Poštnin# plaUana * gotovini.
Izhaja vsak dan »jutra] razven V ponedeljkih ln dnevih po pras«
nikib. — Posamezna Številka Din 1”—, mesefna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80-—*, Uredništvo v Ljubljani, Gregor* tičeva ulica St. 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 ln 80-71.
U i t-
\!U \Q30
Cena Din lw
Rokopisi se ne vračajo. — Oglati
po tarifi ln dogovoru. —Uprava <f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksan« drova cesta St. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostan« eka ulica St. 4.
St. 24:
Ljubljana, sreda dne 2. julija 1930
Leto I.
Izpraznitev Porenja - začetek boljše bodočnosti
Po vseh mestih Porenja resne in svečane manifestacije - Govori politikov o pomenu izpraznitve - Komunisti in narodni socijalisti demonstrirajo v državnem zboru
Pariz, 1. julija. AA. Zunanji minister gospod Briand je poslal visokemu komisarju za Porenje g. Tirardu brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje v imenu francoske vlade za diskreten postopek in popolen red pri izpraznitvi Porenja.
Berlin, 1. julija. AA. Po vsej Nemčiji so včeraj bile velike manifestacije v proslavo izpraznitve Porenja. Nemški državni zbor je imel v proslavo izpraznitve izredno sejo. Nemški listi splošno naglašajo važnost tega dogodka, ki bo imel zelo ugodne posledice za pomirjenje med evropskimi narodi.
Vsi listi soglasno poudarjajo zasluge pokojnega zunanjega ministra dr. Streseman-na, ki je s svojo dosledno spravljivo politiko dosegel, da se je Porenje predčasno izpraznilo in da so nastopili med Nemčijo in njenimi bivšimi sovražniki znosljivejši odnošaji. Predsednik Hindenburg in nemška vlada sta objavila manifest, v katerem se zahvaljujeta vsem onim, ki so padli in trpeli za svobodo Nemčije.
Svečanosti v vseh porcnjskih mestih.
Berlin, 1. julija, n. Vsa Nemčija slavi na najbolj svečan način osvobojenje tretje cone zasedenega Porenja. Vsi jutranji listi prinašajo pod velikimi naslovi podrobna poročila o izpraznitvi nemških krajev. V svojih uvodnikih naglašajo veliki zgodovinski
pomen tega dogodka. V osvobojenih krajih so se okrasile hiše z nemškimi zastavami, narod je navdušen, zastopniki mest polagajo vence na grob ministra zunanjih poslov dr. Stresemanna.
Pri svečanosti v Wiesbadenu je govoril poleg drugih pruski ministrski predsednik Braun, ki se je zahvalil narodu v imenu cele domovine, da je bil za okupacije tako junaško zvest Nemčiji. V Kolnu so se isto-tako vršile velike svečanosti. Nemška državna policija, ki je prevzela službovanje v mestu, je bila burno pozdravljena od meščanov. V Mainzu je bila izobešena na grajskem stolpu nemška zastava. Minister dr. Wttrth je ob tej priliki imel govor, v katerem je pozdravil meščanstvo v imenu vlade ter naglašal velike zasluge dr. Stresemanna, ki je s poslednjimi silami svojega velikega duha ponudil Franciji nemško prijateljstvo.
Vse Porenje živi v znamenju velikega zgodovinskega dogodka.
Berlin, 1. julija. Vsi listi radostno komentirajo zgodovinski dogodek popolne izpraznitve Porenja. Večina listov poudarja, da pomenja ta dogodek začetek boljše in srečnejše bodočnosti obeh velikih sosednih narodov. Vse manifestacije so nosile resen značaj. V državnem zboru so se manifesta-
Prvi plodovi obiska grških privrednikov
Niz važnih člankov o Jugoslaviji - Vprašanje balkanske
gospodarske zveze
Alene, 1. julija. AA. Pot grških privred-nikov po Jugoslaviji je rodila dobre uspehe. Novinarji, ki so se udeležili tega po-seta v naši državi, so po povratku v Grčijo priobčili niz člankov o razmerah v Jugoslaviji. Ti članki so velikega pomena za ugled naše države v Grčiji. Najstvar-nejše sestavke je priobčil znani grški novinar Hamadapulos v listu »Elefteron Vi-ma«. Ti članki so opremljeni g posnetki naših mest in krajev in opisujejo naše gospodarske in kulturne razmere, ki da jim gre velika in svetla bodočnost. Ugledni atenski novinar in narodni poslanec ter veliki prijatelj našega naroda Nikola Za-rifis je priobčil v istem listu dva članka, v katerih razpravlja o gospodarskem sodelovanju med balkanskimi narodi. Glede na potovanje grških privrednikov po Ju-
goslaviji Zarifis ugotavlja, da ieren za ustanovitev gospodarske balkanske zveze še ni razoran in ugoden. Po njegovem mnenju se Bolgari še vedno niso otresli šovinizma v svojih zunanjih trgovskih poslih. Primer povračila železniških voz, o čemer je govoril na seslanku v beograjski borzi dr. Stojadinovič, ni osamljen v trgovski politiki Bolgarije. Svoja opažanja završuje Zarifis s tem, da je treba zbli-žanje med balkanskimi narodi izvesti postopoma s tem, da se združujeta dva naroda. Zarifis predlaga najprvo združitev in gospodarsko sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo in to tako, da naj najprvo z-menjujela svoje proizvode in gospodarske dobrine, zatem pa učvrstita splošno politično sodelovanje med obema državama.
Marljive priprave za konferenco balkanskih držav
Brzojavka gen. Zivkoviča g. Venize!osu
Atene, 1. julija. AA. Jugoslovanski poslanik Jovan Vučkovič je pred kratkim posetil predsednika grške narodne skupščine Ziri-moka in mu sporočil vsebino brzojavke predsednika kraljevske vlade generala Petra Zivkoviča. V tej brzojavki se general Živkovič zahvaljuje za brzojav. poziv predsednika grške narodne skupščine na sestanek delegatov posameznih balkanskih držav. Temu obisku je prisostvoval tudi vodja grške kmečke in delavske stranke in glav-
ni organizator balkanske konference Papa-nastasiu. Ta konferenca bo meseca oktobra t. 1. v Atenah. Papanastasiu je o tem sestanku izjavil, da bo v kratkem obiskal poslanika Vučkoviča radi sporazumnih priprav za oktobrsko balkansko konferenco. Papanastasiu je zadnje dni obiskal poslanika Vučkoviča v jugoslovanskem poslaništvu in ga seznanil s podrobnostmi o organizaciji balkanske konference.
Brzojavki Scliober-Mussolini
Rim, 1. julija. A A. Povodom ratifikacije avstrijsko - italijanske pogodbe o prijateljstvu, arbitraži in spravi je avstrijski kance-lar dr. Schober poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri izreka svojo srčno zadovoljstvo e to pogodbo, ki bo učvrstila iskreno prijateljstvo med obema vladama in narodoma. Mussolini se je zahvalil za prijazne želje in
f ravi v svoji brzojavki, da bo pogodba otvo-ila novo in srečno dobo v italijansko - avstrijskih odnošajih.
Predor pod Rokavskim zalivom končno pokopan
London, 1. julija. AA. Snoči je odobrila spodnja zbornica s 179 glasovi proti 172 odločitev vlade proti gradnji predora pod Rokavskim prelivom.
Pri tem glasovanju ni30 igrali strankarski oziri nikake vloge. Glasovali so popolnoma svobodno. Poslanci so v debati izrazili svoja mnenja brez ozira na strankarske interese. Ministrski predsednik je izjavil, da je po posvetovanju z voditelji strank prišel do zaključka, da gradnja ni upravičena.
cije udeležile vse stranke razen narodnih socijalistov in komunistov, ki so ostentativ-no zapustili sejno dvorano, ko je snoči po debati o proračunu ministrstva za delo povzel besedo ministrski predsednik Briining. Ta je v svojem govoru med drugim podčrtaval, da je odločen sklep Nemčije si priboriti svobodo in enakopravnost na vseh poljih. Pripravljeni smo k prijateljstvu z vsemi bivšimi nasprotniki, pripravljeni smo vstopiti v veliko miroljubno družino narodov cele Evropo, toda v njej ne sme biti nobenih brezpravnih in manjvrednih sinov.
Speyer, 1. julija, d. S starodavnega doma so opolnoči vsi zvonovi naznanjali, da je prenehala okupacija nemških pokrajin. Povsod je zavladalo slavnostno razpoloženje.
Demonstracije komunistov.
Vratislava, 1. julija, n. Včerajšnjo proslavo izpraznitve Porenja so radikalni levičarski in desničarski elementi izrabili za nezaslišane izgrede. Med tem, ko je šla po ulicah vojska z godbo in lampijončki, so levičarski radikali kričali in izzivali paniko. Ko je vojska odšla z ulice, pa so začeli demonstrirati nacijonalci. Do 4. zjutraj so se množice ljudi valile po ulicah. Policija je tolkla po ljudeh s pendreki, kamor je padlo.
Več žensk se jo zaradi udarcev zgrudilo. Neki moški jo pobesnel.
Ludvigshafen, 1. julija, n. Ob priliki proslave izpraznitve Porenja je množica v Kal-serslauternu ponoči vdrla v hiše in hotele separatistov in jih popolnoma demolirala. Vse pohištvo je razbito na kose, ljudi pa so hoteli linčati. Le komaj jih je obvarovalo orožništvo.
Pariz, 1. julija, n. General Guillamaut, ki pride nocoj v Pariz, odide takoj na grob neznanega vojaka. S tem bo dovršen zadnji vojni čin Francije in njenih zaveznikov,
Saarska kotlina
London, 1. julija, n. > Tim esc bo v uvodnem članku bavi z izpraznitvijo Porenja in pravi, da se Nemčija e tem dogodkom vrača v svoj prvotni položaj med velike ln svobodne narode. Od nemškega ozemlja je sedaj ostalo zasedeno samo še Saarsko področje, o katerega pripadnosti bi moralo odločati ljudsko glasovanje. To ljudsko glasovanje pa je, četudi do njega pride, popolnoma iluzorno, ker se natanko ve, da bo vse prebivalstvo soglasno glasovalo za Nemčijo. Francija bi storila najbolje, da Saarsko področje prepusti Nemčiji čim prej, in sicer brez plebiscita, ne da bi čakala na rok, ki je določen z Versailisko mirovno pogodbo.
Kraljeva poslanica romunskemu parlamenta
Ob zaključku zasedanja sporoča vladar svojo zahvalo parlamentu in bivšemu regentskemu svetu
Bukarešta, 1. julija. AA. Parlament je danes zaključil svoje zasedanje. Predsednik vlade Maniu je prečital kraljevo poslanico z ukazom o zaključitvi sesije. Poslanica ugotavlja, da je parlament z uspehom rešil vprašanja finančne kontrole, nadalje vprašanja o izborih državnih financ, o organizaciji poljedelstva in naposled vprašanja o obnovi vojske. Glede zunanje politike opozarja poslanica na ratifikacijo liaaških in pariških sporazumov in veli:
»S terni sporazumi je otvorjena atmosfera popustljivosti in mednarodne vzajemnosti, ki bo omogočila mednarodno sodelovanje. S podpisom teh sporazumov je omogočena ideja o sodelovanju, kakor jo predlaga spomenica francoskega ministra za zunanje zadeve Brianda o federativni organizaciji Evrope. Našo javno mnenje in njegovi predstavniki, kakor tudi zastopniki drugih držav žele trajen mir in napredek te gospodarske organizacije. Zato spremljajo ta predlog z živahno in blagohotno simpatijo.« Zatem priznava spomenica, da je bila nalo-
ga sedanjega parlamentarnega zasedanja, da izvrši historično nalogo ponovno vzpostavitve pravic legitimnega prestolonaslednika. V zvezi s tem izvaja kraljevska spomenica:
»Prešinjen z ideali svojega naroda in v zanosu njegovih stremljenj ter z razumevanjem njegovih potreb hočem voditi njegovo usodo, ki mi je bila poverjena, dobro se zavedajo težke odgovornosti, ki sem jo prevzel nase kot naslednik dveh velikih kraljev. Vladati hočem z željo, da vodim narod v čim boljšo bodočnost, pri čemer se hočem opirati na preudarno delo in se ravnati po pravici in zakonitosti.«
Naposled se spomenica hvaležno spominja bivših regentov in njihovega aktivnega delovanja, ki je omogočilo, da so ostale kraljevske prerogative v zadnjih treh letih nedotaknjene. Spomenica izreka nadalje zahvalo parlamentu, ki da je s priznanjem teh prerogativ olajšal konsolidacijo in napredek države. — To je prva spomenica romunskega kralja Karola II. parlamentu.
Pred važnimi spremembami v grški vladi
Zunanji minister Mihalakopulos odstopi
Atene, 1. julija. AA. Po verodostojnih vesteh iz vladnih krogov, bo o priliki rekonstrukcije kabineta sedanji minister za zunanje zadeve Mihalakopulos izstopil iz vlade. Na njegovo mesto bo prišel Karapanos, bivši minister zunanjih zadev. V zvezi s tem trde, da je g. Karapanos prevzel mesto vladnega poročevalca v veliki ustavotvorni komisiji, ki bo proučila vprašanje grško -turških sporazumov.
Atene, 1. julija. AA. V razgovoru z novinarji je Papanastasiu demantiral poročila grških listov o tem, da bo vstopil v kabinet g. Venizela kot podpredsednik ministrskega sveta. Papanastasiu je priznal, da mu njegovi politični prijatelji svetujejo, naj vstopi v vlado, da pa je on osebno odklonil vsako kombinacijo. Papanastasiu tekom svojega razgovora z novinarji ni zanikal poročila o skorajšnjih izpremembah v sedanji vladi.
Manjša napetost med Francijo in Italijo
Francija odstopi Italiji 40.000 km2 v Afriki
London, 1. julija, n. Po informacijah iz političnih krogov izgleda, da je britanski diplomaciji uspelo, da izgladi francosko-italijansko nesporazumljenje. Kakor ir-dijo tukajšnji krogi, bo francoski zunanji minister Briand raztolmačil italijanskemu poslanku v Parizu grofu Manzoniju izdat-
ke za francosko oboroževanje. Poleg tega je Francja pripravljena, do odstopi dd obmejnega ozemlja med Tunisom in Tri-politanijo Italiji. Italija bi na ta način dobila v okolici čadskega jezera okrog
40.000	km* zemlje.
Cez krov s partizanskimi ostfanki
Stranke so likvidirane, doba pomirjenja ee je pričela, še vedno pa straše ostanki partizanstva, ki hočejo pretrgati proces pomirjenja. Tudi s temi ostanki partizanstva čez krov, da ne bodo nikdar več zanetili strankarskih prepirov, še manj pa motili delo, ki se je že začelo in ki se mora stopnjevati na vseh poljih.
Saj je razumljivo, da nekateri ne morejo pozabiti prejšnjih, za nje tako lepih časov, ko so po mili volji komandirali vso Jugoslavijo. Pa v javnem življenju je že tako in bo vedno tako, da zahteva vsaka doba svoje posebne ljudi. Ko je vladala med nami največja razprtija, ko smo se vedno samo prepirali, takrat je pač bila doba za ljudi krepkih pljuč in še krepkejših komolcev. — Takrat so bili na vrhu ljudje, ki so se znali najspretnejše prepirati, ki so znali s svojim krikom napolniti vso deželo. Sedaj pa, ko je teh prepirov konec, pa tudi ni več mesta za ljudi iz prepirljive dobe. Sedaj se je pričela doba gradnje, sedaj se je pričel tudi čas za ljudi, ki nekaj znajo, ki znajo dobro in pošteno zgraditi to, kar nam manjka.
Na vse zadnje so imeli ljudje prejšnje strankarske dobe več ko dovolj prilike, da bi pokazali, da se ne znajo samo prepirati, temveč tudi delati. Ampak tega dokaza nismo nikoli doživeli, zato pa tem več dokazov, da ne znajo delati, da ne znajo niti pošteno delati. — Prav vse so imeli v rokah in prav povsod bi mogli pokazati svojo sposobnostj povsod pa so ostali dolžni dokaza.
Imeli so leta in leta upravo države v rokah. Kaj pa so napravili iz upravnega aparata? Vsaka stranka si je ustvarjala evojo uradniško garnituro, mesta so se oddajala le strankarjem, ki so se znali prepirati ali pa znali delati potuho prepirljivcem, sposobni ljudje pa so bežali iz državne službe ali pa zaman trkali na vrata državne službe.
Mogli so povsodi pričeti z gradilnim delom, pa niso izvedli niti ene stvari. Zanemarjali so ceste in vodna pota, gradili elabo železnice in pristanišča, skratka zastoj v gospodarstvu je bila edina posledica njih dela. K sreči je bilo naše gospodarstvo po svoji naravi tako močno, da je preneslo vse te eksperimente nesposobnežev in kljub vsemu napredovalo.
Agrarna reforma, nacionalizacija, bančni polomi so nadaljni žalostni spomeniki iz dobe neomejenega strankarstva. Sami neuspehi na vsej črti, to je bil edin efekt našega medsebojnega boja in edina pridobitev nebrzdanega strankarstva. Nikjer pa nobenih uspehov, če se ne šteje za uspeh, da je ta ali oni gospod postal minister, ta ali oni agitator pa dobil službo.
Po vseh teh neverjetnih neuspehih, ko je postalo naše parlamentarno življenje prava karikatura, pa se najdejo ljudje, ki jokajo za nekdanjim strankarstvom. Zakaj? Da jokajo oni, ki so komandirali, razumemo, ker oni so res sedaj na slabšem, čeprav ni skoraj nihče od njih padel na trdo. Toda zakaj jokajo drugi ljudje, ki nikdar in nikoli niso imeli nič od našega strankarstva, zakaj jokajo ti, je pa res uganka.
Te uganke je mogoče razložiti samo na ta način, da uplivajo še ostanki nekdanjega strankarstva, ki ne puste ljudem, da bi objektivno presodili položaj._ Zato pa je treba s temi ostanki pospraviti, zato čez krov tudi z ostanki partizanstva. Temeljito in kardinalno treba pospraviti s temi ostanki, da bo miza čista, da ne bo nobenih ovir za ustvarjajoče delo. Zlasti pa morajo to storiti vse organizacije, ki hočejo sodelovati pri gradilnem delu. — Kdor hoče pri tem delu sodelovati, .mora sodelovati ves, ne samo na pol, mora biti v boju s prepirljivci, ne pa njim delati potuhe. To pa dela, kdor ne vrže tudi ostankov partizanstva čez krov.
Rušenje mirovnih pogodb more povzročiti novo katastrofo
Važne izjave ministra Mironescu-ja in <lr- Marinkoviča v Bukarešti - Nova potrditev Male antante - Za gospodarsko zvezo med Jugoslavijo in Romunijo
Pet novih kardinalov Rim, 1. julija, n. Na tajnem konsistoriju v Vatikanu je bilo imenovanih pet novih kardinalov. Na konsistoriju je imel papež Pij XI. govor, v katerem je najprej naglasil, da je Snela njegova akcija proti verskemu preganjanju v Rusiji velik uspeh. Glede Malto jo dejal papež, da spora niso izzvali Škofjo in duhovniki. Sveta Stolica želi ohraniti najboljše zveze z angleško monarhijo, toda skrbeti mora tudi za katoliški narod na Malti.
Vremenska napoved
Dunaj, 1. julija, d. Vremenska napoved me-tereološkega zavoda za jutri: poletna vročina s posameznimi motnjami traja dalje.
Bukarešta, 1. julija. AA. Sestanek med predsednikom romunske vlade Maniom in jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve dr. Marinkovičem je trajal eno uro. Sestanku je prisostvoval romunski minister za zunanje zadeve Mironescu.
Bukarešta, 1. julija. AA. Jugoslovanski minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič je danes položil venec na grob romunskega neznanega junaka.
Bukarešta, 1. julija. AA. Zunanji minister Mironescu je priredil svečano večerjo na čast jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Voje Marinkoviča. Po večerji je bila velika recepcija.
Bukarešta, 1. julija, d. V zunanjem ministrstvu je snoči priredila romunska vlada na čast jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Voji Marinkoviču dinč, katerega so se udeležili vsi člani romunske vlade, kakor tudi člani jugoslovanskega in češkoslovaškega poslaništva na romunskem dvoru.
Napitnica ministra g. Mironcsca.
V	imenu romunske vlade in romunskega naroda je napil zunanji minister g. Mironescu zastopniku kraljevine Jugoslavije ministru dr. Marinkoviču ter mu želel iskreno dobrodošlico. Romunski in jugoslovanski narod družita zgodovina stoletne borbe za svobodo in politična zveza, kakor tudi zveze med obema dinastijama. Minister Mironescu je poudarjal velike zasluge gospoda dr. Marinkoviča, ki je lojalen sodelavec pri obrambi skupnih interesov obeh držav, hkratu je opozarjal na trdno sodelovanje s češkoslovaškim zunanjim ministrom gospodom dr. Benešem.
Mirovna ideja je načelna podlaga zavezništva med obema državama, kakor tudi skupne zveze med vsemi tremi državami Male antante, ki stremi za ohranitvijo in konsolidacijo miru na svetu. Mala antanta je v tem pogledu postala važen faktor. Mir pa bo zagotovljen, kakor hitro bo enkrat dosežena častna enakopravnost vseh narodov. Stremljenja zrušiti mirovne pogodbe lahko povzročijo novo svetovno katastrofo.
Zunanji minister g. Mironescu se je nato dotaknil aktualnih gospodarskih problemov, ki globoko segajo v življenje obeh sosednih narodov. Govoreč o sedanji gospodarski krizi je naglašal, da je to krizo mogoče s poštenim in aktivnim sodelovanjem odstraniti. Izjavil je g. Mironescu, da sta obe sosedi odločeni s skupnim in tesnim sodelovanjem na gospodarskem polju še podkrepiti politično zvezo. Mogoča je gospodarska zveza med obema državama.
Odgovor ministra dr. Marinkoviča.
Jugoslovanski zunanji mnister dr. Voja Marinkovič se je v toplih besedah zahvalil za izkazano mu čast ter je v lepih besedah poudarjal, da se v stremljenjih držav Male antante za ohranitvijo miru odražata tudi volja in lastno prepričanje jugoslovanskega kralja Nj. Vel. Aleksandra. Ugotovil je, da se je pozicija Male antante zadnji čas znatno pojačala. Ohranitev miru in izpolnjevanje mirovnih pogodb sta v splošnem pogoj za novo mednarodno življenje. Mnogo je v tem pogledu zahvaliti tudi akciji držav Male antante.
G. dr. Marinkovič se je prav tako dotaknil aktualnih, med obema državama visečih problemov ter izjavil, da moramo poiskati novo metode in najti nova pota za sporazumno sodelovanje na gospodarskem polju. Mala antanta se no bo obotavljala prevzeti inicijativo. Romunska in Jugoslavija sta poklicani se sporazumeti o možnostih take inicijative. Taka, na obojestranskih interesih obeh držav sloneča skupna akcija bo gotovo odgovarjala splošnim koristim mnogih držav. V imenu svojo vlade izjavlja, da je pripravljen v tej smeri ukreniti vse potrebno. Računa na osebno sodelovanje ministra g. Mironesca in upa, da bo to sodelovanje prineslo zaželjene uspehe.
Dviga čašo in napije na zdravje in srečo Nj. Vel. kralja Karla, romunske kraljevske rodbirie in romunskega naroda.
Izjave dr. Marinkoviča novinarjem
Bukarešta, 1. julija. 1. Opoldne je jugoslovanski minister dr. Marinkovič v jugoslovanskem poslaništvu sprejel zastopnike romunskega tiska, ter jim v daljšem eka-pozeju razložil rezultate konference v Štrbskem Plešo, ki se je pred nekaj dnevi zaključila.
G. zunanji minister je v tej izjavi posebno podčrtal dejstvo, da si je Mala antanta v
mednarodnem političnem življenju osvojila dobre pozicije in da jo 8 statutom Male antante, ki jo bil sprejet v Tatrah, zasigu-rana in urejena ta važna mednarodna organizacija. Določeno je bilo, da so vrši vsako leto najmanj po ena konferenca in ta da bo obvezna. Druga konferenca pa se bo po potrebi vsako leto vršila dan ali dva pred sestankom Društva narodov v jeseni.
Na konferenci Male antante v štrbskem Plešo se niso razmotrivala samo vprašanja, ki jih navaja uradno poročilo, marveč tudi vprašanja, ki prihajajo splošno v poštev, kadar se pretresa mednarodni politični položaj. Razmotrivala so se tudi taka vprašanja, katerih izgledi na uspeh niso baš veliki. Treba pa je ugotoviti, da je v vseh teh vprašanjih vladala med zastopniki držav Male antante popolna soglasnost.
Pred vsem so se obravnavala gospodarska vprašanja, ki se smatrajo že po sami svoji prirodi kot najvažnejša. Glavna baza za ureditev teh vprašanj je bila ustvarjena že na konferenci v Jašu, kakor je bilo to takrat tudi objavljeno v uradnem poročilu. Takratni komunike se je v nekaterih državah napačno tolmačil. Takrat se je razpravljalo o sodelovanju posebno dveh sil Male antante, Romunije in Jugoslavije, in to predvsem v gospodarskem in poljedelskem pogledu.
Splošna gospodarska kriza.
G. 'minister jo nato govoril o splošni gospodarski krizi in vzrokih, ki so jo izzvali
v	Romuniji in Jugoslaviji. Ti dve državi ne bosta izvršili industrijalizacje, pa čeprav bi jima pretila popolna gospodarska propast, ker sta pač pretežno agrarni državi. Glavna skrb teh dveh držav mora biti, da zavarujeta kmeta.
Med Romunijo in Jugoslavijo ni nikake-ga nesporazumijenja in je minister izrazil prepričanje, da bo v odnošajih med obema državama prišlo v najkrajšem času do realnih rezultatov. Jugoslavija in Romunija težko trpita radi gospodarske krize, ker je izvoz njunih poljedelskih proizvodov zelo slab, vendar pa sta romunski in jugoslovanski narod poklicana, da organizirata v Evropi gospodarske vezi, ki bodo koristilo obema državama.
G. minister je dejal, da je prišel zato v Bukarešto, da pripravi teren za vzpostavitev čim ožjih vezi med Romunijo in Jugoslavijo. Res je, da jo Češkoslovaška industrijska država, vendar je bil v Štrbskem Plešo dosežen sporazum, ki predvideva tudi okrepitev gospodarskih vezi med Romunijo in Jugoslavijo na eni in Češkoslovaško na drugi strani.
Gospodarski blok.
Za tem je g. zunanji minister govoril o političnem položaju v Evropi in poudarjal, da je neobhodno potrebno, da se ustvarijo gospodarske vezi, ki bodo vezale evropske države v obliki gospodarskega bloka. Edina Rusija bo izvzeta. Kot razlog da se sovjetska Rusija ne sprejme v ta blok, je g. Marinkovič navedel ogromen obseg te države, napram kateremu bi evropske države predstavljale komaj kakšno provinco. Mala antanta mora čim prej začeti z organizacijo tega gospodarskega bloka.
Odgovori na vprašanja novinarjev.
Ko je minister tako končal svoj ekspozč, je ljubeznivo pričel odgovarjati na razna vprašanja, ki so mu jih stavili romunski novinarji.
Na vprašanje bolgarskih novinarjev o balkanski konfederaciji je jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič takole odgovoril:
Ta pokret mi vsekakor želimo, toda najprej se je treba sporazumeti o smotrih, ki jih je treba doseči, kakor tudi o onem, kar je treba uresničiti. Jaz osebno smatram; da jo zelo koristna propaganda, ki so vrši o tem vprašanju, toda prav takšna akcija mora priti pred njo. Potrebno je, da vso balkanske države vodijo isto politiko, toda to se ne dogaja. Balkanski narodi morajo znati postavljati ono, kar jih združuje, pred ono, kar jih razdvaja.
Na vprašanje, ali bo prestavitev jugo slovanskega poslanika g. Ljube Nešiča iz Sofije imelo na jugoslovansko zunanjo politiko kakšen vpliv, je g. zunanji minister izjavil, da jo g. Ncšič skoro tri leta vršil svojo težko službo v Sofiji in da je bil pravi apostol jugoslovanske ideje in ideje zbliža-n ja med jugoslovanskim in bolgarskim narodom. Vendar pa jo treba vzeti v obzir okoliščino, da Sofija silno hitro izčrpa naše diplomate. Radi tega je tudi prišlo do prC' mestitve gospoda Nešiča.
»Ali ste zadovoljni, g. minister, z aretacijami Makedoncev v Bolgariji?«, so vprašali novinarji.
»Zasledovanja in aretacije Makedoncev jo popolnoma notranja zadeva Bolgarske. Res je, da sem jaz nekoč v Ženevi izrazil željo, da se zaščitijo interesi pomirjenja na Balkanu, nikakor pa nisem zahteval kakšnih aretacij.« G. dr. Marinkovič pravi v nadaljnjem, da je samo zahteval, da se prepreči v Bolgarski razširjenje zasebnih organizacij, ki bi na jugoslovanskem ozemlju skušale delovati proti jugoslovanskim interesom.
Bukarešta, 1. julija. 1. Minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič jo prisostvoval danes dopoldne ob 10.30 prisegi novih letalcev na aerodromu »Pitera«. Teh svečanosti so se udeležili tudi kralj Karel II., zastopnik ministrskega predsednika Maniua, notranji minister Vajda Vojevod ter zunanji minister g. Mironescu in druge ugledno romunske osebnosti.
Plemenit dar Nj. Vel. kraljice
Split, 1. julija, k. Za časa svojega bivanja v Splitu je Nj. Vel. Marija darovala splitskim ubožcem 10.000 Din. Banska uprava je te dni razdelila denar med siromake, ki so zanj prosili.
Pozdravi predsedniku vlade
Beograd, 1. julija. Predsednik'ministrskega sveta in minister notranjih dol general Peter Zivkovič je prejel naslednjo brzojavko:
Zagreb. Omladinsko društvo »Mlada Jugoslavija« vas pozdravlja s svojo prve glavne skupščine kot neumornega narodnega delavca, ki vodi narod k boljši bodočnosti, ter vam obljublja, da vas bo pri tem delu zvesto podprlo. Predsednik Brkič.
Vseslovanski kongres srednješolcev
Beograd, 1. julija. AA. Jutri ob 9. dopoldne se otvori v veliki dvorani univerze pr-
vi	vseslovanski kongres srednješolcev, ki mu je naloga propagiranje ideje ujedinjo-nja slovanskih narodov zlasti med mladino, ki bo nekega dne vzela vodstvo naroda v svoje roke. Danes ob 18. se je na dveh zasebnih ladjah pripeljalo 1500 učencev in učenk in 70 profesorjev iz Češkoslovaške pod vodstvom profesorja Alojza Klausa, ravnatelja trgovske akademije v Nitri. Gostom je šla naproti do meje posebna delegacija jugoslovanskega srednješolskega sa-veza, ki jo gosto prisrčno sprejela in jim želela dobrodošlico in mnogo uspeha pri delu. Razen tega je bil pri sprejemu kot odposlanec ministrstva g. Miloš Miloševič. Istočasno se vrši tudi 11. kongres jugoslovanskih srednješolcev. Skupno število udeležencev je 3000. Poljski delegati prispo na kongres jutri.
Seja VZS
Beograd, 1. julija. AA. Vrhovni zakonodajni svet je delal danes od 16. do 19. ure. Na seji so nadaljevali razpravo v poedino-stih o predlogu zakona o javnih notarjih. Razprava se bo nadaljevala jutri ob 16. uri. Na seji sta bila v odbor za proučitev predloga gradbenega zakona poleg petih članov, ki so bili izvoljeni že svojčas, izvoljena še člana vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Miroslav Stojadinovič in dr. Stevan Sagadin.
Glavna skupščina paro-plovne družbe „Oceania“
Beograd, 1. julija. A A. Prekomorsko pa-roplovno društvo »Oceania« je imelo 29. junija 1930. svojo redno glavno skupščino delničarjev za leto 1929. Na skupščini je bilo potrjeno delo v lanskem letu. Nadalje sta bila kooptirana naslednja člana upravnega odbora: Marjan Mažuranič - Jankovič in Jovan Rankovič, kot novi člani pa so bili izvoljeni dr. Branko Plivelič, generalni direktor Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, Dragotin Priča, admiral v pokoju v Beogradu, Anton Sablič, posestnik na Sušaku. V nadzorni odbor je bil izvoljen kot novi član: Anton Huber, direktor Prve hrvatske štedionice, podružnica na Sušaku.
Upravni odbor te družbe tvorijo sedaj
tg.: Gjorgje Velisavljevič kot predsednik, pira Markovič kot podpredsednik, a kot člani Attilio Foresiti, Marko Lučič, dr. Josip Martinis, Kazimir Polič,Milorad Smokvina, dr. Branko Plivelič, Stevo Karamata, Petar Merovič, Marjan Mažuranič - Jankovič, Jovan Rankovič, dr. Milan Stojadinovič. Dragotin Priča, Anton Sablič.
Nadzorni odboT je setavljen iz gg.: Ljubomir Zinovski kot predsednik, dr. Egon Stare kot podpredsednik, a kot člani Ivo Bje-lič in Vinko Mikuličič.
bledem zemljevid 2>*>avsfee
banovine
Slovenci nimamo preveč zemljevidov in še ti so posneti po tujih vzorcih, četudi se hvalimo s Kocenom in podobnimi zemlje-pisci. Predvsem pa nimamo lastnim razmeram primernih del; vse je lo del velike zemljepisne prosvete cele Evrope v razmerju z vsem gospodarskim, političnim in znanstvenim napredkom. Zemljevid Slov. Matice je izdelan po vojaških zemljevidih; razni šolski zemljevidi so prevodi tujejezičnih zemljevidov dunajskih in podobnih tvrdk. V vseh so običajni krogi za kraje, običajne poteze za ceste, železnice in reke, običajno črtikovane gore (vzvišenine), prevedena so edino imena in prenarejene politične meje. Ni pa v zemljevidih tega, kar je za Slovenijo bistveno. Kaj pa je pri nas bistveno?
Pelji se od Ljubljane proti jugu, tedaj zagledaš gozdove Turjačanov in drugih graščakov doli do Karlovca; pelji se proti zahodu, trčiš na kraške reke in podzemeljske jame, prideš v velike gozde državnega posestva (Idrija); proti severu v Škofji Loki in Radovljici so spomini na cerkvena posestva, verski zaklad, na staro industrijo (Železniki, Kropa) in domačo obrt (sita, čipke, lesni izdelki). Enako te spominjajo v svojih posestvih Gornji grad, Konjice, Dobrla ves (patronat je ustanovila Marija Terezija), Borovlje; proti jugu je Kostanjevica, Zatičina, so posestva viteškega reda. Tako in slično po vsej banovini in dalje čez njene meje, kajti ta ideja bi se mogla zemljepisno speljati po vsem ozemlju od Tirolske in Gornje Avstrije (Voklabruck = Volkerbriicke) doli do Soluna, od banovine do banovine.
Treba nam torej v prvi vrsti po ream-bulančnih mapah sestaviti majhne, Jcroki-jem podobne zemljevide naših graščinskih veleposestev;* tudi onih, ki niso več plemiška in morda že razdeljena. Tedaj bi dobili velike zemljepisne plos1 e, ki bi nam, kakor mozaik, kazale dejansko porazdelitev našega posestva, česar nam krogi in točke raznih mest, trgov in vasi ne kažejo. — V Trbovljah imamo velikanski kompleks, geologično združenih premogovnikov, ki prične gori pri Velikovcu (Obir) in teče v dolgem loku do Kočevja.
V	gorah najdemo sledi ognjeniškega delovanja in vsak rudnik ima poleg značilne kovine tudi sledi ognjeniškega delovanja v toplicah, slatinah in gorovju. Vse te sledi bi bilo umestno skupno označiti.
Prav tako se razvijajo naše podzemeljske jame s središčem v Notranjskem Snežniku na štiri strani: proti Trstu, Reki, ob Kolpi in Ljubljanici — Krki do Zagreba. Jame pri Ložu, Postojni, Planini, Logatcu, na Vrhniki, v Grosupljem, na Krki spadajo v eno vrsto. Kje so stare rimske ceste: pod Nanosom v Vipavski dolini, v Ložu preko Macuna, na Colu (Podvelb),
* Upoštevati bi morali po ozemlju od Zagreba do Bodenskega jezera posejana stara graščinska posestva enega in istega gospodarja (Tirolci so imeli pri nas, mi na Tirolskem), ki je podložnike preseljeval: Windisch Matrei, Kočevci; nemški trgovci in obrtniki po naših krajih itd.
Vransko, med Pliberkom in Sinčo ves jo, po dolini Idrijce in Sore, Bače in na Bohinj (Komna)? Kje so stara gospodarska in upravna središča (Bistra, Zatičina, Turjak, Vače, Vrhnika, Oglej); kje so pričetki naših misijonov (Mohor in Fortunat, nemški menihi od Solnograda doli), kje so pričetki industrije (Idrija, železna ruda, svinec, antimon itd)? Vse fare, šole, ura-dišča, rudniki, bi morale imeti letnice ustanovitve. V različnih barvah bi morali videti politični razvoj od Norika mimo graščinskih okrajev, Ilirije, kronovin do oblastnih skupščin in današnjih banovin. Poleg tega kompleks Krasa, gozdov, planin, polja, vinogradov in močvirja. Bivališča starih Keltov, sledi preseljevanja, rimske pošte!
Tak zemljevid bi bil v rcsnici naš zem-
1	jevid!
Današnji zemljevidi so večinoma boljši ali slabši posnetki tujih vzorcev.
Narediti bi bilo treba najprej posamezne zemljevide: jezikovne, cerkvene, narodnostne, upravne, rudarske, prometne, gospodarske (porazdelitev Jlore, favne, kozolci, značilno stavbe, način gospodarstva, nekdaj, danes), geološke (podzemeljske jame, rudniška ležišča bi bilo v drugi barvi tako urisati, da bi se videlo, kaj je nad njimi), višinske. Mnogobarvno zloženi zemljevidi bi tvorili celoto!
Tak zemljevid od Kotoribe do Livnice, od Semeringa do Učke gore bi bil v resnici naš zemljevid!
Na en pogled bi učenec, dijak, upravnik, pisatelj več videl, nego v celem dnevu najdeš po raznih knjigah.
Poleg tega bi moral imeti zemljevid še današnje stanje selišč, prometa in uprave. In kdo naj se ga loti? Naše vseučilišče v zvezi z upravo zemljarine (geometri); mesto pričkanja o potrebnosti tujih jezikov, o umetnosti raznih šol, o svetovnih in ne-svetovnih nazorih (kar pri nas imenujejo politiko in prosveto), o raznih tujih in domačih rekordih in še o mnogočem — — raje stvarno delo v domačo korist in čast!
Koliko se razmeče javnega denarja za prazen nič ali subjektivno propagando —, v našem slučaju bi se stokratno poplačal! Dne 6. aprila 1918 sem v 22. številka »Jugoslovana« priporočal na tretji strani biografski leksikon, ki so se ga nekaj let kasneje resno poprijeli in danes ga imamo, četudi le počasi na dan leze. Prav tako, toda hitreje, bi mogel zrasti moderni zemljevid najprej dravske, potem ostalih banovin, ki bi bil v resnici monumentalno, domače delo ob sodelovanju uradov, šolstva in delavne javnosti (gospodarstva).
Rekli smo: vseučilišče z upravo zemljarine, ker zasebni založniki nimajo primernih znanstvenih, a tudi ne tehničnih sredstev. Na znanstveni osnovi bi delala cela družbica strokovnih risarjev, kakoršne imamo pri nas edino med geometri. Seveda bi ne smeli misliti tako, kakor je mislil neki rudniški ravnatelj, ko sem ga prosil za podatke o njegovem podjetju za neko leksikalno delo: podatkov ne dobiš, ker jih po znani naredbi (?) kot uradno tajnost (?) ne dam!
Povečanje občin
Naše malo občine ne poslujejo tako, kakor bi hotele in morale. Občinska red in drugi zakoni nalagajo malim občinam ista bremena samosvojega in izročenega področja, kakor normalnim in velikim občinam. Ker ta neznatna samoupravna telesa ne ustrezajo svojemu namenu, se je že pred leti pojavila zamisel povečanja in preureditve občin. Baje se načrt komasacije občin bliža izvršitvi. Ker se govori, da se bodo uredile predvsem občine v ptujskem srezu, hočem podati nekaj načelnih in podrobnih misli k temu načrtu.
Pri komasaciji občin je vpoštevati gospodarske posebnosti njenih bodočih sestavnih delov. Občina naj bo po možnosti za se zaključena enota z enakimi ali vsaj ne divergentnimi interesi svojih občanov.
V	redko naseljenih krajih je lahko število prebivalstva manjše kot v gosto naseljenih. Kot normalno število prebivalstva nove občine smatram 5000. Ali naj se to število skrči največ na 4000, ali raztegne do 12.000, je odvisno od gostote prebivalstva, prometnih razmer in gospodarskih interesov bodočih občanov.
Zakaj sem vzel število 5000 prebivalcev kot povprečno število za bodoče občine?
Zato, ker je verjetno, da bo novi zakon
o	občinah nalagal vsem občinam ne glede na število prebivalstva gotova enaka bremena. V ta bremena je šteti predvsem namestitev kvalificiranega tajnika in občinskega sluge. Ker se bo od tajnikov zahtevala ustrezajoča kvalifikacija, je pričakovati, da bodo tudi njihovi prejemki enotno urejeni, in sdcer tako, da bodo njihove etalne plače povsod enake. Občinam bo skrbeti tudi za pokojninske prejemke tajnikov in ostalega osobja. Če računamo, da . bg znašala plača tajnika in sluga kakih
36.000	Din na leto, je jasno, da teh izdatkov občine s pod 5000 prebivalci ne bodo zmogle, oziroma, da bi bili občani manjših občin s temi za vse občine enakimi stroški .preobčutno prizadeti. Približno enake težave bi delala malim občinam zidava uradnega^ poslopja in stanovanj za občinske uslužbence. Več kot verjetno je namreč, da sedež občine ne bo več stanovanje vsakokratnega župana, ampak da se bo za vsako občino določil stalen sedež ter bodo občine morale v to svrho zidati vsaj prostore za urad in posvetovalnico.
Ker ni pričakovati, da bosta država ali banovina hoteli in mogli prispevati k stroškom za občinsko osobje in občinske uradne prostore, je v interesu prebivalstva, da se pri komasacijski geometriji vpoštevajo tudi izdatki bodočih večjih občin.
Več kot čudno je, da je imela n. pr. občina s 108 prebivalci gotove enake izdatke, kakor občina z nad 1400 prebivalci.
Med te stroške štejefn n. pr. nabavo pečatov in napisnih tabel, predpisanih zapiskov, knjig in uradnih listov, nadalje vsakoletno potovanje župana k naboru in k prezentaciji novincev, potovanje odbora k zaobljubi ter razne pozive županov k oblastvom. Verjetno je, da so morale male občine samo radi takih takozva-nih pasivnih izdaitkov določiti primerne občinske doklade, ker drugih dohodkov nimajo.
Zato naj ne bodo sedanje občine in župnije preobčutljive, naj na nujno potrebno povečanje občin ne gledajo s stališča lokalnega patrijotizma. Vem, da bo marsil kdo težko prebolel, če se bo moralo ime njegove dosedanje občine izbrisati ter zliti v mešanico drugih krajev in občin, morda jravno. y. im© zasovražene, nepriljubljene ali
zaničevane sosedne občine. Enake občutke bodo morda imeli župniki in župljani, zlasti onih cerkvenih občin, po katerih so se doslej imenovale razne krajevne občine. Ko gre v enem oziru za izpremembo na bolje, ne smemo dovoliti, da bi nam bila ta zaželjena sprememba v drugem pogledu kedaj v kvar. Priporočam zlasti sedanjim občinskim zastopam, da svoje lokalne želje podredijo skupnim interesom bodočih večjih samoupravnih edinic ter se tako izognejo poznejšim očitkom, da so iz ponosa, občutljivosti, ali sentimentalnosti
pahnili svoje občine v pekel bodočih neznosnih davkov.
Samoobsebi je umevno, da bo imela tudi država precej koristi od povečanih občin. Na kratko se da pričakovana korist države opisati s tem, da bo recimo deset bodočih občin tudi v interesu države bolje poslovalo, ker bodo razpolagale s kvalificiranim in skoro gotovo tudi državi odgovornim osobjem, in ker občevanje z 10 namesto 111 občinami ne bo povzročalo toliko materijalnih in osebnih izdatkov.
Cdznevi scholshe zmage
Nova laskava priznanja »Tempsa«. — Nameravana delegacija francoske vojske.
Pariz, 1. junija. »Le Temps« objavlja o sokolskih svečanostih v Beogradu zopet daljše poročilo, katero vsebuje uvodoma kratek opis razvoja in organizacije Sokolstva. Sokoli — pravi poročilo — niso le telovadci, rekrutirani iz najbolj zdravih vrst mladine slovanskih dežel, temveč združujejo s svojimi športnimi ideali še druge jasnejše ideale. Sokol, čigar ime spominja na legendarno ptico iz srbskih narodnih pesmi, simbolizira hrabrost, spoštovanje dano besede, zvestobo, prijateljstvo, pogum in požrtvovalnost.
Dopisnik omenja dalje, da šteje Sokol več miljonov članov, ki so trdno organizirani in ki so igrali pri osvoboditvi slovanskih narodov izpod tujega jarma veliko in važno vlogo. Razumljivo je torej — nadaljuje, — da so bili Sokoli iz Jugoslavije in iz drugih držav v prestolnici, praznično okrašeni z brezštevilnimi zastavami, sprejeti z največjim navdušenjem in da je prebivalstvo neprenehoma vzklikalo tej ognjeviti, toda disciplinirani mladini, ki jo čudovit in obenem utešen primer mladeničev in mladenk, prežetih z enim in istim duhom ter strnjenih v službi iste lepe ideje.
Jugoslovanski Sokoli so hoteli imeti poleg sebe tudi Sokole vseh hrvatskih narodov. Ti so bili sijajno zastopani in skupni pohod Sokolov po ulicah prestolnice je vzbujal nepopisno navdušenje.
Francija, prijateljica v slabih in dobrih časih, se ni mogla držati proč od teh svečanosti, ki imajo pomen velike jugoslovanske manifestacije. Ona je zastopana po delegaciji, v kateri so g. Marinaud, drž. podtajnik za telesno vzgojo, polkovnik Marchal in podpredsednik pariškega občinskega svetnika M. R. Laurent. Sprejem, ki so ga bile deležne te osebnosti, je dokazal, da bi bila prisotnost oddelka vojaške šole t Jomville, ki je bila že napovedana a potem iz razlogov diplomatične
narave odpovedana, rodila nepozabne in nevidene manifestacije francosko-jugoslo-vanskega prijateljstva.
Oddelki češkoslovaške in romunske vojske in avijacije so nova potrditev neomajne solidarnosti držav Male antante.
Francoski telovadci našemu Sokolu Beograd, 1. julija. AA. Predsednik sa-veza telovadnih društev iz Francije, ki se je udeležil prvega vsesokolskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije, je poslal jugoslovanskim Sokolom tole brzojavko:
V	hipu, ko se zaključujejo svečanosti prvega vsesokolskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije, smatram za čast in dolžnost, da v svojem imenu, kakor tudi po nalogu saveza telovadnih društev iz Francije, ki sem ga zastopal na zletu v Beogradu, pozdravim vas in da se divim vsemu onemu, kar sem videl tekom teh svečanosti. Bil bi nenavadno srečen, ako bi mogel raztolmačiti vsem francoskim telo* vadcem dojem, ki ga odnašam s te veličastne prireditve, ter da naposled vzkliknem vsem vam: Zdravo! Zdravo! Zdravo!
Slovo poljskih Sokolov Beograd, 1. julija. AA. Zastopnik ministra za zunanje zadeve dr. Kosta Kuma* nudi je prejel iz Subotice 30. junija tole brzojavko:
Pri prestopu meje kraljevine Jugoslavije hitijo poljski delegati, da vam pošljejo, gospod minister, izraze najglobokej-še zahvale za gostoljubnost, izkazano od vlade kraljevine Jugoslavije. S seboj odnašajo z radostnimi srci sijajne vtise, ki so jih zbrali ne samo pri vzorni organizaciji, temveč tudi spričo razmaha celokupnega narodnega življenja. Zato čutijo globoko spoštovanje napram vsemu jugoslovanskemu narodu. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Živel [kraljevski dom Jugoslavije! — Predsednik poljskih delegatov:; Antonij Anuš.
Podrcbnosli z zleicc
Rezultati tekem posameznikov nižjega oddelka.
Člani:
1. Osijek, Gornji grad 596 točk
2. Subotica	585-62 točk
3. Zemun	584-30 točk
Kot posameznik je zmagal br. Baebler
Leon iz Kočevja z 98 točkami.
2. Bessi Gjuka iz D jakova 97-75 točk^
3. Predragovič Milenko, Zemun 97 točk
Članice:
1. Ljubljana matica 342-60 točk
2. Beograd I.	331-80 točk
3. Ljubljana I. 316’— točk
Kot posameznice si dele I. mesto odlične telovadke Ljubljane matice sestri Engelman Milena in Šantel Voja z 59 50 točk.
2. Vezinger Magda, Maribor 58'— točk
3. Brujič Olga, Beograd I 57-50 točk
Rezultat tekme v šesteroboju in enajstero-boju.
V težavni tekmi šesteroboja, ki obsega proste vaje, tek 100 m, metanje kroglje, plezanje po vrvi, skok v višino in skok v daljino, je zmagal odlični telovadec Ljubljane matice br. Peter Pavšič, trener naše mednarodne vrste za lahko atletiko.
Tekma v šesteroboju je tako težavna, da jo čehoslovaški Sokoli upravičeno upoštevajo in stavljajo v isto vrsto s tekmo za prvenstvo.
V enajsteroboju je zmagal naš znani atletičar br. Plavšiž iz Sombora. Enajst er o-boj obsega vse discipline olimpijskega de-setoboja in se tudi tako ocenjuje. Kot enajsta disciplina so proste vaje, da se onemogoči sodelovanje netelovadcem.
Dar preiidenta Masaryka Sokolu kraljevine Jugoslavije.
O	priliki našega zleta v Beogradu je zastopnik češkoslovaške vlade, minister narodne obrambe g. dr. Viskovsky izročil našemu Sokolu dar predsednika češkoslovaške republike T. G. Masaryka, ki predstavlja krasen bronasti relief ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša, delo kiparja prof. Kafke. Na marmornem podstavku je napis: >T. G. Masaryk, predsednik češkoslovaške republike, jugoslovanskemu Sokolstvu k zletnim tekmam v Beogradu 1930. Prehodno darilo.c
Istočasno je min. dr, Viškovsky pozdra-
vil naš novi pravor in ga okrasil s tro* bojko v barvah njegove države.
Starejši bratje.
Zadnji dan zleta so nastopili tudi starejši-bratje. Najprej Čehi v telovadni obleki.
V	kroju nočejo nastopati, ker jim je to preveč netelovadsko. Med njimi vidiš samo starejše ljudi, večji del že sivih las, nekatere častitljivih brad In častitljivega »telesnega obsega«. Mnogi od njih so delali tudi še skupno z mlajšimi brati težke Er* benove vaje, akoravno štejejo do 60 in še več let. Imenovali bi jih stari bratje, aka bi se ne bali zamere.
Za njimi nastopajo naši »starejši« bratje v kroju. Veliki del ne zasluži tega naziva, ker jim komaj brki poganjajo. Videl sem med njimi mladeniča, ki mi je priznal, da nima še 20 let. Ko so čakali pod godbenim paviljonom, so ga dražili vsi okolu stoječi. Neki šaljivec mu je zaklical: »Hitro prinesi oglja, da ti narišemo brke! Takšen ne smeš z nami ven.< Seveda! Vaje e palicami se je naučil v 2—3 dneh, za zletne proste .vaje bi rabil pol leta.
Leon Štukelj.
Da je br. Leon Štukelj, zmagovalec na Olimpijadi v Parizu 1. 1924, še vedno ne-nadkriljiv mojster na orodju, nam doka* zujejo sledeči rezultati s tekme za slovansko prvenstvo v Beogradu. Ako odštejemo od rezultatov prvega dne proste vaje in ostane samo klasifikacija na orodje, je vrstni red ta: Štukelj 118*15 točk, Gajdoš 116-70, Šupčik 116-50, Loffler 115-85, Primožič 115-25, Malej 114-30, Effenberger 114. Na drogu in na bradlji je bil prvi, na konju tretji, na krogih nezasluženo drugi.
S	svojimi^ krasnimi vajami, z lahkoto in eleganco izvedbe si je pridobil simpatije publike. Postal je miljenec beograjskega občinstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo pri telovadbi in celo na ulicah. Njegovi uspehi nas upravičeno napolnjujejo z na-do, da na Olimpijadi v Los Angelos 1932, ko se bo zopet tekmovalo samo na orodju, pripomore jugoslovanskim barvam do zmage.
Siritfe ,Jugoslovana"!
Gospodarska kriza na Kočevskem
Kočevje, 20. junija.
Kočevska je bila v zadnjem času torišče vseh 'mogočih nesreč in gospodarskih polomov. Že po naravni legi revna in nerodovitna je postala ob zadnjih nesrečah ena najrevnejših pokrajin v Dravski banovini.
-Slabe letine, ki so se vrstile druga za drugo, 60 gnale domačine v obup. Njive in police so radi pomanjkanja obdelovalcev zapuščene ali pa jelo slabo obdelane. Sadja, katerega je sila veliko po vsej Kočevski, do lanskega leta zapored po več let ni bilo. Kočevarji, kar jih je Se ostalo tukaj, so se in se še zanašajo na denar, ki ga dobivajo od svojcev iz Amerike. Ta denar je predstavljal baš v zadnjem letu prav visoko vsoto.
Denar iz tujine so nalagali v kočevske denarne zavode. Toda tudi tu ni bilo brez nesreče. Prišel je polom Kajfeževega gospodarstva, nesrečni konec Merkantilne banke in še bolj kritični položaj Mestne hranilnice v Kočevju. Vse to je postalo katastrofalno za vso Kočevsko.
Najobčutnejši udarec, ki je zadel Kočevsko in predvsem njeno središče mesto Kočevje, je položaj kočevske Mestne hranilnice. Ta hranilnica je bila pred vojno in tudi še med vojno cvetoč denarni zavod. Ustanovljen je bil leta 1881. in je mestna občina in tudi mestna premoženjska Uprava dala jamstva za vlage do zneska 10.000 goldinarjev. To jamstvo se je po avstrijskem določilu o jamčevanju mestnih občin za svoje denarne zavode raztegnilo na vsakokratno višino vlog. S tem je tudi kočevska mestna občina in ž njo premoženjska uprava prevzela jamstvo za vse vloge v mostni hranilnici.
Danes znaša deficit pri Mestni hranilnici v Kočevju 10,500.000 Din, poleg tega ima hipoteko na vseh po kočevski mestni hranilnici kupljenih realitetah iz Kajfeževe konkurzne mase ljubljanska Mestna hranilnica v iznosu B,500.000 Din. V najslabšem slučaju je pričakovati iz konzorcijalnih pogodb deficit še za okroglo: 1,800.000 Din.
Najprej je prišla Mestna hranilnica v težkoče radi prekomernih posojil. Ko je bilo omajano
radi tega njeno stališče, se je hujskalo proti zavodu na dvig njenih vlog. Velika krivda tiči v tem, da niso hujskačev zasledovali. V zadnji fazi propadanja mestnega denarnega zavoda pa moramo omeniti še nesrečni nakup nekaterih Kajfeževih realitet.
Mestna hranilnica je prišla tako do velikanskih izgub v zadnjih dveh letih, kar dokazuje značilna izjava mestnega občinskega odbornika, šolskega nadzornika g. Al. Peterlina na zadnji velevažni občinski seji z dne 16. junija, ki je rekel, da bi se dalo Mestno hranilnico sanirati pred dvemi leti s tremi milijoni dinarjev.
Dejstvo je, da vsak nadaljni dan naraščajo stroški. Razum in objektiven pogled na gospodarsko nesrečo nam pove, da je treba takojšnje sanacije. Ni gospodarsko, če se hoče pognati kak denarni zavod v konkurz in s tem oškodovati vlagatelje za krvavo prihuljeni denar, ampak narobe, gospodarsko je, da se zavod reši in saniral
Tega načela se je poprijel novi kočevski župan, ki je obenem gerent kočevske Mestne hranilnice in premoženjske uprave mesta Kočevje, višji finančni svetnik g. Maks Kostanjevec. Izdelal in predložil je občinski upravi realni sanacijski načrt obenem z novim občinskim proračunom. V tem načrtu je predvideno 10 milijonsko posojilo, obenem pa en milijonski letni prispevek iz premoženjske uprave, mestne vodarne in elektrarne ter mestne občine za sanacijo mestne hranilnice.
Mestni občinski proračun za to leto in tudi za naslednja leta, če se bo delalo na sanaciji, je brezdvoma visok, znaša skoraj 1,800.000 Din. Postavke v njem in doklade so visoke, toda druge poti zaenkrat ni! Ena sama rešitev bi bila še pričakovati; da država priskoči na pomoč bodisi z brezobrestnim ali pa zelo nizlto-obrestnim posojilom. Ko bo Mestna hranilnica dobila posojilo, bo začela zopet z rednim poslovanjem. Vlagatelji svojih vlog, čim bodo videli, da se redno dela, ne bodo dvigali, zaupanje v zavod se bo povrnilo in v kratkih letih bo mestna občina začela lahko sama ločiti svojo rano.
Zakaj nam je vreme v juniju nagajalo
Navadno pravimo, da je vreme slabo ali lepo, o takem vremenu, kakor je bilo skoro ves mesec junij, pa pravimo, da je nagajivo. Zbero se črni oblaki, grmi, pričakujemo pošteno nevihto, pa se vlije samo majhna ploha. Nebo ostane oblačno, le za malo časa zasije solnce in se zopet skrije. Takemu vremenu pravimo, da nagaja, ni ne lepo ne grdo. Najbolj jezi tako vreme seveda kopalce in nič manj tudi kmete, ker je najbolj nestanovitvno vreme v letu.
Meteorologija je kot znanstvena disciplina že tako napredovala, da je v stanu pojasniti skoro vse vremenske pojave, da celo posreči se ji največkrat napovedati vremenske spremembe naprej. Večjo vrednost imajo seveda opazovanja vremenskih prilik v daljših razdobjih. S pomočjo opazovanj v razdobju 35 let, od 1881. do 1915, je proučeval šef našega meteorološkega zavoda na univerzi dr. Oskar Reya letni tok padavin v Sloveniji in je ugotovil tri tipe letnega toka padavin. Rezultate opazovanj je objavil v knjižici »Letni tok padavin na Slovenskem«, ki je nedavno izšla.
V	tej brošuri je avtor izpričal, da povzročajo vreme, ki ga v vsakdanjem življenju imenujemo nagajivo, tako zvane značne depresije med cikloni. Padavine nastanejo, kakor je znano, v ciklonih ali depresijah. Depresije pa nastanejo na dva načina, dinamično in termično. Dinamično nastanejo nekako na šestdeseti geografski širini v predelih tako zvane polarne fronte. Tu se srečajo hladni in suhi polarni vetrovi. Pri tem srečanju nastanejo depresije ali cikloni, ki povzročajo v glavnem padavine. Nastajajo pa vse leto in obsegajo včasih vso Evropo. To so dinamične depresije, ki povzročajo nagajivo vreme. Dinamične zračne depresije pa potujejo preko Evrope proti vzhodu. Potovanje depresij je zelo raznolično. Za naše ozemlje je važna zlasti njih pot, ki vodi z Atlantskega oceana preko Francije med Pireneji in Alpami do Genovskega zaliva, a odtod dalje preko Go-renjeitalijanske nižine do gorenjega Jadrana. Tu se pot zračnih depresij loči v tri smeri, v severovzhodno, v vzhodno in v jugovzhodno smer. V teh smereh torej potujejo zračne depresije v južni Evropi najraje. Po opazovanjih dr. Oskarja Reye s pomočjo vremenskih kart, ki jih izdaja naša vazduhoplovna komanda v Petrovardinu in meteorološki zavod za Avstrijo na Dunaju, je razvidno, da ima v naših krajih mesec junij največje število potujočih depresij. To pomikanje depresij je bilo opazovano v zadnjih petih letih. Število depresij, ki potujejo od gorenjega Jadrana vzhodno in severovzhodno, in te pridejo 7n naše kraje predvsem v poštev, znaša za mesec junij 19. V mesecih pred junijem in za njim pada število depresij do ničle. Tako pripotuje k nam n. pr. v mesecu aprilu samo 6 depresij. Te depresije imenujejo meteorologi tudi plitve depresije. Njih značilnost je, da povzročijo veliko oblačnost in neznatne padavine. Človek misli, da se bo vlilo in da bo teklo z neba pošteno vsaj nekaj ur, pa je razočaran, ker nas samo malo poškropi. Oblaki pa ostanejo, tako da človek ne ve, kdaj ga bo zopet poškropilo.
Število potujočih dinamičnih depresij, ki eo nagajive, padn od meseca junija hitro do decembra na ničlo. Meseca junija jih je samo 7, julija pa že samo 4. Te nam prihodnje mesece ne bodo več nagajale, zato pa jih nadomeste tako zvane termične dep- '^ije ab' cikloni, ki na-sta>' jo zaradi močnega segrevanja tla po soln-cu v poletnem času. Te so pa bolj lokalne in kratkotrajne. Pojavijo se v prvih popoldanskih urah. Pravimo Jim poletne nevihte. Oblaki se nenadoma zbero. vlije se nevihta In po njej se zopet zjasni. Navadno jih spremlja tudi grom in tresk. Glavno pa je seveda, da nam ne naga ;njo in so nasprotno veaj v-“Vrat zelo blagodejne v vročih pasjih dnevih julija in avgusta.
Avtomobilska nesreča pri Vrbi na Gorenjskem
Na hudem ovinku glavne ceste Jesenice —Lesce v bližini mične vasi Vrbe se je davi okoli 8. primerila težja nesreča.
Solastnik zavoda za tehnične in elektrotehnične naprave Vojnovič in drug na Glincah g. Anton Justin je s svojo soprogo Marijo napravil avtoizlet na Gorenjsko. Ker se je njegovemu avtomobilu pripetil večji defekt se je g. Justin včeraj ustavil na Selu pri Žirovnici. Prenočil je pri gostilničarju g. Oswaldu. Davi je priklopil pokvarjeni avtomobil k avtomobilu svojega znanca. Tako so se vsi odpeljali iz Žirovnice proti Lescam. Na omenjenem ovinku pa se je vrv odvezala in avto je zavil v globok obcestni jarek, kjer se je prevrnil. Dočim je ostal neki sopotnik popolnoma nepoškodovan, sta dobila g. Anton Justin in njegova soproga pri nesreči težje poškodbe. Na kraj nesreče so najprej poklicali zdravnika z Jesenic.^ Nato so poklicali rešilno postajo v Kranju, ki je oba ponesrečenca v prvih popoldanskih urah prepeljala v ljubljansko splošno bolnico. Tudi avtomobil je precej poškodovan.
Cerknica
Slab kruh. Pred dnevi smo poročali, da so dobili pri gradnji oblastne ceste v Begunjah zaposleni delavci od nekega peka dobavljen slab kruh. Resnici na ljubo ugotavljamo, da tega kruha ni delavcem dobavil pekovski mojster v Cerknici g. Anton Gorjup.
Junaški čin na EiarSovškem mostu
Včeraj smo poročali o prizoru, ki se je ob 1.45 zjutraj v ponedeljek odigral na Karlovškem mostu in ki je bil po svojem značaju in napetosti res junaški čin, ka-koršne vidimo se v amerikanskih filmih. Mlada Mimi, ki stanuje na Dolenjski cesti, je bila v nedeljo v družbi svojega izvoljenca kemofotografa Igorja. Posetila sta Miminega brata v Rožni dolini, od koder sta se pozno ponoči vračala proti domu n." Dolenjsko cesto. Bila sta ves čas popolnoma mirna in se pogovarjala o vseh intimnih zadevah. Ni prišlo med njima do nika-ke diference, kajti oba sta si velika in iskrena prijatelja.
Ko sta prišla do Karlovškega mostu, je mladi Igor, ki je drugače izboren plavač, naprosil mladenko, da naj malo počaka, ker gre na malo potrebo. Odstranil se je nekaj korakov.
Čez nekaj minut je Igor začul
silen plosk
v vodo. Dobro poznavajoč notranjeduševno razpoloženje svoje izvoljenke, mu je takoj postalo jasno, da je dekle skočilo v Gruberjev prekop. Prav nič premišljujoč je skočil na most,' napravil čez ograjo raz-noško in skočil približno 8 m globoko v vodo. Ko je priplaval na površje, je 1 m daleč pred seboj opazil, kako je dekle priplavalo na površje, a je že začelo grgrati. Z enim močnim sunkom pod vodo je junaški Igor dosegel dekle za glavo in Jo vlekel proti srednjemu stebru Karlovškega mostu. Tam je zagledal ob strani večji žebelj. »Sam Bog ga je tja pribil,« se je izrazil mladi Igor napram svojim prijateljem in znancem.
Igor se je prijel za omenjeni žebelj z levo roko, z levo nogo pa se je uprl ob kamen, ki je v vodi nekoliko ven štrlel. Desno nogo je dejal čez in na njo je naslonil že nezavestno dekle, ki je kmalu začelo bruhati vodo. V takem položaju, "a-pol v vodi, napol nad vodo je ostal Igor
nad tričetrt uro.
Izpod mosta so se nato začuli klici: »Na pomoč!« Prva sta prihitela dva neznana civilista in kasneje stražnik. V kako opas-nem položaju se je Igor nahajal, je vsakomur jasno. Sam pravi:
— Bilo je tema kot v rogu. A moje oči so bile sokolje bistre. Marsikaj sem opail, o čemur pa javno nočem praviti.
Civilista in stražnik so prinesli vrv, za katero se je potem z vsemi silami in napori oprijemal, vedno držeč nezavestno mladenko. Bil je skrajni čas, da so prišli poklicni gasilci z dvema avtomobiloma. Položili so lestve, po katerih je najprej splezal eden gasilcev ter odnesel mladenko na most. Junaški reševalec Igor, ves premočen, kajti skočil je v vodo, kakor je bil oblečen s čevlji vred, je imel še toliko moči, da je sam splezal na most. Z rešilnim vozom so ga hoteli prepeljati na njegov dom, toda v bližini Mestnega doma mu je prišlo slabo. Vse mokro dekle je bilo prepeljano na njen dom na Dolenjski cesti.
Prav ta primer jasno dokazuje, kako slabo je preskrbljeno z reševalnimi pri-pravmi nizdol Gruberjevega prekopa. Nikjer niti ene opore, nikjer nobenega rešilnega pasu itd.
Kvanj
Nesreča pri kuhanju. Pred dnevi se je težko ponesrečila v Naklem pri Kranju ga. Zofija Vrtačnik, žena vinskega trgovca. Okoli poldneva je vzela s štedilnika lonec vrele juhe. Nesreča je hotela, da se je pri tem spodtaknila na preprogah, ki so bile položene po posnaženih tleh in je padla ter se oblila z vrelo juho po vsem telesu. Opekline so bile tako hude, da so morali ponesrečenko prepeljati z rešilnim avtom kranjskega gasilnega in reševalnega društva v ljubljansko bolnico. Ga. Zofija Vrtačnikova je v vasi splošno priljubljena, vaščani želijo, da bi čim preje okrevala.
TVORNKA CIKORIJE
Za zvezo z morjem
V	nedeljo, dne 6. julija bo na Sušaku veliko manifestacijsko zborovanje za gradnjo železnice iz Kočevja na sušaško progo. Zborovanje je sklicalo županstvo v Sušaku i: se zborovanja udeleži tudi velika depu-tacija iz Dravske banovine. Namen zborovanja je samo ta, da se čim prej prične graditi nova proga. Kje naj gre nova proga, to je že sklenjeno in od vseh odloču-
Jočih faktorjev potrjeno, da je o tem vsa-;a debata odveč.
Pozdravljamo nedeljsko manifestacijo na Sušaku ter želimo, da bi imela popolen uspeh. Zlasti pa bi bilo želeti, da pride glede nove proge čim preje do ozkega sodelovanja med Dravsko in Savsko banovino, zlasti slednjo, ki je danes na novi progi. najbolj interesirana.
Mariborske šole
r i b -< r , 30. junija.
Državna trgovska akademija.
Tukajšnja drž. trg. akademija je imela v šolskem letu 1929/30 štiri leti' e in eno p—Jelko (v četrtem razredu). Vseh dijakov na m-\odu je bilo ob začetku leta 175, ob koncu pa 160; teh je bil" moških ob začelku 88, žensk 87, ob koncu moških 78, žensk 82. Po narodnosti je bilo 151 Slovencev, Hrvatov in Srbov, 8 Nemcev in 1 Celi. Veroizpovedi sta bili samo dve, katoliška in evangeljska, katolikov je bilo 156, evangelikov 4. Po starosti so se slušatelji delili sledeče: 15-letnih je bilo 9, 16-letnih 30, 17-letnih 28, 18-letnih 29, 19-letnih 20-letnih 21, 21-letnih in starejših 20. Tuji državljani so bili le trije. Z odličnim uspehom jih je izdelalo razred 7, s prav dobrim 13, z dobrim 60, z radostnim 15, popravljalni izpit jih je dobilo 47, ponavljati jih bo moralo 17, neocenjen je ostal
I. Od 47 dijakov in dijakinj IV. letnika jih je bilo k maturi pripuščenih 34.
Državno žensko učiteljišče.
Na državnem ženskem učiteljišču je bilo v dovršenem šolskem letu 281 gojenk, na vadnici pa 176 učenk. Učni uspehi na učiteljišču so bili sledeči: odličnjakinj 6, prav dobrih 129, dobrih
II, slabih s ponavljalnim izpitom v septembru 49, nezadostno 1, neocenjenih 5, na vadnici pa: odličnjakinj 65, prav dobrih 57, dobrih 42, nezadostnih M, neocenjena 1. Vpisovanje v prvi letnik učiteljišča bo 2. septembra od 8. do 12. ■ure, sprejemni izpiti pa bodo od 3. do 7. septembra. Ponavljalni izpiti se bodo pričeli 11. septembra ob 8. uri. Vpisovanje v ostale letnike učiteljišča in v vadnico bo 13. septembra od 8. do 12. ure.
Deška meščanska šola.
Na deški meščanski šoli je bilo ob koncu letošnjega šolskega leta v 11 razredih 354 učencev. Razred jih je dovršilo 248 ali 70%, ponavljalni izpit jih ima 67, popolnoma padlo pa jih je 39 ali 11%. V treh četrtih razredih je bilo 95 učencev. Od teh se je priglasilo k završne-mu izpitu, mali maturi, 70, izpit jih je napravilo 59. Ostali bodo imeli meseca avgusta ponavljalni izpit. Na zavodu je skupaj z ravnateljem poučevalo 20 učnih moči.
Humanistična gimnaz:ji.
Humanistična gimnazija je imela ob koncu leta 581 učencev in učenk (poslednjih 87). Uspehi so bili sledeči: odličnih je bilo 81 ali 1213%,
prav dobrih 182 ali 2725%, dobrih 173 ali 2589%. Skupno jih je tedaj izdelalo 436 ali 6527%. Ponavljalni izpit jih ima 132 ali 1976%, padlo jih je 94 ali 14 07%, neocenjenih pa jih je ostalo 6 ali 0 86%.
Državna realka.
Državna realka je imela v realnih in realno-gimnazijskih oddelkih 473 učencev, med temi 113 učenk. Uspehi koncem leta so bili sledeči: odličnih 19 učencev in 10 učenk ali skupno 495%, prav dobrih 106 učencev in 47 učenk alt 2628%, dobrih 220 učencev in 34 učenk ali 43 34%. Skupno je tedaj izdelalo 345 učencev in 91 učenk (74-57%); ponavljalni izpit je dobilo 76 učencev in 19 učenk (19-63%); izdelalo ni 32 učencev in 3 učenke; redovani so bili vsi.
Državno moško učiteljišče.
Na zavodu je bilo 178 učencev, uspehi pa so bili:	odličnih 5	(281%), prav dobrih 56
(3146%), dobrih 107 (6011%). Skupno jih je izdelalo 168 (94 38%); ponavljalni izpit jih je dobilo 10 (5 62%). Padel ni nihče, neredovan ni bil nihče.
Zasebno žensko učiteljišče.
Stanje ob koncu leta: 131 gojenk. Uspehi: odličnih 10 (7-63%), prav dobrih 99 (75-57%), dobrih 10 (7’63%). Skupno jih je tedaj izdelalo 119 (90’83%), ponavljalni izpit jih je dobilo 12 (9 16%).
Potovanje naših zdravnikov v Nemčijo
Kakor poroča beograjska »Politika«, odpotujejo naši zdravniki na povabilo nemškega društva za mednarodno sodelovanje vseučilišč dne 7. julija v Nemčijo.
Zdravniki, ki se bodo tega potovanja udeležili, odpotujejo v ponedeljek 7. julija iz Beograda v Draždane, kamor pridejo v torek zjutraj ob 8. uri. V Draždanih si bodo ogledali predvsem veliko mednarodno higijensko razstavo. Udeležence bodo oficijelno sprejeli zastopniki občine.
Iz Draždan potujejo v Berlin, kjer si bodo ogledali veliki zavod cesarja Viljema za biologijo in antropologijo. V zavodu jim bo priredilo berlinsko vseučilišče čajanko. Nato sledi ogled velikih fabrik zdravniških inštrumentov in sploh zdravstvenih ustanov. V nedeljo pa bodo udeleženci gostje berlinskega zdravniškega društva.
15. julija bodo odpotovali v Hamburg, kjer jih bo slovesno sprejel hamburški župan, nato pa se bodo vkrcali na veliko ladjo, ki jo bo dalo na razpolago društvo »Hamburg-Ainerika-linija«, da si ogledajo hamburško luko. Na ladji bodo priredili gostom v čast svečan banket.
V	četrtek 17. julija si bodo gostje ogledali največjo in najmodernejšo bolnico v Nemčiji (v Ependorfu), nakar bodo povabljeni pri voditelju bolnice dr. Brauerju. V soboto 19. julija potujejo v Lipsko, od tam pa se vračajo preko Prage domov.
Kuhinfsko posodo
po najnižjih cenah in v največji izberi, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv. Peha c. 33»
9nevne vesfi
— Nj. Vel. kralj — boter desetemu sinu. V nedeljo G. julija bodo krstili v šabcu desetega sina kmeta Ilije Ercega. Ilija Erceg ima 13 Otrok. Njegovi prošnji, da bi Nj. Vel. kralj botroval njegovemu desetemu sinu, je bilo ugode-po. Pri krstu bo Nj. Vel. kralja zastopal podpolkovnik Voja Antič.
— Odličen gost v Ljubljani. Iz Ženeve, kjer 6e je udeležil mednarodne konference dela, se je preko Jesenic v pondeljek pripeljal z mona-kovskim brzovlakom v Ljubljano načelnik oddelka za socijalno zavarovanje v ministrstvu narodnega zdravja in socijalne politike g. dr. Dušan J e r e m i 6. V pondeljek si je ogledal razne socijalne naprave v Ljubljani, a včeraj je odpotoval v Laško, kjer si je ogledal tamoš-nje kopalne naprave OUZD.
— Jubilejna knjiga Sokola. Iz Beograda javljajo: Povodom nekih vesti, ki so se pojavile v zagrebških »Novostih« in sarajevskem »Jugosla-venskem listu«, da neke osebe nabirajo naročnino in oglase za neki dozdevni sokolski album, smatra savez Sokola kraljevine Jugoslavije dati tole izjavo: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije izda povodom zleta Sokola kraljevine Jugoslavije jubilejno knjigo Sokola kraljevine Jugoslavije. Ta knjiga je že v tisku in izide v juliju. Zanjo zbirajo naročnino in oglase posebej pooblaščene osebe, ki imajo legitimacijo, katero jim je izdala uprava Sokola kraljevine Jugoslavije.
— Dno 4. julija, na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, naj skrbijo C. M. podružnice in druga narodna društva, da zaplapolajo na vseh gričih in vrhovih naših gora kresovi. Ti kresovi ojačijo narodno in državno samozavest med ljudstvom v obmejnih krajih, našim zaslužnim bratom in sestram na severu in jugu pa naj bodo dokaz, da nismo pozabili na nje.
— Vreme. V Dravski banovini se je včeraj 'vročina stopnjevala. V pondeljek ni bilo v Dravski banovini dežja, pač pa po nekaterih sosedinih banovinah. Močno je deževalo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Tam je padlo od 6 do
■12 mm dežja. Oblačnost v državi je znašala od
1	do 10. Relativna vlaga od 65 do 100%. Barometer je včeraj zjutraj ob 7. kazal: Ljubljana 759 8, Maribor 758 2, Zagreb 758 6, Beograd 757-3, Sarajevo 759-8, Split 757-2, Rab 757-3 in iVis 7571. Termometer včeraj ob 7.: Ljubljana 17, Maribor 20, Zagreb 20, Beograd 19, Sarajevo 15, Split 25, Rab 24 in Vis 19.
— Tatvine koles na deželi. Zadnji čas so prav [pogoste tatvine koles po raznih krajih na de-j želi. Mogoče so ljubljanski kolesarski tatovi svoje delovanje prenesli v tej hudi vročini na deželo, ali pa so odšli na letovišče.
— Tatvina obleke na Savi. V letošnji kopalni |6ezoni kronika še ni beležila večjih tatvin ob Savi in v drugih prostih kopališčih. Pred dnevi Ije neznan tat ukradel tehniku Viljemu M. razne .dokumente in druge predmete v vrednosti 200 'dinarjev. Tehnik M. se je kopal v Tomačevem ob Savi.
— Odkritje spomenika Bošku Kavteku. Dne f80. junija so odkrili v Pančevu spomenik Bo-jBku Kavteku, ki je umrl pri delu v sokolski '-zgradbi. Odkritju spomenika so prisostvovali Češkoslovaški Sokoli, zastopniki zveze Sokola kraljevine Jugoslavije in Sokoli beograjske Župe.
Ejubljana
■ Mestno kopališče predrago. Mestno kopališče na Ljubljanici nudi tudi v solnčnih kopalnih 'dneh precej žalostno sliko. Ima namreč povprečno 10 gostov na dan, samo ob nedeljah je obisk nekoliko boljši. Kopalci se raje utabore na travnikih ob Ljubljanici in na »špici«, kjer ni treba plačati vstopnine. Kabina v mestnem kopališču 6tane 5 Din, kar je gotovo predrago. Kopališče bi imelo gotovo več gostov, če bi delalo vsaj
6	cenami konkurenco drugim »modnim« kopališčem. Marsikdo bi se rad kopal v mirni in topli Ljubljanici, kjer je v naravi med zelenjem, če bi kopanje tu ne bilo tako drago. Vstopnina s kabino naj bi stala 2 Din, kvečjemu 3 Din, pa bi mestno kopališče takoj oživelo.
■ Vročina v Ljubljani. Včeraj je vročina
iv Ljubljani znova pritisnila. Dopoldne in nekaj ur popoldne je bilo izredno soparno. Včeraj zjutraj je bila v Ljubljani in v bližnji okolici gosta megla. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 285“C, najnižja pa 16°C. Relativna vlaga je včeraj znašala 94%. Splošno je bilo mirno in vetrovno.
■ Aretacije. Od pondeljka na torek je ljubljanska policija aretirala nekega mladeniča zaradi tatvine 1000 Din vredne plahte, dalje je aretirala dva mladeniča zaradi žaljenja policijske straže in nekega razgrajača zaradi žaljenja Nj. Vel. kralja. Naposled je včeraj zjutraj v nekem hlevu na periferiji mesta policija izsledila dve ženski, ki sta se obrtoma bavili s tajno prostitucijo.
Radi snaženja in belenja poslovnih prostorov
v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece
v	dneh 3. in 4. julija t. 1. se ne bo poslovalo v dečji polikliniki in posvetovalnici za matere.
■ Policijske prijave. V zadnjih 24 urah ni bila policijski upravi prijavljena nobena tatvina; prijavljen je bil večji pretep v gostilni, dalje je bilo prijavljenih 10 oseb zaradi pijanosti, razgrajanja v gostilni, kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja. Naposled sta bili prijavljeni dve kršitvi policijske ure, 11 kršitev na-rodbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 6 prestopkov avlopredpisov in 11 prestopkov cestno-policijskega reda.
■	Zapiranje trgovin. Mnogi trgovci ne vpošte-vnjo nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratovališč. Od 1. junija dalje je bilo ljubljanski policiji predloženih že nad 150 zadevnih prijav. Policijska uprava odstopi prijave mestnemu magistratu kot obrtni oblasti, da uvede nadaljno postopanje proti kršiteljem naredbe.
5Wapi6cr
m Iz uprave. Vse one, ki smo jiin list pošiljali na ogled, prosimo, da javijo raznašalcem, če se želijo nanj naročiti. Ako bi komu nadaljnjo dostavljanje pomotoma ustavili, naj to ustmeno, pismeno ali telefonično javi upravi na Aleksandrovi cesti št. 24, telefon 29-60.
m Češkoslovaški Sokoli na povratku iz Beograda. V torek okrog 14. ure je s 25 minutno zamudo prispel na tukajšnjo glavno postajo pr-
vi	vlak s češkoslovaškimi Sokoli, ki se vračajo z zleta v Beogradu. Zletni napori in vožnja so Sokole in Sokolice precej izmučili. Iz Beograda so prinesli s seboj tudi mnogo dalmatinskih in albanskih čepic.
m Povratek mariborskih Sokolov. Včeraj ob 1130 so se s posebnim vlakom vrnili iz Beograda mariborski in okoliški Sokoli in Sokolice.
m Premestitev. Revizor tukajšnje carinarne, g. Viktor Haber je premeščen na Sušak.
m Zaključili izpiti na trgovski akademiji so se vršili od 12. do 27. junija v prisotnosti ministrskega odposlanca inšpektorja gosp. Mihajla Prešla. Prijavilo se je 33 kandidatov (kandidatinj), ki so razen dveh opravili izpit z naslednjim uspehom: Z odliko: Dušan Cejan, Al. Macun, Aleksander Pallaš, Rozanda Rasberger, Herta Urbas. S prav dobrim uspehom: Anica Berstovšek, Maks Bohte, Martin Ceh, Konrad Iršič, Marija Kladnik, Josip Korošec, Ida Koršič, Maja Mešiček, Josip Ozmec in Da-nuška Vodeb. Z dobrim uspehom: Franc Bezjak, Josip Drušlcovič, Lojzka Gabrijel, Nada Hudales, Stanko Jarh, Leopold Kaudek, Rudolf Košuta, Kristina Meznarič, Marija Ornik, Vlasta Senkovič, Danica Sever, Avgust Turk in Jožica Zakotnik. Z zadostnim uspehom:	Ljubomira
Borlak, Vladimir Gvardijančič in Alojzija Štal-cer.
m Odhod trgovskih abiturijentov. V torek se je odpeljalo 12 maturantov in 4 maturantinje tukajšnje trgovske akademije na študijsko potovanje po Evropi. Ekskurziji, katero vodi prof. Pregelj iz Ljubljane, sta se pridružili še dve zasebni osebi. Nadzorstvo je prevzela ga. Zora Ravnikova. Abiturijenti so se včeraj ustavili v Gradcu, potem pa so nadaljevali potovanje v Monakovo in dalje.
m Rokoborba v Mariboru. V desetem kolu v pondeljek zvečer so v »Unionu« nastopili Žid VVeisz proti Bolgaru Beliču, Zagrebčan Janeš proti Avstrijcu Kawanu in VVeisz proti De Pe-triju. Belič je premagal Weisza, Kawan odločilno po 35. minuti Janeša in Weisz De Petrija.
m Ljudsko gibanje. V mesecu juniju je bilo v Mariboru rojenih 105 otrok, 44 dečkov in 55 deklic, umrlo je v tem času 59 oseb, 31 moških in 28 žensk, porok pa je bilo 31.
m V počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju je bilo v preteklem mesecu oskrbovanih 48 otrok, in sicer 38 iz Maribora in 10 iz Celja. V torek zjutraj sta odšli v kolonijo dve novi skupini, skupaj 110 otrok. Od teh dobiva podporo mestne občine mariborske 50, podporo banovinske uprave 20, ostali pa se oskrbujejo na svoje stroške. V sredo pride še 40 otrok iz Varaždina in Krapine, katerim je društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine pripravilo spalnice in oskrbo v šoli v Šmartnem. Meseca julija bo tako v tej koloniji nad 150 otrok.
m Tabor mariborskih gozdovnikov bo stal letos od 8. julija do 7. avgusta v dolini Kamniške Bistrice pri vasi Stahovice. Tabornina za vso dobo bo znašala 300 dinarjev.
m Razprava proti komunistom. Državno sodišče v'Beogradu je deligiralo mariborsko okrožno kot kazensko sodišče, da vodi razpravo proti šestim železničarjem iz delavnic državnih železnic, ki so bili letos 13. marca aretirani radi komunizma. Razprava se bo vršila v kratkem.
m Kapela na Peci. V nedeljo se je vršila na obmejni koroški Peci služba božja, katero je bral član Aljaževega kluba g. profesor Bogovič. Ob tej priliki je bil tudi dokončno določen prostor, na katerem se bo v kratkem postavila nova kapela.
Celje
* Sokoli se vračajo. Včeraj zjutraj ob 4. so prispeli člani in članice celjskega Sokola. Vsi so zdravi in veseli in polni, vtisov velikih zletnih dni. Ob pol 10. je prišel posebni vlak z mariborskimi in savinjskimi Sokoli. Prvi vlak češkili Sokolov je prišel ob pol 13. Kljub neugodni uri se je zbralo veliko ljudi na peronu, ki so se prisrčno poslavljali od dragih bratov. Dolga vožnja in napori zadnjih dni niso mogli vzkratitt Cehom dobrega razpoloženja, samo bolj zagoreli so v obrazih kakor pred tednom dni, ko so se peljali v Beograd Imeli so pač solnčne dni v Beogradu.
* Policijski urad se odslej kliče telefonično na št. 100 policijske stražnice, oz. mestnega magistrata in ne več preko srezkega načelništva.
* Mednarodna rokoborba v Celju. Ker se je tekmovanje v Mariboru za en dan podaljšalo, se vrši prvi nastop rokoborcev v Celju v četrtek 3. t. m. zvečer in ne v sredo, kakor smo poročali. Za rokoborbo vlada splošno zanimanje.
žVevc mesfc
Razstava dekliških ročnih del in risb je bila na Vidov dan otvorjena na novomeški dekliški šoli. Osobito v nedeljo je imela mnogo posetni-kov. Ena soba same blazine in preproge, pa perilo in vsaktero, drugo lepše od drugega.
V	sosednji sobi so bile razstavljene risbe. Deška šola pa je razstavila že teden dni prej in to vsak razred zase: deška ročna dela, risbe in pismeni izdelki. Prav jasno se je mogel iz razreda v razred opažati prehod, večje zahteve in sigurnejša roka. Obe razstavi sta pokazali smotreno delo in velik napredek.
Forijalni Savez je postavil v novem osnovnošolskem poslopju prenočišče devetih postelj z vsemi pripadajočimi potrebščinami. Na oglu Ferličeve hiše kaže hiša smer ferijalnega prenočišča. Inventar je last novomeškega učiteljske društva, ki ga vsake počitnice brezplačno odstopi v uporabo F. S. na gimnaziji.
Umrla je mati tukajšnjega zdravnika dr. M. Ropasa gospa Ropaš. Pokopali so jo v pondeljek na šmiheljskem pokopališču. Počiva poleg Primieove Julije.
Častna darila za motociklistično hitrostno gorsko tekmo, ki bo v nedeljo, 6. t. m. iz Novega mesta na Gorjance, bo razstavljena v izložbi tvrdke Ivan Medic.
Pazite na otroke! Zadnje dni so jo mahali sami desetletni dečki iz šmarješke šole domov. Osem jih je bilo. Pa je izvlekel eden dinamično patrono, češ kako bo to imenitno počilo. Vsi so ga obstopili, dečko je pa nabijal po patroni. Naenkrat pok, za tem pa jok in stok. Štirje so odnesli lažje prske in se zdravijo doma, drugi štirje so pa. malo več skupili po nogah in eden celo po trebuhu. Sedaj se kesajo svoje neprevidnosti v moški bolnici.
Telefon so dobili pretekli teden v Mirni peči. Ker se tam trgovina in industrija vedno bolj razvija, jo bila uvedba telefona že zelo potrebna.
Nesreče. 21 letni posestnikov sin iz Jablane pri Mirni peči Alojz Murgelj je s patrono hotel napraviti luknjo v jermen. Eksplodirala mu je v roki. — Kroglo za balinanje je hotel napraviti sedemletni šolarček Franček Brulc iz Vel. Brusnice, pa mu je krivec zdrsnil in odsekal si je dva prsta leve roke. — Ko je napajal vole, si je ovil verigo okoli roke nesrečni Feliks Rozman, 31 letni posestnik iz Brezove rebri, občina Ajdovec. Pa so se voli splašili, ga vlekli po tleh in močno poškodovali. — Levo ključnico si je pri padcu z voza zlomil Kralj Anton, mesarski vajene pri Antonu Klepcu v Gradacu. Vozil je gnoj na njivo in padel
fod voz. — Rom Franc, posestnikov sin iz krilja, občina Planina, je vozil hlode. Ko je prijel konja za uzdo, ga je zgrabil za desno roko in precej občutno ugriznil. — Šliri metre globoko je padel iz kozolca 25 letni Jožef Krevs, hlapec v Boški vasi pri Trebelnem in si zlomil levo roko. — Seno so vozili iz travnika domov. Na ovinku je voz zagnalo in se je prevrnil na 67 letnega užitkarja Jožefa Trši-narja iz Dolenje Stare vasi, občina Škocjan, opraskalo ga je po glavi in mu strlo ključnico desne roke.
Napad. Ko se je delavec Adamič Anton iz Roga vračal domov, ga je na cesti napadel neki kočar, ki ga je zbil na tla in ga težko poškodoval.
Solfanj
Avtobusni promet. Dne 24. t. m. je začela obratovati nova avtobusna linija Celje — Velenje — Šoštanj. Avtobus odhaja iz Celju ob
11.	uri 30 minut in ob 18. uri, Šoštanj pa prihaja ob 12. uri 55 minut in ob 19. uri 25 minut. Iz Šoštanja pa odhaja ob 7. uri 15 minut in ob 13. uri 45 minut ter prihaja v Celje ob 8. uri 40 minut in ob 15. uri '0 nrnut. Vožnja stane od Celja do Šoštanja 24 Din, od Celja do Velenja pa 21 Din.
Nova motorna brizgalna. V nedeljo, 6. julija bodo blagoslovili novo motorno brizgalno, ki si jo je nabavilo gasilsko društvo v Družmirju.
s&tui
šestdesetletnica gasilskega društva. Dne 5. in 6. t. m, bo slavilo tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo šestdesetletnico svojega plodonosne-ga obstoja in delovanja. Glavna proslava, združena z veliko javno veselico, se bo vršila na dvorišču Gasilnega doma.
Udejstvovanje rešilnega avtomobila. Pred kratkim nabavljeni rešilni avto je do konca pro-šlega tedna absolviral že 50 voženj po mestu in okolici.
Podelitev državljanstva. Jugoslovansko državljanstvo je bilo te dni podeljeno tukajšnjemu veletrgovcu g. Leopoldu Sternu.
Podatki o realni gimnaziji. Na tukajšnji realni gimnaziji je bilo v lanskem šolskem letu 270 učencev in 62 učenk. Rezultati pa so bili sledeči: odličnjakov je bilo 14, s prav dobrini uspehom jih je razred dovršilo 59, z dobrini 124, ponavljalni izpit jih je dobilo 86, padlo 47, neocenjena pa sta ostala dva.
Noiiiškutarjenje se po tukajšnjih lokalih v zadnjem času zopet bohotno širi. Krivi smo pa tega sami, ker se še danes ne zavedamo, da leži Ptuj na slovenski zemlji v svobodni Jugoslaviji. Dokler bodo namreč neinškutarili celo nekateri izmed prvih narodnjakov, naše nem-škutarije ne bo konec. Zato: malo več narodnega ponosa I
Kočevje
Vprašanje odra. Akademsko društvo v Kočevju deluje v glavnem med počitnicami. Sedaj, ko še dela program za počitniško delovanje, stopa zopet v ospredje vprašanje gledališkega odra. Oder, ki ga imamo v Kočevju, sploh ni nikak oder temveč samo iz nekaj desk zbit višji prostor, s par kulisami in žarnicami. Na našem »odru« se ne da — vsaj približno opremljeno — vprizoriti niti najenostavnejša igra. To je tudi eden izmed vzrokov, da se v Kočevju tako malo igra. Vsaka vas ima boljši oder kot mi, v nekaterih vaseh in trgih imajo pa colo dva ali tri dobre odre — da o mestih sploh ne govorim. Skrajni čas bi že bil, da se društva, ki se jih tiče to vprašanje, enkrat bolj resno pomenijo o tem. Saj je posebno /.a Kočevje oder zelo važen. Velikokrat smo že prišli radi tega pred tujci v zadrego.
Gasilske vaje. V nedeljo popoldne so se vršilo v mestu velike gasilske vaje. Poleg mestnih gasilcev so se udeležili vaj tudi okoliška gasilska društva. Vaje so se vršile v glavnem v bližini Formbacherjeve žage, pa tudi drugod. Občinstvo jih je pozorno zasle lovalo.
Povišanje cen. V mestu opažamo p (.višanje cen alkoholnim pijačam in mesu. Vzrok temu so sklepi na zadnji občinski seji, kjer so bile povišane takse na alkoholne pijače m meso ter doklade na vse direktne davke.
Nova cesta. Vsled naglega zidanja hiš na Pragerskem je občina Sp. Polskava radi potrebe dovodne prometne žile k novim hišam začela akcijo za gradnjo nove občinske ceste.
Borba za trg Dne 11. julija od 17.—18. ure zvečer bo glasovanje vseh davkoplačevalcev za trg Spodnja Polskava, in sicer samo iz vasi Sp. Polskava.
2rfo©vl/c
Za vojaške obveznike. Zaradi odloka sre-skega načelstva v Laškem br. 1022 z dne 9. maja 1930 se morajo ne glede na pristojnost javiti vsi oni leta 1912 rojeni mladeniči, ki se nahajajo sedaj v občini Trbovlje zaradi popisa za rekrutacije. Popisovanje se bode vršilo od 1. do 30. julija 1930 vsak dan izvzemši nedelj in praznikov med uradnimi urami v pisarni vojaškega oddelka občine Trbovlje. Vsak obveznik naj prinese seboj družinsko polo svojih starišev, domovnico, krstni list in vojaške dokumente očeta in bratov, ki so svoj rok v stalnem kadru odslužili. Z onimi, ki bi se temu pozivu ne odzvali, se bo postopalo v smislu člena 166. vojaškega pravilnika.
Ciril-Metodovo kresovanje:	Na predvečer
praznika naših narodnih apostolov Sv. Cirila in Metoda priredi tukajšnja podružnica Sv. Cirila in Metoda na Kolku (od domačinov zva-nem Hudičevem hribu) veliko kresovanje. Kakor vsako leto, tako se vrše tudi letos velike priprave za to narodno prireditev. Na Kolk bo prenešena koncesija za točenje pijače, organizira se kuhinja in bufet ter vse drugo, kar bo za okrepčilo obiskovalcev potrebno. Nastopil bo tudi pevski zbor, ki bo s svoje strani pripomogel, da bo ta narodna proslava kar najbolje uspela. Grmada, ki jo že pripravljajo, bo izredno velika ter bo prižgana okrog 9. ure zvečer.
Meimmih
Cerkveni koncert. V nedeljo sta priredila v nadžupni cerkvi na Sutni konservatorista gg. Arnič Blaž in Žagar Drago iz Ljubljane orgelski in pevski solistični koncert, ki je dosegel popolen moralni uspeh. V gmotnem pogledu sicer ni uspel tako, kakor bi glede na svoj propaganden in poučen značaj zaslužil, vendar je udeležba okrog 150 poslušalcev v času, ko so v Kamniku pri vsaki prireditvi dvorane skoro prazne, rekord. Program je bil skrbno izbran in dobro naštudiran. Mlada izvajalca sta vzorno absolvirala vse točke in s tem ponovno dokazala, da je sloves, ki ga uživata, upravičen. Izmed solotočk na orglah je najbolj ugajala zaključna Bachova Toccata, dočim je g. Žagar dosegel višek z Arničevo šmarnico v logu. G. Žagar ima prav prijeten bariton, ki ga sigurno obvlada zlasti v višjih legah. Kakor smo izvedeli, bomo imeli v kratkem priliko ga zopet slišati, ker je že sprejel ponudbo za sodelovanje na nekem tukajšnjem koncertu.
5Pcd či?to
Ko sem se zadnjič vozil z vlakom, se v naš oddelek nagnetla druščina mladih fantov, ki jih je bilo kaj lahko prepoznati za klub nogometašev, ki se je vračal s kake — najbrž zmagovite — tekme. Bili so preprosti, zdravi, delavski fantje, šala in smeh. Veselje jih je bilo gledati in poslušati njihove nedolžne, nič hudega sluteče, morda res da malo prazne, pa vendar tako dobre pomenke: žoga, goal, desno krilo, da pojdejo nocoj še nekam malo pit, ampak nekdo da ima še rendez-vous, da ga bodo morali malo počakati. In potem so se razvneli, urezali so nekakšno svojo himno ali kaj, neko veselo, iz rokava streseno pesem brez melodije, brez ritma in brez rim — ne vem, kako je to, tako lepo se mi je zdelo vse skupaj:
Naj bo Ilirija al‘ Primorje, mi se ne bojimo več.
Je Udmat hrabra četa, ki bo vedno zmagala.
(Ne, Udmat niso peli, to ime sem namesto njihovega zapisal jaz, toda bili so iz predmestja in tudi jaz sem iz Udmata prav za prav, tu ne more biti zamere.)
Nekaj lepega je, da je v tej mladi generaciji toliko živega ognja — ne, tukaj ni treba nič obupavati. Pozitivistični čas, ki ga živimo, je ponekod kar na dobro premaknil mlade ljudi: obsul jih je s solncem, ojeklenil jim je mišice, prežel jih je z zidano voljo in optimizmom. Toda jaz bi dejal, da je zdaj že zadnji čas, ko bi mladino moralo zažejati tudi po vstajenju duha in misli v nji. Da hoče mladina zmagati, je prav. Toda ona bi ne smela zmagovati samo na športnem igrišču, ona bi morala hoteti zmagati tudi v arenah duhovnih borb. Današnji idealni študent še vse prerad goji tisti stari, preživeli, jetični, učenjakarski tip svojega stanu, on je še vedno poln prezira do modernega športnega vrenja. In če se že študent pozanima za šport, se ponavadi vedno pogubi v njem — to se pravi, vsakršen smisel za duševne stvari polagoma usahne v njem in počasi kar neha biti študent.
In vendar bi bil že zadnji čas, da bi nasi študentje v zaklade volje in energij, ki so
v	mladi generaciji, prinesli smisla in duha.
m
Utemeljena
Berlinski list »Der A bend« je priobčil ob priliki ogromnega navdušenja, ki je prevzelo vso Nemčijo zaradi zmage znanega boksarja Šmelinga, sledečo satiro na malikovanje, ki ga je moderni svet uganjal nad njim:
»Ti, zvesti bralec svojega senzacijskega lista, moraš čisto natanko vedeti, kdaj je tvoj junak na dan zmage vstal. Ce tega ne veš, si svoj list zelo površno bral in nisi zamašil globoke vrzeli, ki zija v tvojem znanju. Če veš pa le to, kdaj on navadno vstaja, je tvoje znanje tudi pomanjkljivo: vedeti moraš namreč natanko, kdaj vstaja tvoj junak v časih odmora, kdaj pred bojem in 'kdaj po boju. Tvoj časopis ni tega kriv, da ti tega ne veš, kajti tvoj časopis je vse to natančno poročal.
Ti, dobri bralec, gotovo dobro veš, kaj gospod Šmeling. jč. Je pa zelo važno, da natanko veš tudi to, kar on rad jč. So namreč stvari, ki jih on vsak dan rad jč, eo pa +” !i stvari, ki jih mora on jesti zaradi športa in pa take, ki jih zaradi športa ne sme jesti. Nikar ne očitaj svojemu listu, da te on ni o vseh teh vele važnih zadevah informiral — on te je informiral, ampak ti, lenoba, vseh teh velevažnih stvari nisi bral, ali pa vsaj ne pazljivo bral.
Tudi kar se tiče žensk, moraš bili natančno informiran. Vedeti moraš, da je zaročen, preko zaroke pa ljubezen ne sme iti. O moralnosti g. Šmelinga so listi natančno poročali; če nisi dovolj pazil, glej, da boš kmalu dohitel, kar si zamudil. Vedeti moraš namreč natanko, kaj misli g. Šmeling o ljubezni in poznati moraš natanko njegove nazore o tej zadevi.
Samoposebi je umevno, da moraš natanko vedeti tudi to, kako je gospod Šmeling oblečen. Tvoj časopis natanko vč, kako se nosi in kako se oblači gospod Šmeling na spomlad, poleti, na jesen in na zimo. Tudi to ti pove natanko tvoj časopis, kaj oblači gospod Šmeling zgoraj in kaj spo-dai tako da ne moreš nikdar priti v zadrugo, če te vprašajo po Šmelingovi obleki, če pazljivo čitaš tvoj časopis.
No, in potem njegovi procesi, njegovi honorarji in njegovi načrti za Ameriko? Strašno bi bilo, če bi vesten bralec svojega lista tega ne vedel. Ni je bitke iz svetovne vojne, ni je revolucije, ni je parlamentarne seje največjega formata, o kateri ne bi senzaoijsko časopisje tako natančno poročalo kakor o tem.
To so stvari, katerim je vendar enkrat treba napraviti konec. Mi moramo začeti spoznavati, da to vendar še ni velik in slaven mož, ki drugemu odbije brado. To je res. Velik mož tudi še ni tisti, ki koga pobije na tla s sunkom v želodec.
Nekdaj so pošiljali v Ameriko učenjake, da so predavali na ameriških vseučiliščih o evropskih razmerah. Evropo so_ takrat reprezentirali v Ameriki učenjaki kakor Ostvvald itd. To so bili duševni velikani. Zato pa res ni treba, da bi nas sedaj reprezentirali v Ameriki — boksarji ali celo navadni pretepači. Nas je v tem oziru res lahko nekoliko sram.
Na zadnjem vsezamorskem kongresu v Parizu je orisal črnec in profesor medicine Stanley Logger Evropo in Ameriko takole: »Evropa in Amerika ste duševno izčrpani. Tehnika njihova seveda še ne. Tu
se vrsti še vedno rekord za rekordom. Kulturno pa žive ti ljudje samo še od starega kapitala. Bela rasa je začela posnemati nas. Naši plesi in naša godba postaja tem ljudem vzor, počasi pa jim bo vzor tudi naše pesništvo. Njihov bog je šport in okoli tega boga so postavili še celo vrsto podobnih bogov. Mi, zaničevani zamorci, smo že zdavnaj preko tega.«
Mogoče je ta zamorec govoril nekaj preveč, v bistvu ima pa le prav.
'\vy	X
Zija Vučiterna, ki je leta 1928. v porotni dvorani praškega sodišča ustrelil Aleksandra Belika in nato v jugoslovanskem vlaku nekega potnika, je bil te dni pred sodiščem oproščen.
Tragedija v cirkusu
V	nekem potujočem r kusu, ki daje predstave v mestecu Opatd na Poljskem, so začele nastopati pred dverni meseci tri sestre pod imenom »leteče zvezde«. Ker so bile deklice jako lepe, jim seveda ni manjkalo oboževalcev, a nobena se ni zmenila za nikogar, temveč so vse živele le za svojo umetnost.
Petindvajsetletni razsvetljevalec Ferdinand Kortes pa se je resno zagledal v ti jstarejšo treh sester in jo je vedno zasledoval s svojimi ponudbami. Čeprav mu je dekle dalo dovolj jasno razumeti, da ga ne mara, vendar ni odnehal s svojo vsiljivostjo. Ko so se deklice v sredo preteklega tedna ravno preoblačile v svoji garderobi, je naenkrat skočil mednje Kortes, ki se je bil v garderol' skril. Ta nesramnost je deklice tako raztogotila, da so razsvetljevalca pošteno preteple in ga vrgle ven. Na njihovo pritožbo je bilo razsvetljevalcu tudi služba odpovedana.
Včeraj, 1. julija, bi bil moral Kortes zapustiti svojo službo. Predno pa je odšel, je sklenil, da se bo nad deklicami krvavo maščeval. Ko v pondeljek ni bilo nikogar v cirausu, se je splazil k električni napeljavi in je priključil trapeče, na katerih so deklice zvečer izvajale svoje vrn‘ '-mne vaje, na močni tok. Ko so deklice zvečer nastopile, je šlo vse lepo in gladko in odobravanja in ploskanja ni bilo konca. Ko so pa nastopile s svojo najlepšo točko, ki je bili kot navadno zadnja na programu, je Kortes nenadoma sklenil močni tok. Po cirkusu se jo razlegel pretresljiv krik, vse tri deklice pa, ki so izvajale svoje vaje „ 'o in brez nevarno^ne
mreže, so padle iz siln- višk.e na tla, kjer so o’ležale mrtve z zlomljenih,.! tilniki.
Med gledalci je nastala silna panika, ki je maščevalnemu r •»tljev"1'” omogočila neopažen beg. Najprej je pobegni v bližnji park, tam pp so ga našli mrtveg- s prtstreljeno glavo. Sodil se je sam.
Bodočnost sveta
»Journal da Geneve« je pred dnevi prinesel članek, v katerem je pisec lord Bir-kenhead objavil svoje nazore o bodočem napredku sveta.
»Ze v sto letih«, pravi člankar, »se bodo naši običaji spričo brezžičnega telefona in televizije docela spremenili. Politični voditelji bodo govorili o poedinih važnih vprašanjih neposredno volilcein, raztresenim po deželi. Aparati pa bodo tako izpopolnjeni, da bodo mogli voiilci kar po radiju sporočati svojim voditeljem svoje mišljenje o njihovih govorih. Stenografov ne bo treba več, ker bodo pisali govore stroji kar v^ tisočih izvodih. Voiilci se bodo^ mnogo bolj intenzivno zanimali za politična vprašanja posebno radi tega, ker bo radi strojnega dela človek delal le po 16 ur na teden.
»Iz zdravniške prakse« pred stoletji
Salerno je bilo pred 1000 leti središče medicine. V zdravniški učni knjigi salern-ske šole je zapisano tudi to-le navodilo, ki mu je naslov: »Kako se zavaruješ^ pred bolnikovo nehvaležnostjo«, in ki pričenja: »Brez plačila naj ne ostane niti ena tvoja beseda, ker moraš tudi ti plačevati šolari-no in je treba, da bolniki pošteno plačajo Hipokratovo modrost. Ko jih popade bolezen, obečajo zdravnikom zlate gradove, ko jih pa mine, bi najrajši ničesar ne Culi o denarnih rečeh. Zatorej zahtevaj, da ti plačajo takoj od začetka, ker bi pozneje mogli reči, da so sami ozdraveli, tebi pa bi ostale le poti do sodnika.«
Res je, da se mora zdravnik v nekaterih slučajih že prej zavarovati, da pride do svojega plačila, vendar pa je treba naglasiti, da je bilo vedno mnogo zdravnikov, ki niso posvečali velike pažnje materijalni plati svojih stanovskih poslov. Nekoč je francoski kralj Ludvik XV. pozval slavnega kirurga Moreaua k sebi. Kralj je imel ranjeno nogo in, ko jo je p kazal zdravniku, mu je dejal: »Nadejam se, da me bodete lečili
Z velo-karom po svetu.
Dva pariška policista Jilčik in Salesse potujeta po Evropi z velo-karom (kolo v obliki avtomobila). Dnevno prevozita 200 kilometrov. Velo-kar velja okoli ' 7000 Din.
nekoliko drugače, kakor lečite bolnike v javni b. ’ 'i i.« Moreau se je nato kratko odrezal: »To ni mogoče.« »Pa zakaj ne«, je bilo radovedno njegovo veličanstvo. »Radi tega, ker zdravim bolnike v bolnici tako, kot da bi bili sami kralji.«
Sredi Londona se ženske kopajo
Veliki londonski park, »Hyde-park«, je svetovno znan. Znan ni le radi tega, ker tara lahko vsak svobodno govori z že priljubljenih govoric, in tudi ne zato, ker se tam ljudje lahko nemoteno poležejo po travi, ampak tudi zato, ker je kopališče v Hydeparku bilo do nedavnega odprto samo za moške, ženskam pa je bil pristop v to kopališče strogo zabranjen.
Dne 16. junija pa je bilo te prepovedi konec in zato beležijo angleške feministke ta dan kot zgodovinski dan v borbi za svoje pravice. Prvo kopalko, ki je skočila v vodo na glavo, je pozdravljalo na tisoče žen z velikanskim navdušenjem. Londonska ženska zveza pa je dala kovati kot spomin na ta dan zlato medaljo, ki jo je poklonila prvi plavalki.
Surovost brez primere
V	mornariških krogih je vzbudilo silno ogorčenje nečloveško' postopanje poveljnika grške ladije »Theodoros Galakis« s tremi mladeniči, ki so se brez njegovega dovoljenja skrivaj vkrcali na ladjo. Z zadevo se bavi sedaj pomorsko sodišče v Antvverpnu. Omenjeni parnik je zapustil začetkom junija špansko pristanišče Huelva in je odplul v Gent. Kmalu po odhodu ladije pa je opazil kapitan na krovu tri mladeniče, dva Grka in enega Spanca, ki so se na ladjo vtihotapili. V svoji brezmejni togoti je ukazal mornarjem, naj vse tri kratkomalo vržejo v morje. Vsakega fanta sta res zagrabila po dva in dva mornarja in vse tri so pometali
v	vodo kakor Žaklje. Ta prizor pa je opazovala kapitanova žena in ta je z grožnjami prisilila svojega moža, da je dal plavajoče fante poloviti. Dobili so pa le še dva, ker je eden že uto-: nil. Policiji se je po dolgem trudu in iskanju po-' srečilo, da je enega izmed rešenih mladeničev, našla v Anvverpnu, ki je potrdil, kar se je zgodilo, in povedal še to, da so ga v Gentu izkrcali in mu dali nekaj denarja, da bi molčal.
Dogodek je izval v Antvverpnu veliko pozornost, njegovo istinitost pa potrjuje razpis grškega konzulata v Antvverpnu, ki išče pričal onega dogodka.
S
ANATOLE FRANCE:
BOGOVI
S02EJNI
»Ali so jih nemara tu zagrebli?«
»Povsod so jih zagrebali!«
»To mora biti eden od tistih, ki so bili v Chateletu.1 Drugega septembra sem jih videl na Menjalskem mostu tristo na kupu.«
Parižani so se bali teh »bivših«, ki so jih še po smrti zastrupljali.
Tudi Evarist Gamelin je prišel ter se postavil v vrsto: hotel je svoji stari materi prihraniti trud dolgega čakanja. Spremljal ga je njegov sosed, grajan Brotteaux z mirnim smehljajem na licu in z Lukrecom v zevajočem žepu površnika bolliaste barve.
Dobri starček je začel slaviti ta prizor kot grotesko, vredno čopiča kakega modernega Teniersa.1
»Ti nosači in te botre,« je dejal, »so bolj zabavni kakor Grki in Rimljani, ki so se tako priljubili našim
1 Mišljen je »le petit Chatelet«, (grajska) ječa v Parizu, na sedanjem trgu »Plače du Chatelet« na severnem bregu Seine, nasproti justični palači, z gledališčem »Chatelet«; op. prev.
1 Teniers starejši (f 1649) in njegov sin, Tesniers mlajši (f 1694) — holandska slikarja (prev.).
današnjim slikarjem. Jaz za svojo osebo sem se vedno naslajal na flamski šoli.«
Tega pa v svoji modrosti in pri svojem dobrem okusu ni omenil, da je imel nekdaj v svoji lasti gale-rijo holandskih slik, s katero se je po številu in izbra-nosti slik mogel kosati kvečjemu le kabinet gospoda Clioiseula.
»Lepa je samo antika in pa vse, kar je ustvarjeno V njenem duhu,« je odvrnil slikar; »toda rad priznavam, da so Teniersove, Steenove ali Ostadeove groteske še vedno več vredne nego Watteaujeve, Boucherove ali Van Loove čičke: v njih je človeštvo sicer popačeno, toda vendar ne ponižano, kakor pri Baudouinu ali Fra-gonardu.
Prišel je mimo raznašalec listov, ki se je drl na vse grlo:
»Izvestja Revolucijonamega tribunala!..« Seznam obsojencev!«
»En sam revolucijonami tribunal ne zadostuje,« je dejal Gamelin. »V vsakem mestu treba enega... Kaj pravim! V vsakem okraju, v vsaki občini. Vsi družinski očetje, vsi grajani se morajo povzpeti do sodnikov! Kadar je narod ogrožen od sovražnih kanonov in bodal izdajic, je vsaka prizanesljivost bratomorna. KajpakI V Lyonu, Marseilleu, Bordeauxu vstaja, na Korziki punt, Vendee v plamenu, Mayence in Valenciennes v rokah koalicije, izdajstvo po deželi, v mestih, v taborih; izdajstvo se košati na klopeh narodnega konventa, izdaj stvo sedi s karto v roki na vojnih posvetovanjih naših generalov!... Naj giljotina spasi domovino!«
»Proti giljotini nimam nikakih bistvenih ugovorov,« je odvrnil stari Brotteaux. »Narava, edina moja vlada-
rica in edina moja učiteljica, me zares v ničem ne sili do zaključka, da ima človeško življenje kako ceno; nasprotno, uči me na vse mogoče načine, da nima ni-kake cene. Zdi se, da je edini smoter živih bitij, postati živež drugih bitij, posvečenih istemu smotru. Ubijanje je utemeljeno v naravnem pravu: torej je smrtna kazen zakonita, pod pogojem, da je ne vršimo niti radi pravice niti radi kreposti, temveč iz potrebe ali pa zato, da nam zraste iz nje kaka korist. Vendar pa moram imeti perverzne nagone, zakaj zoprno mi je, ako vidim, da teče kri; je to izprijenost, ki se je vsej moji filozofiji še vedno ni posrečilo poboljšati.«
»Republikanci so človekoljubni in rahločutni,« je povzel Evarist. »Samo despoti trde, da je smrtna kazen potreben privesek avtoritete. Suvereno ljudstvo jo bo nekega dne odpravilo. Robespierre jo je pobijal in i njim vsi pravi domoljubi; zakon, ki jo odpravi, ne more biti izdan prezgodaj. Toda ta zakon se bo smel uporabljati šele tedaj, ko bo zadnji neprijatelj Republike poginil pod mečem zakona.«
Gamelin in Brotteaux sta imela sedaj za seboj precej zakasnelih, med njimi nekaj žensk iz sekcije; med drugimi veliko zalo pletico z ruto na glavi in V cokljali, s sabljo preko rame, čedno, plavolaso raz-kuštrano dekle, ki je imelo zelo pomečkano ruto krog vratu, in neko mlado, mršavo, bledo mater, ki je imela pri prsih kilavo dete.
Dete je kričalo, ker ni bilo v prsih več mleka, toda njegovo vekanje je bilo slabotno in dušilo ga je ihtenja« Bilo je majhno, da bi se razjokal, polt mu je bila mrtvaška bleda in motna, oči vnete in mati ga je ogledovala z bolestno skrbjo.
Direldni železniški promet med našo državo in Anglijo
^Jugoslovanski Lloyd< poroča iz Zagreba: Sporazum med nemškimi drž. železnicami in upravo naših drž. železnic v evrho dostave in vporabe brodarskih vo-bov (Fiihrbootwagen) je odobren. S tem ee odpirajo našemu železniškemu prometu direktni spoji med našo državo in Anglijo.
Glasom tega sporazuma so nemške državne železnice pristale na to, da stav-ijajo svoje lastne brodarske vozove našim železnicam na razpolago v svrho upostave neposrednega prometa blaga za Anglijo na črti Zeebriigge—Harwich. Ti speoijalm vozovi se smejo uporabljati samo za odpremo blaga preko avstrijsko-nemških obmejnih postaj Salzburg in Passau, preko ene izmed nemško-belgijskih tranzitnih postaj in preko prevozne brodarske linije Zeebriigge—Hartvich in morajo biti naslovljeni na: »Belgijsko-angleško paroplovno družbo« v Zeebriiggu, plovna postaja.
V prometu špecijalnih vozov se ne dopuščajo nikake naknadne dispozicije, v kolikor bi se z njimi spremenila smer po-Siljke ali pa prejemnik blaga.
Ti vozovi se smejo uporabljati samo za tovore takega blaga, ki ne vpliva škod-
ljivo za njihovo nadaljno vporabo, oziroma za pošiljke, ki so v prvi vrsti namenjene direktnemu plovnemu prometu (sadje, zelenjava, živila, svila, tkanine, stroji in slični predmeti). Ako se ti vozovi pokvarijo vsled prirodnih lastnosti blaga, je naročnik vozov obvezen nadoknaditi nastalo škodo.
Za pošiljke v brodarskih vozovih, se računa voznina po rednih tarifnih razredih in po veljavnih provizoričnih tarifah; pri odpremi v zaprtih vozovih odpade eventualni v tarifu predvideni povišek za zaprte vozove. Belgijsko - angleška paroplovna družba plačuje nemškim drž. železnicam pristojbino Din 800-— za vsak voz v breme pošiljatelja.
V slučaju potrebe naročajo se ti vozovi potom naših drž. železnic direktno iz Nemčije, če bi se pa naročba vozov zakasnila in bi se radi tega tovorenje ne moglo pravočasno izvršiti, se v to svrho uporabijo vozovi, ki so namenjeni za katerokoli nemško postajo, oziroma za Dunaj, to pa le v slučaju, če znaša zakasnitev najmanj 4 dni. V slučaju pa, da prihajajo ti vozovi iz Anglije in ni za njih tovora za povratek, se vračajo prazni v Nemčijo.
Gospodarske vesti
X Jugoslovansko tekstilne tvornice Mautncr d. d., Ljubljana. Dne 1. julija se je vršil VII. redni občni zbor tega največjega tekstilnega . podjetja v naši državi, na katerem je bilo sklenjeno izplačati za leto 1929 6-odstotno dividen-do. Iz tiskanega letnega poročila povzemamo Bledeče splošne podatke, ki se nanašajo na razvoj tekstilne industrije: »Trgovina ni bila ravno nepovoljna, ker je dobra žetev spodbujala konsum dežele. Proti koncu leta pa so se posli poslabšali, in to z ozirom na dejstvo, da je znatno padel konsum vsled slabih cen poljskih pridelkov. Nadalje se je izkazala carinska zaščita kot nezadostna, na eni strani vsled dumpingov industrije drugih evropskih držav, kjer se nahaja bombažna Industrija v težki krizi, nadalje vsled nepovoljnega stopnjevanja carinske tarife, ki predvideva samo carino po teži brez primernih razlikovanj. Posledica zadnjega je, da proizvaja tekstilna industrija v deželi samo gotove vrste, v katerih medsebojno konkurira, dočim se je’morala umakniti v drugih panogah vsled
tori omenjene nezadostne zaščite inozemski onkurenci, ker vsled znatno višjih produkcijskih stroškov napram starim industrijskim de-telam v teh vrstah blaga ne najde svojega računa. K temu pride Se, da se z načinom obračunavanja davka na poslovni promet, ki uvoz Izpušča, domačo industrijo pa zadene, ustvarja naravnost premija za uvoz. Svetovna kriza v tekstilni industriji še vedno traja ter se tudi v naši državi izraža. V tekočem letu smo morali našo produkcijo zmanjšati in smo bili celo prisiljeni, vpeljati v obeh podjetjih teden prestan-ka. Na podlagi izkušenj pa obstoja upanje, da bo začetkom žetve trgovina zopet oživela. Z ozirom na gori naveden razmere smo se odločili, prodati naše delnice Beogradske tekstilne industrije d. d., Beograd.« Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet poleg g. dr. Ernesta Zucker-a, ki je bil izbran za družbenega pod-
Sredsednika, sledeči gospodje: Makso Antič, indrich Bčlohfibek, Benzion Bully, Josip Dekleva, Otto Deutsch, dr. Ernest Geiringer, dr. Nikola Kostrenčid, Josip Luckmann, dr. Franc Pavlin, dr. Jaroslav Preiss, Leo Souvan, Vladi-toir Spevec.
X Asfaltiranje ceste Beograd—Zagreb. Za dela za razširjenje in asfaltiranje ceste Beograd—Zagreb, ki jih bo gradbeno ministrstvo dalo izvršiti v privatni režiji, je bila najpovolj-nejSa ponudba asfaltnega društva Harmann, ki ki izvršuje asfaltiranje v Beogradu. Ta družba
te ponudila gradbenemu ministrstvu da izvrši rsa dela na razširjenju in asfaltiranju ceste Beograd—Zagreb za vsoto 800 milijonov dinarjev. Druge ceste, katerih ureditev je na programu gradbenega ministrstva, bo ministrstvo izvršilo V laBtni režiji. Ponudba asfaltne družbe Harmann bo predložena gospodarsko-finančnemu Odboru ministrov v rešitev. Izgraditev te ceste do izredno velike važnosti za avtomobilizem v državi.
X Sezijski krediti Narodne banke. Beograjsko Jzvozniško društvo se je obrnilo na upravni odbor Narodne banke s prošnjo, da pri dajanju eezijskih kreditov posebno upošteva člane društva. Prosilo je dalje, da se tudi kratkoročni krediti dajejo v prvi vrsti njegovim članom. Enako prošnjo je društvo predložilo tudi Privilegirani izvozniški družbi in jo prosilo, da se ona s svoje strani pobriga, da se pri dajanju kreditov v prvi vrsti upoštevajo člani društva in poklicni izvozničarji.
X Kompassbank snuje podružnico v Jugoslaviji. Dunajska Kompassbank je na Bvojem občnem zboru dne 30. t. m. sklenila, da osnuje svojo podružnico tudi v Jugoslaviji v svrlio vpeljave kreditnega zavarovanja v naši državi.
X Prvi rezultati naše letošnje žetve. Žetev v subotiški okolici je v teku. Smatra se, da bo malo. Zato pa bo kvaliteta mnogo boljša. In letošnja žetev srednja. Pšenice bo napram lani sicer bo en mernik pšenice tehtal približno 85-50 kg, kar tukajšnji kmetje že dolgo ne pomnijo.
X Stanje posevkov v Češkoslovaški poslabšano. »Prager Presse« poroča, da so se izgledi bodoče žetve radi velike suše, ki vlada predvsem v severni češki znatno poslabšali. — V splošnem se opazuje nastop predčasnega zorenja žitaric, sadja in zelenjave. Posebno ozimina rž se nahaja znatno pod povprečnostjo, isto velja za jaro pšenico. Košnja je bila dobra, za otavo pa so zelo slabi izgledi. Škodljivci povzročajo v splošnem precej škode.
ofertalna licitacija glede dobave 269 zastav. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
X Stanje posevkov ▼ Grčiji se je znatno poslabšalo. Grško notranje ministrstvo prejema poročila iz raznih predelov države, posebno iz Te-saliie in Macedonije o znatnem poškodovanju letošnjih pridelkov, vsled zadnjih deževnih nalivov. Škoda v severnem in centralnem delu države se ceni na več sto milijonov drahem.
X Dvoje velikih insolvcnc v Sarajevu. Velika tvrdka z usnjem brača Demirdžid, s pasivo 5 milijonov Din in tvrdka z žganjem Aleksandar Operman, s pasivo 6-5 milj. Din, sta zašli v plačilne težkoče.
X Romunske državne železnice si izposojuje-jo nemške lokomotive. Lansko leto so nemške državne železnice posodile Romuniji 100 lokomotiv za obvladanje izvoza žitaric. Tudi letos si namerava romunska vlada izposoditi večje število lokomotiv za prevoz poljskih pridelkov.
X Železni in betonski pragovi na madjarskih državnih železnicah. Da se omeji uvoz železniških pragov, je madjarska vlada naročila 150 tisoč železnih in betonskih pragov, ki naj jih do bavi domača industrija. To naročilo vlade naj bi služilo za enkrat v poskusne svrhe. Če se bo ta način dobro obnesel na mehkem terenu, se bodo leseni pragovi postopoma zamenjali z železnimi in betonskimi.
X Za povzdigo beneškega pristanišča. V svrho podviga prekomorskega prometa v beneški luki, je ministrski svet odobril nove investicijske kredite v znesku Lit. 82,500.000-—, ki se imajo v prvi vrsti vporabiti za moderniziranje beneške luke ter za zgradbo velike avtomobilske ceste Mestre—Benetke. Tržaški krogi so to novico sprejeli v deljenimi čustvi, ker vidijo v tej akciji vlade ponovno podrejenost Trsta, ki bo moral del svojega pomorskega prometa odstopiti beneški posestrimi.
X ČeSkoslovaška-avstrijska gospodarska pogajanja. V soboto so bila v Pragi zaključena trgovinska pogajanja med češkoslovaškimi in avstrijskimi vladnimi zastopniki. Avstrijska delegacija je formulirala želje svoje vlade, nadalje so se razgovori predvsem vodili v proučevanju medsebojnih gospodarskih odnošajev. Delegaciji sta sklenili pogajanja nadaljevati v mesecu septembru.
X Najnižji tečaj špansko valute. Od leta 1898 dalje ni pezeta tako nizko notirala, kakor 28. junija. Madridski »Sol« pripisuje ta izvanredni padec pezete mednarodni spekulaciji, ki izkorišča nenormalno politično stanje v Španiji. — List zahteva takojšnjo vpostavo normalnih političnih prilik v državi, ker bodo v nasprotnem slučaju nastale take gospodarske motnje, ki jih ne bo mogoče več pravočasno urediti.
X Zlati novci t Italiji. Na podlagi zakonske stabilizacije lire z dne 21. decembra 1927, je ministrski svet sklepal o devalvaciji lire. V to svrho se bodo kovali 50 in 100 lirski zlatniki z 900/1000 čistine.
X Alpine Montan Gesellschaft. Občni zbor te velike avstrijske industrijske družbe se je vršil dne 28. junija in je potekel precej burno. Predvsem se je družbi predbacivalo poslovanje, ki je avstrijskemu narodnemu gospodarsstvu povzročilo mnogo škode. Na občnem zboru je bilo določeno, da družba tudi letos ne bo izplačala nikake dividende. Predsednik upravnega odbora je podal ostavko na svoje mesto, istotako tudi generalni ravnatelj Appolt.
X Povišanje madjarskih carin. Vlada je sklenila, da s 1. julijem poviša carino na kavo na 200 zlatih kron, na pražpno kavo na 260, na 8aj na 320 in na cimet od 400 na 88 zlatih kron za meterski stot.
DOBAVE.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. julija t. 1. ponudbe glede dobave 30 kg fosfor bakra in 50 kg ferosili-cija. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg strojnega olja; do 16. julija t. 1. pa glede dobave delov koles in koles za jamske vozičke. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 9. julija ponudbe glede dobave karborundum plošč. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg strojnega olja in 60.000 kg port-land-cementa. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobavo cevi. — Direkcija držav-. nega rudnika Velenje sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave priinožev, rezilnic, svedrov itd. — Dne 16. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu
Borzna poročila
dne 1. julija 1030.
Devizna tržišča.
Ljubljana 1. julija. Amsterdam 22-73, Berlin 13-48, Bruselj 7-8937, Budimpešta 9'8943, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9558, London 274-83, Newyork 222"14, Praga 167-79, Trst 296-25.
Zagreb, 1. junija. Amsterdam 22-70—22-76, Dunaj 797-08—800 08, Berlin 13-4650—13-495, Bruselj 787-37—791-37, Budimpešta 987'93 do 990-93, Milau 295-211—297-11, London 274'43 do 275-23, Newyork kabel 56-455—56-655, ček 56-345 do 56-545, Pariz 221-131—223-131, Praga 167-39 do 168-19, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 1. julija. Amsterdam 22-70—22-76, Berlin 13-4650—13-4950, Dunaj 797-08—800-08, Bruselj 787-87—790-87, Budimpešta 983-93 do 990-93, Bukarešta 33-3883-33-88, Curih 1094-40 do 1097-40, London 274-43—275-23, Milan 295-15 do 297*15, Newyork 56-3450—56-5454, Pariz 221-14-223-14, Praga 167-39-168-19.
Dunaj, 1. julija, d. Berlin 168-84, Amsterdam 284-65, Kopenhagen 189-60, Stockholm 190-15, Newyork 708-25, London 34-4212, Pariz 27-82, Bruselj 98-81, Praga 21-0087, Beograd 12-5337, Budimpešta 123-86, Bukarešta 4-2087, Varšava 7936, Sofija 5.1325, Milan 37'10, Curih 137-3250.
Curih, 1. julija. Beograd 9-125, Pariz 20-2625, London 25-075, Newyork 515-95, Bruselj 72‘025, Milan 27-025, Madrid 57-—, Amsterdam 207-45, Berlin 123'—, Dunaj 72-85, Stockholm 138-60, Oslo 138-15, Kopenhagen 138-10, Sofija 3'74, Praga 15-30, Varšava 57-90, Budimpešta 90-285, Atene 6'68, Carigrad 2-445, Bukarešta 3-065
Vrednostni papirji.
Ljubljansko tržišče ne zaznamuje sprememb. Zagreb, 1. julija. Državni papirji: 7% inv. posojilo 87"25—87-50, vojna škoda ar. 433-— do 433-50, kasa 433—433-50, julij in avgust 434 bi., december 433—434,	4% agr. obv. 54—54-75,
7% Blerovo posojilo 83-375—84 (84), 8% Ble-rovo posojilo 94-75—95-50, 7% posojilo hip. banke 82-75—83'25. Banke: Hrvatska 50 d., Prašte-diona 905—910, Udružena 194—196, Ljubljanska kreditna banka 122 d., Medjunarodna 62 d.. — Industrije: Šečerana Osijek 335—340, Trboveljska 415—420, Slavonija 200—210, Vevče 128 d.
Beograd, 1. julija. 7% invest. pos. 89-50—90, 7% pos. drž. Hipot. b. 84-84 50 (17), 7% Bler 85-50—85-75 (177), Narodna banka 8230 (10), vojna škoda 442-75 (600), ultimo avgusta 448-50 do 449-- (1000).
Dunaj, 1. julija, d. Bankverein 18-—, Kreditni zavod 47-25, Dunav-Sava-Adria 12-55, Prioritete 92-60, Ruše 35‘75, Trbovlje 51-25.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstva. London, 1. julija. 7% Bler. pos. 83—84.
New York, 1. julija. 8% Bler. pos. 93-05—94, 7% Bler. pos. 82-75—83, 7% pos. drž. Hipot. b. 81-75-82-33.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tenaenca za les nadalje neizpremenjena. — Prometa ni bilo.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 1. julija. Pšenica: bačka 77 kg 185 do 190, bačka, gornjebanaška 78 kg 187'A do 190, gornjebačka 78 kg 190—195, banaška, Tisa šlep 78 kg 19(5—200, sremska 77 kg 170—172^, sremska 76 kg 165—167'A. Koruza:	bačka,
sremska 100—102J4, bačka, sremska, ladja Du-nav 103—105, ban., ladja Dunav, Bega 103 do 105, bačka, sremska, avgust 107H—110, ban. 9254—95. Moka: bačka Og, Ogg 320-330, 2. 285—295, 5. 225—235, ostala neizpremenjena. — Promet: 6 vagonov pšenice, 15 vagonov koruze, 10 vagonov ječmena, 10 vagonov moke, 5 vagonov otrobov. Tendenca: prijazna.
Sombor, 1. julija. Pšenica stara: bačka 77 kg 180—185, bačka 78 kg 185—190, sremska, slav. 155—165. Pšenica nova: ban. Tisa šlep 78/80 kg 160—165, banaška Bega 77/78 kg 155—165, slav., sremska 77/78 kg 150—155, bačka 78/80 kg 157 K-162^, bačka 77/78 kg 155-165. Tendenca za novo pšenico: mlačna; za ostalo pšenico: prijazna. Promet: skupno 47354 vagonov.
Budimpešta, 1. julija. Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: oktober 18-34—18-59 (18-46—18-47).Rž: oktober 1002-10-19 (10-03 do 10-62). Koruza: julij 13-30-13-70 (13-42-13-45), avgust 13-54-13-81 (13-72-13-75).
DUNAJSKI AVTOMOBILSKI TRG: Gospodarska zveza avtovoznikov na Dunaju je priredila svoj 130. avtomobilski trg, ki je kljub veliki vročini dobro obiskan. Zaključkov zaznamuje tržišče precej. Glavno zanimanje vla-
da za dvosedežna športna vozila, ki so dobre ohranjena. Tudi za štirisedežne odprte vozove je mnogo interesentov, medtem ko za tovorna vozfla ni zanimanja. Prihodnji semenj se vrši jutri 3. julija.
Živinska tržišča.
Dunaj, 1. julija, d. Na današnji trg je bilo
prignanih: 9535 mesnatih in 2527 mastnih. Cene so notirale: 1-60—2-35 mesnati in 1-60—1-75 mastni. Cene so nekoliko poskočile.
Tombola ljubljanskega Aero-kluba
Uvidevnosti naših restavraterjev in kavarnar-jev se mora zahvaliti Aero-klub v Ljubljani, da je uvedena tudi pri nas tombola, ki v Beogradu in Zagrebu ter drugih krajih vzbuja toliko zanimanja občinstva.
Bellevue, lastnik g. Peter Šterk, Ljubljana VII.,
Keršič Karel, Ljubljana VII.,
Hotel Miklič, Ljubljana, so lokali, kjer prireja svojo tombolo v Korist osnovanja pilotske šole in nabave šolskih letal naš Aero-klub. Naprošamo cenjeno občinstvo, da izvoli v prvi vrsti posečati navedene lokale.
Z nakupom ene same tablice za 2-— Din je vsakomur mogoče tekom par minut biti srečni lastnik dobitka, ki znaša 62 odstotkov izkupička za prodane tablice in ki se izplača na licu mesta v denarju. Podpirajte Aero-klub! Poskusite svojo srečo!
<$pcvi
Ljubljana, 1. julja 1930.
Naš prvak se z vso vnemo pripravlja na državno prvenstvo. Dvodnevno gostovanje dunajskega Slovana je bil za Ilirijo zadnji trening pred nastopom proti Concordiji. Nastopila je z vsemi razpoložljivimi igralci, ki pa so se le v nedeljski tekmi zavedali važnosti srečanja. Ta pojav jo vreden ostre graje, ker kaže samo nerazumevanje in premalo ljubezni do kluba, ki je pač storil vse in omogočil igralcem kar najboljši trening. Izid obeh tekem s Concordi-jo ni samo zadeva Ilirije — tudi naša javnost sme upravičeno zahtevati od moštva prvaka, da vzame stvar kot častno zadevo slovenskega športa. Igralci naj se zavedajo, da bo v dneh 6. in 13. t. m. gledala na nje Slovenija, ki bo primerno ocenila uspeh ali neuspeh moštva.
Kako veliko važnost polagajo Zagrebčani na tekmo Ooncordija — Ilirija, je najbolj razvidno iz dejstva, da so nekateri zagrebški listi poslali na tekmi Slovana posebne poročevalce.
V Zagrebu je nastal spor med sodniško sekcijo na eni, ter Gradjanskim in Haškom na drugi strani. Hašk je namreč na zahtevo Gra-djanskega, odklonil sodnika g. Glojnariča, ki je bil določen za tekmo s Bocskayem, češ, da je Glojnarič zakrivil, da je zgubil Gradjanski prvenstveno tekmo s Concordijo. Sodniki so radi takega postopanja solidarno odklonili sojenje tekme, katero je nato sodil Haškovp'’ Branko Zinaja, ki ni sodnik. Sodniška sekcij se bo o temu še bavila, kajti tajnik sekcije g. Zdenčaj, ki je obenem načelnik nogometne sekcije Gradjanskega, je pozval Glojnariča, da ne sodi tekme. Sekcija, ki mora varovati ugled svojih članov, bo seveda nastopila napram do-tionim, ki na eni strani delegirajo sodnike, na drugi strani pa kratijo avtoriteto sekcije in svojih kolegov.
Jugoslovansko prvenstvo v tenisu, ki se je vršilo v Zagrebu, je bilo doigrano v pondeljek. V finalnih tekmah so bili rezultati sledeči: Schaffer — Kukuljevič 6:4, 7:5, 6:4,; ga. Gostiša — ga. Uzelac 7:5, 10:8; Schaffer in Radovič — Podvinec in Kukuljevič 4:6, 7:5, 13:11, 6:2; ga. Uzelac in gdč. Blis — ga. Blis in gdč. Maksimovič 6:1, 6:1; ga. Gostiša in Kukuljevič — ga. Schwaighardt in Schaffer 6:1, 7:5. Juniori: Kukuljevič — Ninčič 6:3, 6:3.
Wimbledon, 1. julija. AA. V četrtfinale teniškega turnirja v Wimbledonu so prišli Američani Allison, Doeg, Tilden, in Francoz Bo-rotra. Najvočja senzacija tega turnirja je poraz lanskega prvaka in svetovneg šampijona Coche-ta po mladem Američanu Allisonu. V semifina-lu nastopita dvojici Allison-Doeg in Tilden-Bo-rotra.
V vsaki slovenski hiši
se naj či4a
Jugoslovani
9»
»»'■
Zaupajte vsako skrb
v osebnih, družinskih, gospodarskih vprašanjih, posojila, zidanja itd. Posvetovalnici „M a r s t a n“ Maribor, Koroška 10. Priložiti DinlO, tri znamke.
OGLAŠUJTE
dnevniku
J
Umrl nam je naž ljubi soprog in oče, gospod
FRANC LESJAK
poštni uradni ravnatelj
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 2. julija 1930 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Resljeva cesta št. 24 na pokopališče k Sv. Križu.
Cvetje se hvaležno odklanja.
V Ljubljani, dne 1. julija 1930.
Žalujoča rodbina Les jakova.
ene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 6262
Razpis.
Na podlagi § 31. zakona o banski upra-
vi	se razpisuje služba banovinskega cestarja pri okrajnem cestnem odboru v Trebnjem, in sicer cestarsko mesto na cestni progi Pluska—Dobrnič—Mirna peč.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih, in torej ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 dinarjev kolkovane prošnje, opremljene z vsemi predpisanimi in zadostno kolkova-nimi prilogama (krstni in rojstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil obsojen zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, zdravniško izpričevalo) je predložiti najkesneje do 15. julija 1930. krakovski banski upravi v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 30. junija 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
I. No. obl4
Razpis.
Razpisuje se v zdravilišču na Golniku mesto pomožnega zdravnika. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom enega meseca.
Poleg popolne proste oskrbe v zavodu (za eno osebo), t. j. hrane, stanovanja B kurjavo in razsvetljavo in pranja perila, se priznava še mesečni honorar 1500 Din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljeno po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, oddelku za socialno politiko in narodno zdravje, najdalj do
dne 31. julija 1930.
V	Ljubljani, dne 30. junija 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nzk KupSinci.	1583
Oklic.
V	postopanju za napravo nove zemljiške knjige za katastrsko občino Kupšinci bodo razgrnjene posestne pole pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 v času od dne
1.	do dne 10. julija 1930 na obči vpogled.
O morebitnih ugovorih, ki jih je prijaviti v tem roku ustno ali pismeno, se bo razpravljalo dne 10. julija 1930. ob devetih v občinski pisarni v Kup-šincih.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd., VI., dne 28. junija 1930.
C 310/30-1
Oklic.
1589
K a r d e š Josip, trgovec v Murski Soboti, je vložil tožbo zoper Martona Pavla, mlinarja in trgovca v Beltincih, radi 2491 dinarjev.
Prvi narok se je določil na dan 7. avgusta 1930. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18.
Ker je sedanje bivališče Martona Pavla neznano, se mu postavlja za skrbnika Pavel Marija, posestnica v Beltincih 107.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddel. II., dne 24. junija 1930,
C 395/30-1	1590
Oklic.
Sukič Janez, posestnik v Domanjšev-cih 116, je vložil tožbo zoper Benkota Jo-
žefa in Terezijo, posestnika v Vučji Gu-mili, radi 7500 Din.
Prvi narok se je določil na
7.	avgusta 193 0. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18.
Ker sta toženca neznanega bivališča, se jima postavlja za skrbnika g. dr. Š k e r -lak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddel. II., dne 24. junija 1930.
C 399/30-1	1591
Oklic.
H u b e r Franc starejši, posestnUc v Gornjih Slavečih št. 50, je vložil tožbo zoper Huberja Avgusta, pos. v Gornjih Slavečih in druge, radi 1375 Din s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na
2 3. septembra 1930. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 18.
Ker je sedanje bivališče toženca Huberja Avgusta neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. V a 1 y i Aleksander, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 24. junija 1930.
1584
E IV. 1245/30-5.
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 1930. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Hotinja vas, vi. št. 178.
Cenilna vrednost: 25.784 Din; najmanjši ponudek: 17.190 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. RU 271/14—21
Razglas o razgrnitvi načrta
za izvršitev nadrobne delitve skupnega sveta posestnikov iz Utika.
Načrt o nadrobni delitvi v ka-
tastralni občini Bukovica ležečih parcel št. 1310,^ 1246/1, 1246/2, 1246/3, vpisanih pod vi. št. 106, s. o. Kamnik, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2/1888,
od dne 7. julija 1930. do vštev-šega dne 21. julija 193 0. v občinskem uradu v Vodicah razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne
11. julija 1930. od 11. ure do
12. ure pri Antonu Ježu v Uti-ku, h. št. 2 4.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno udeležene stranke vložiti pismeno svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 7. julija 1930. do dne 5. avgusta 1930. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I. v Ljubljani ali pa jih dati ustno na zapisnik. Ljubljana dne 28. junija 1930.
Pokorn s. r., komisar za agrarne operacije I.
Štev. 2874.
Razpis.
Na osnovi pooblastila ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 12.88 od 2. junija 1930. se razpisuje mesto sanitarnega inženjerja v 9. ali 8. skupini
I.	kategorije pri Higienskem zavodu v Ljubljani.
Od prosilcev, ki morajo biti absolventi gradbenega ali kulturno-tehničnega oddelka visoke šole, imajo prednost oni, ki izkažejo prakso v projektiranju in gradnji vodovodnih in kanalizacijskih naprav.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokumenti v smislu čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, je vložiti pri Higienskem zavodu v Ljubi iona do
2	0. julija 1930.
V	Ljubljani, 28. junija 1930.
Higienski zavod v Ljubljani.
V. d. direktorja: dr. Pirc Ivo s. r.
Št. 4876/29.
Popravek.
V Službenih objavah dnevnika »Jugoslovana« z dne 3. junija t. 1., št. 2., v 8. stolpcu, zgoraj, objavljeni razglas glede oddaje lova v občini Mala gora, se popravlja, kolikor se nanaša na dan dražbe, ter se mora glasiti pravilno: >...v soboto, dne 19. julija 1930. (ne 13. julija 1930.).. .<
V Kočevju, dne 27. junija 1930.
Sresko načelstvo.
Br. 7472/7—1930
Objava.
Pod tuuradno številko 10930/1—1929 dne 25. novembra 1929. Schranke Adolfu iz Aigen-a, okraj Salzburg v Avstriji, izdana državljanska izkaznica se je izgubila, preden je bala dostavljena imenovanemu.
Proglašam jo za neveljavno.
V	Ptuju, dne 26. junija 1930.
Sreski načelnik r Ptuju:
Dr. Vavpotič s. r.
Stev. 354-prez-30.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aelksandra I. v Ljubljani razpisuje za histološki institut na medicinski fakulteti mesto dnevničarja-laboranta.
Prošnje morajo biti opremljene z dokumenti, naštetimi v čl. 12. uradniškega zakona, in sicer v originalu.
Koanpetenti naj pošljejo svoje prošnje rektoratu do
16. julija 1930.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani,
dne 20. junija 1930.
Prorektor: Vidmar s. r.
St. 1006/2.	1581
Oblava.
Potni list št. 2256, ki ga je izdala dne
13.	junija 1928. uprava policije v Ljubljani na ime inž. Dedek Franc, se proglaša za izgubljenega in se s tem razveljavlja.
Uprava policije v Ljubljani,
dne 24. junija 1930.
Štev. 5558.	2—1	1578
Razglas.
Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za dan
21. julija 1930. ob enajstih nabavo 40 komadov vodnih zasunkov, 20 komadov prehodnih pip, 100 komadov flanš iz kovanega železa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
V	Velenju, dne 25. junija 1930.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
Razne objave
1571
Občni zbor
»Županske zvez® v Ljubljani« bo t Bredo, dne 23. julija 1930.
v dvorani »Rokodelskega doma« v Ljub« Ijanij Komenskega ulica 12., I. nadstropje, Pričetek ob pol desetih.
Sporedi
1. Poročilo načelnika.
2. Poročilo tajnika.
8.	Poročilo blagajnika o denarnem stanju.
4. Poročilo pregledovalcev računov ia odobritev računskega zaključka.
5. Izprememba pravil in združitev; I »Župansko zvezo v Mariboru«.
6. Razni predlogi in nasveti.
Opomba:
a) Po § 10. dr. pravil sklepa občni zbor veljavno, če je navzočnih 40 vpisanih članov.
Ce bd občni zbor ob določeni url ne bdi sklepčen, se vrši pol ure kesneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu udeležencev.
b) Po § 7. društvenih pravil se morajo posebni nasveti (predlogi) osem dni pred občnim zborom pismeno naznaniti odboru.
Županska zveza v Ljubljani,
Objava.
Podpisani mariborski denarni zavodi objavljajo, da eo sklenili z ozirom na znižanje oficielne obrestne mere, obrestovati vloge na knjižice in na tekočih računih a veljavnostjo od 1. julija 1930. do preklica
1. vsak čas razpoložljive vloge po 5%,
2. vezane vloge po 7%.
Maribor, dne 27. junija 1930.
Coljdka posojilnica d. d., podruž. Maribor. Jugoslavenska udružena banka d. d., podružnica Maribor,
Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor,
Mariborski kreditni zavod, Maribor, Mestna hranilnica, Maribor. Spodnještajerska ljudska posojilnica, Maribor.
Prva lirvatska Stedionica, podružnica Maribor.
Posojilnica (Narodni dom), Maribor. Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica Maribor.
Aktiva
»Jugočeška«	1578
Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d., Kranj.
—	Bilanca	per	31.	december	1929.	Pasiva
	Din		Din
Tvorniške naprave .....	35,091.000--	Delniška glavnica		15,000.000-—
Debitorji		29,932.569-02	Splošni rez. fond iz 1. 1928 . .	320.000'—
Blagajna poštne hran. in vred.		Agio rez. fond ......	700.000-—
papirji		763.549-71	Kreditorji ........	83,828.283"46
Inventura . . 		35,617.545-86	Rezerve za dubioze, ostanek .	32.478-40
		Prenosne postavke ...	388.034-42
—'		Dobiček (prenos)		12.308-08
		Cisti dobiček v letu 1929 . .	1,123.560-28
	101,404.664-59		101,404.664-69
Izguba Račun izgube in dobička za 1. 1929.			Dobiček
	Din		Din
Splošna režija .......	14,741.806*08	Prenos dobička . . . , ,	12.308'08
Amortizacija .......	3,422.246--	Tečajne razlike ......	574.086-71
Dobiček (prenos)		12.308-03	Kosmati dobiček. .....	18,713.525-66
Čisti dobiček v 1. 1929 . . .	1,123.560-28		
	19,299.920-39		19,299.92039
Kranj, 31. decembra 1929.
Pregledali in s knjigami primerjali ter v redu našli: Pogačnik s. r.	Dr.	Beno	Sabothy s. r,
Horwitz s. r,	Otto	Stein s. r.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23, Za tiskarno odgovarja Otmar MichAlek. m Urednik Janes Debevec, m Za lnBeratnl del odgovarja Avguat Kozmaa, Val * Ljubljani