Makavejev (Yu ’57); »Prokleti praznik«, D. Makavejev (Yu ’58); »Slikovnica pčela-ra«, D. Makavejev (Yu ’58); »Sto je to radnički savjet«, D. Makavejev (Yu ’59); »Nova igračka«, D. Makavejev (Yu ’64).
Ob 15. uri - Cmi val »Lipanjska gibanja«, 2. Zilnik (Yu ’69); »Sloboda ili strip«, 2. Zilnik (Yu ’72; »Kolt 15 GAP«, M. Miloševič in J. Jovanovič (Yu ’71).
Ob 17. uri - Podobe »Horoskop«, M. Adamek (Polj. ’96); »Corning out«, C. Strauch (-Nem. ’96); »Fakel«, S. Peterson (-Nem. ’97); »Karl wie Karlsplatz«, A. Svoboda (Avs. ’96).
Ob 18.30 - Natečaj
»Nje dite nga nje jete«, G. Xhuvani (Alb. ’95).
Ob 20. uri - Cmi val »Črne bašte«, P. Ljubojev (Yu ’72); »Človek iz hrastove šume«, M. Popovič (Yu ’64); »Rekvijem u šivom«, D. Vukotič in A. Pavlovič (Yu ’64).
Ob 22. uri - Podobe »Bači tra batraci«, C. Pignato (It.); »Femme«, D. Kraemer (Nem. ’96); »Marko at Work«, J. Ries (Nem. ’97); »Killing Heinz«, S. Eling (-Nem. ’96).
Ob 22.30 - Natečaj »Farba«, M. Rosa (Polj. ’96).
Mala dvorana
Ob 17. uri - Cmi val »Zaseda«, 2. Pavlovič (Yu ’69); »Paradies. Eine imperialistische Tragikomodie«, 2. Zilnik (’76).
Ob 20. uri - Podobe »Rotta per il Pilastra«, E. Negro-ni, (It. ’97); »Superzero«, M. Casti-glioni (It. ’97).
Ob 22. uri - Cmi val »Dijalog o kolažu«, L. Trifunovič (Yu ’65); »Delije«, M. Popovič (Yu ’68); »Druga obala« M. Antič (Yu ’66); »Doručak sa davolom«, M. Antič (Yu ’71).
Goriški bar Balu gosti jazz trio
V baru Balu na Trgu Cavour v Gorici (rezervacije:	0481-
533359) bo nocoj ob 21.30 koncert tria Marangolo, Tavolazzi-Kaučič. Vsi trije so izvrstni glasbeniki z bogatimi izkušnjami v jazzovski in drugih glasbenih zvrsteh. Saksofonist Antonio Marangolo je dolgo let sodeloval s Paolom Contejem in drugimi glasbeniki (Fossati, Guccini, Va-noni, Makeba, Capossela). Leta 1993 je ustanovil skupino »-Etnology« (jazz in etnična glasba s Sicilije). Ares Tavolazzi (-bas) se je uveljavil z avantgardno skupino »Area«, sodeloval pa je tudi z Guccinijem, Contejem in svetovno znanimi jazzisti (Pat Metheny, Gil Evans itd.). Dolgoletno sodelovanje z slavnimi jazzmani (Steve Lacy, Kenny VVheeler, Paul Bley) ima za sabo tudi “globetrotter” Zlatko Kaučič, ki se je ob vrnitvi v rodno Slovenijo nastanil v Goriških br-dih, sicer pa še rad nastopa s svojimi značilnimi tolkali. Koncertni spored bo ponudil originalne skladbe v znamenju glasbe “brez meja”.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	petek, 23. t. m., ob 20.30 (red A) gostuje SLG iz Celja s komedijo Raya Cooneya »Minister v škripcih« v režiji Dušana Mlakarja.
Ponovitvi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri (red C).
Slovensko stalno gledališče gostuje po šolah s pravljico »Palček«: jutri, 22. t. m., ob 10.30 na Opčinah.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
V	petek, 23. t. m., ob 20.30 (red A) premiera: »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua (v abonmaju -odrezek 7 rumen).
Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (umik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 22. t. m. premiera opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVoligang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn.
Predprodaja vstopnic je v teku: sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), Četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G).
Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih)
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	petek, 23. t. m., ob 20.30 premiera Pirandellovega
dela »Uno, nessuno e centomila«. Režija Marco Mat-tolini. Nastopa Flavio Bucci.
V	nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri se bo v sklopu ciklusa »Povem ti pravljico« predstavila gledališka skupina Bostik iz Turina z delom »Acqua«.
Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od 28. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311).
Gledališče Miela
Do nedelje, 25. t. m. je na sporedu Filmski festival Alpe Adria Cinema. Program objavljamo na drugem mestu,
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Slovensko stalno gledališče gostuje po Šolah s pravljico »Palček«: danes, 21. t. m., ob 10.30 v Romjanu.
Kulturni dom
Danes, 21. t. m., ob 20. uri srečanje z avtorjem: Aldo Rupel in Hijacint Jussa ob izidu knjige »Skice Gorice«.
V ponedeljek, 26. in v torek, 29. t. m., ob 20.30 gledališka predstava »Mojstrski tečaj« (abonma SSG). Od 29. do 31. t. m. večeri filma in kulture »Gorica ki-nema - Gorizia cinema« v organizaciji Kinoateljeja.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Jutri, 22. t. m., ob 20.45 Heinrich Von Kleist »Cateri-na di Heilbronn o la prova del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatro. Režija Cesare Levi.
Ponovitve 23., 24. in 25. t. m.
Teatro Contatto - Avdotorij Zanon
V Četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 se bo skupina QP Produzioni Teatro Indipendente predstavila z delom Harolda Pinterja »Ceneri alle ceneri (Ashes to Ashes)«.
ŽPETER SLOVENOV
Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico »Palček« v petek, 23. t. m., ob 11. uri v Soli.
PORDENON
Deželni Avditorij
Jutri, 22. t. m., ob 17.30 »Moni Ovadia le radici del se e del dove« - spregovoril bo prof. Claudio Magris s tržaške univerze.
_____________SLOVENIJA_______________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom
Danes, 21. t. m., ob 20. uri predpremiera igre Petra
Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda« (za abonma sreda in izven). Premiera bo v Četrtek, 22. t. m., ob 20. uri (abonma premiera in izven).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Predstava »Macbeth« odpade zaradi tehničnih zapletov. Ponovitev za ta abonmaja bo v torek, 3. februarja, ob 19. uri.
V	soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja - razprodano. Informacije (00386-61/222815).
V	soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: Uršula Cetinski »Alma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Nastopa Polona Vetrih.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 21. t.m., ob 19.30 (izven in konto): Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
SNG - Drama
Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni.
V	soboto, 24. t. m., ob 19.30: S. Horvat/K. Zupan/N. MatjaSec »Elizabeth« (izven - konto). Gostuje gledališče Ptuj.
Mala drama: danes, 21. t. m., ob 20. uri: D. Potočnjak »Metuljev ples« (izven (konto).
Lutkovno gledališče
Jutri, 22. t. m., ob 17. uri (izven): Svetlana Makarovič »Kokokoška Emilija«.
V	soboto, 24. t. m., ob 11. in ob 17. uri (izven): Svetlana Makarovič »Sapramiska«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
Deutscher Hilfšverein - Ul. Coroneo 15
V	torek, 27. t. m. ob 20.30 koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Na sporedu Haydn - Trio v G-duru, D. Švara -Trio Posavje 1941 in Smetana Trio v g-molu op.15.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Boris Petrushansky. Na sporedu Schumann, Skriabin in Messiaen.
Gledališče Rossetti
V	soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja.
ROJAN
V	nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri v župnijski cerkvi koncert komornega zbora A VE iz Ljubljane. Na spo-
redu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsta slovenskih božičnih pesmi. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Caminhos«.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	sredo, 28. t. m., ob 20.45 nastop Carolyn Carlson »DalVinterno« na glasbo Boba Dylana. Koreografija Carolyn Carlson.
V	torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve.
ZOPPOLA (PN)
Rototom
V	nedeljo, 25. t. m., ob 21. uri koncert black metal glasbe s skupino Death SS. Za informacije: Franz 0347-4670707 ali Rototom 0434-561285.
_____________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Hit Hotel Casino Park
V	petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo
V	petek, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Musiča nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven).
Za informacije tel. 00386-65/21262.
KOPER
Dvorana Palače Gravisi
Jutri, 22. t. m., ob 18. uri bo nastopil Slovenski kvartet pozavn. Na programu Hassler, Perti, Praetorius, Pezel, Dvorak in Gershwin.
LOKEV
Kulturni dom
V	nedeljo, 25. t. m., ob 21. uri koncert Češke skupine »Už jsme doma«.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	Četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto.
Jutri, 22. t. m., ob 19.30 (abonma torek): D. Božic: »Lizistrata 75«. Predstava za izven in konto.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto.
Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto.
Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25.
t. m. je na ogled razstava o Skedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo, 20): do 27. t. m. je na ogled razstava »Trieste -Graffiti«. Umik: od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
DEVIN
Kmečka hiša: na ogled je razstava Danteja Pisanija »Jadran«.
GORICA
Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled dokumentarna razstava »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«.
Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice.
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85: do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12.
_____________SLOVENIJA________________
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava
grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
LJUBLJANA
Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Vial-lata.
Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave.
RAI 3
slovenski
program

RAI 1
Euronevvs Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Slalom (kom., It. ’65, r. L. Salce, i. V. Gas-sman, Adolfo Celi) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi Giovanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Prima di tu.tto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi) Aktualna oddaja: Porta a porta - Obisk papeža na Kubi (vodita Bruno Vespa in Fabrizio Del Noče) Aktualno: Papež na Kubi Slavnostni sprejem in papežev govor NoCni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: Tempo - Avtorska zgodba, 1.10 Filozofija - Clifford Gaertz, 1.05 Potihoma, 1.20 At-tenti a quei tre R8jy Film: L’ avventuriera
i	| RAI 2	§8 RETE 4		<	[> ITALIA1	e	r Slovenija 1
	Pregled tiska		Nad.: Un amore di nonno		Otroški variete, vmes		Oglasi
	Variete za najmlajše		TV film: Donna d’ onore		Ciao ciao mattina		TV prodaja
	Nan.: Lassie, 8.55 Po-		(dram.. It. ’89, 2. del)		Nan.: Magnum P. I.		Otroški program. Dogo-
	deželski zdravnik		Nan.: Pregled tiska		TV film: Ali’ improvviso		divščine iz živalskega vr-
Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Ci vediamo in TV Dnevnik
Aktualno: Kronika v živo 18.10 Dnevnik, vreme Nogomet: Imter - Milan (pokal Italije, Četrtfinale) Dnevnik
Večerni dnevnik TV film: 11 mastino (i. Eros Pagni, Albina Čenči, Flavio Insinna) Izžrebanje lota Variete: Bentornata Patty - Koncert Patty Pravo Izžrebanje lota Dnevnik, Neon klnjige, v parlamentu, vreme, šport Film: Patto di morte (krim., i,. G. George Glasbena oddaja
RAI 3
Jutranje vesti
Film:	Rappresaglia
(dram., It. 73)
Dok.: Italija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Tgr Evropa
Šport: mali nogomet, ženska košarka Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Aktualno: Magazzini Einstein, 20.30 Blob Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Film vero - La storia di Gualtiero Dnevnik, kultura, pregled tiska, vreme Variete: Fuori orario
Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa’ Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Inferno (dram., ZDA ’53, i. R. Ryan)
Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo
Film: II braccio violento della legge 2 (krim., ZDA 75, i. Gene Hackman) Pregled tiska Nan.: Peter Strohm, 2.40 Wings
@ CANALE5
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna oddaja: Signore mie (vodi Rita Dalla Ghiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Renthaller) Aktualna odd. o zdavju: Vi vere bene salute Verissimo na licu mesta Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo Variete: Tira & Molla Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: II rosso e il nero (dram., It.-Fr. '97, i. Caro-le Bouquet, Kim Rossi Stuart, J. Godreche, 1.) Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
una sconosciuta Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira
Variete: Ciao ciao tutti al mare Risanke
liffl Risanke: Simpsonovi Aktualni odd.: Colpo di fulmine (vodi M. Hun-ziker), 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: Sweet Valley High Variete za najmlajše in risanke Mila in Shiro, Sai-lor Moon
Nan.: Xena principessa guerriero
Odprti studio, šport Nan.: Melrose Plače Variete: Sarabanda Nogomet: Roma - Lazio (pokal Italije, Četrtfinale) Nan.: Millenium Fatti e misfatti Šport studio, 1.20 Italija 1 šport Pregled tiska Nan.: The Heights, 3.00 Neverjetni Hulk
# TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nogomet Verde a nord-est Oddaja o živalih Zoom zdravje Aktualno: Il supplemen-to
Film: Ultimo sapore deli’ aria, 00.00 La ragazza della salina Zoom zdravje

MONTECARLO
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Aktualno: Candido Film: Lettere d’ amore (kkom., ZDA ’89)
Variete: Zap Zap Film: Un detective parti-colare (krim., ZDA ’88) Film: Betsy (dram., 78, i. L. Olivier, R. Duvall)
ta (Nem., 10. ep.), 9.45 Dok. serija: Velike knjige (ZDA, 3. del)
Oglasi
Tedenski izbor: nan: Kdo je glavni (ZDA, 8. epizoda), nad.: Gimnazija strtih src (AvstraL, 3. del) Napovedniki Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Svet poroča
Omizje o kulturi Mednarodna obzorja Obzorja duha Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme, šport Oglasi, napovedniki Kviz: Male sive celice Nadaljevanka: Zaročenca (It., i. Danny Quinn, Delphine Forest, 3. del) Risanke Dobro je vedeti Dnevnik, vreme, Šport Nan.:	Nash Bridges
(ZDA, i. Don Johnosn, JeffPerry, A. 0’Toole) Oglasi, napovedniki Osmi dan Podoba podobe Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi, napovedniki Nan.: Grace na udaru (ZDA, 19. epizoda)
Oglasi, napovedniki Koncert orkestra SF Vreme, napovedniki
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani Policija svetuje Klepet o glasbi z Jožico Svete
Oddaja za zamejce v Ita-r liji: Med SoCo in Nadižo Napovednik, videospot dneva
Dnevnik, vreme Zdravje in mi: prepoznavanje bolezni
Nan.: To trapasto življenje (ZDA, 4. epizoda)
Venček domačih Dnevnik TV Primorka
IT Slovenija 2
Vremenska panorama Nanizanka: Pepa in Pepe (Španija, 10. ep.) Tedenski izbor. TV igrica: Kolo sreCe Šport (košarka)
Sobotna noC
Film: VVallerjev zadnji obhod (Nemčija)
TV prodaja
Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 11. ep.) Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Iz dobrega gnezda (Nemčija, 1. ep.) Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreCe Poslovne informacije Dnevnik, vreme, šport Oglasi, napovedniki Šport
Iz slovenskih ateljejev: Izidor UrbanCiC Kviz: Lov za zakladom (Francija, 3. del)
Kviz: Lov za zakladom Nanizanka: Peter Strohm (Nemčija, i. Klaus Lowit-sch, Senla Berger, Gu-drun Landgrebe, Charles Brauer, 11. epizoda) Videoring (ponovitev)
85 Koper
Euronews Slovenia magazin Pogovorimo se o...
Globus Vesolje je...
Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv dnevnik, šport
Otroška oddaja: Ecchec-
cimanca
Sredozemlje
Ski Report
Aktualna tema: Meridiani
TV dnevnik, vreme Odbojka: Salonit - Mladost Zagreb (Evroliga))
TV dnevnik Vsedanes
Radio Trst A
8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski radijski obzornik (ponovitev); 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, 20. del); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ: MePZ Lipa 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na go-riškem valu; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Obiski! iz Arkadije; 18.30 Slov. glasba; 18,45 Vera in naš čas;-19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Glasbeni utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu,
^odgovori; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opold-
nevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.1.5 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, oddaja: Neresnih pet;
19.00	Dnevnik; 20.00 Šport in glasba; 22,00 Zrcalo dneva; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.10 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.25 Zbori; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v
tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO, šport; 16,15 Popevki tedna;
16.30	Izjava; 17.00 Smrlkjina lestvica; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila;10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Iz opere Kres;
20.00	Radioteka 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 20.25 Serenada;
23.00	Jazz session; 0.00 Poročila
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sreda, 21. januaija 1998																	
JASNO	ZMERNO OBLAČNO	OBLAČNO	RAHEL 6	ZMEREN 44	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	NEVIHTE 8	VETER i	MEGLA	TOPLA FRONTA	HLADNA FRONTA X	OKLU ZIJA \		SREDIŠČE CIKLONA C	SREDISCE ANTI- CIKLONA A
DANES
čh>
GRADEC
0/3

S
TRBIŽ
CELOVEC O -2/1

o-3/1
KRANJSKA GORA ^
1 TRŽIČ >-1 /3
CEDAD*^*. 2/5 O
OVIDEM
2/5
^5-
O
S. GRADEC 0/3
MARIBOR O 3/4
M. SOBOTA O 3/4
O PTUJ

CEUE O 2/4
O
KRANJ
i
GORICA o ZV a
3/5 O m---------i/.	POSTOJNA
^	_ .2/3
»N. GORICA 3/5
LJUBU AN A 1/4
N. MESTO 2I* O
mGBtB
O
TRST
PORTOROŽ O 5/7
UMAG
&—
V* OPATIJA - r
KOČEVJE
F
O
^^gRNOMEU
OPATIJA PAZIN	q
REKA
5/7


Oblačno bo, manjše padavine se bodo razširile nad večji del Slovenije. Le na Primorskem bo večinoma suho. Severni veter se bo okrepil.
SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo in razen v severni Italiji ter ob Jadranu se bodo pojavljale manjše padavine. Veter se bo krepil.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55. Dolžina dneva 9.17.
r LUNINE MENE
Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 11.49.

7^
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.15 najvišje 27 cm, ob 11.39 najnižje -16, ob 17.25 najvišje -7 cm, ob 20.13 najnižje -17 cm.
Jutri: ob 4.30 najvišje 29 cm, ob 12.35 najnižje -27, ob 19.17 najvišje 2 cm, ob 22.46 najnižje -3 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje C.
V
BI0PR0GN0ZA
Vremensko občutljivi ljudje bodo se zaznali obremenilni vpliv vremena, zato bodo nerazpoloženi in težko se bodo koncentrirali. Spanec pa bo globok in sproščujoč.
V

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............3
1000 m..............0
1500 m.............-4
°C
2000 m.............-6
2500 m ............-9
2864 m............-11
		
rl		Ih
Lagerfeld za enostavno, vendar čisto eleganco
PARIZ - Nemški modni kreator Karl Lagerfeld, ki ustvarja modele za modno hišo Chanel, se je na pariški predstavitvi visoke mode za letošnjo pomlad in poletje odločil za poenostavitev sloga in za Cisto in celo diskretno eleganco, kar je v precejšnjem nasprotju z njegovimi dosedanjimi modnimi stvaritvami, ki so bile precej kompleksne in polne okraskov. Lagerfeld je svojo Mai-son de Couture v Parizu zaprl in zdaj dela izključno za Chanela. Med ogledali in svilenimi zavesami v legendarni Maison na Rue Cambon je Lagerfeld predstavil kolekcijo z razmeroma širokimi krili, ki pokrivajo kolena, ob tem pa tudi enostavne obleke okrašene z dolgimi bisernimi
nizi. S svojo letošnjo kolekcijo se je Lagerfeld načrtno odločil za na videz revnejšo zunanjost, s Čimer pa je dosegel resnično eleganco. Oblačila so krojena ob telesu in spominjajo na dvajseta leta. Dolge mehke jakne Lan-gerfeld predstavlja skupaj z ravnimi ali plisiranimi krili, ki segajo do gležnjev. Njegova večerna toaleta je impozantna, pri Čemer pa se Lagerfeld nikoli ne odpove enostavnosti. Včerajšnji modni veCer v Parizu se je zaključil z boutiqueom Chanelovih najlepših draguljev.
Na slikah AP: športni model Crnobelega kompleta (zgoraj levo) in temna obleka s prozornim zgornjim delom in razgaljenimi rameni (spodaj)
Do šole in nazaj samo s čolnom
Beloruska šolarja iz vasi Verasnica (približno 200 km južno od Minska) se v teh dneh zaradi narasle reke Prpjat v šolo in domov vsak dan vozita z enostavnim Čolnom
Jeruzalem bo leta 2020 pretežno judovsko mesto
JERUZALEM - Judje naj bi leta 2020 predstavljali 62 odstotkov prebivalstva v Jeruzalemu, Arabcev pa bo predvidoma 38 odstotkov. Po ocenah profesorja Ser-gia Della Pergola bo judovsko prebivalstvo razdeljeno tako, da bo skrajnih ortodoksov 19 odstotkov, vernikov šest odstotkov, 37 odstotkov pa bo laikov. Jeruzalem ima sedaj 550.000 prebivalcev. (STA/AFP)
60-letna Britanka naj bi zanosila po naravni poti
LOISJDON - Elizabeth Buttle, ki je lani novembra rodila v starosti 60 let, je zatrdila, da ni jemala nobenih sredstev za povečevanje plodnosti. Toda tabloid Ex-press je poročal, da naj bi po izjavah nekaterih sosedov Buttlejeva obiskala neko kliniko za povečevanje plodnosti, preden je zanosila. Najstarejša mati na svetu je sicer Italijanka Rosanna Della, ki je bila ob rojstvu prvega otroka stara 62 let. (STA/AP)
Blagodejni utinki dojenja trajajo več let
CHICAGO - Otroci, ki so jih matere dojile, v šob dosegajo boljše rezultate, blagodejni učinki dojenja pa trajajo vse do obdobja pubertete, je zapisano v poročilu raziskovalcev medicinske šole Christchurch na Novi Zelandiji. V raziskavo je bilo vključenih veC kot tisoC otrok, ki so se rodili na Novi Zelandiji po letu 1977, njihov razvoj pa so spremljali do dopolnjenega 18. leta starosti. (STAZHina)
Prispevek Budimpešte za VVallenbergov spomenik
BUDIMPEŠTA - Mestni svet v Budimpešti bo prispeval 10.000 kamnov, s katerimi bodo postaviti temelje za spomenik Raoula VVallenbeiga, ki bo stal v New Yorku pred palačo OZN. Spomenik bodo predvidoma odkriti junija letos, izdelal pa ga bo kipar madžarskega rodu Gusztav Kraitz. (STAZMTI)