¡23. fctevlllcsu MAZ3IBOB, dLae lO. 3-u.r1.i3a. 132© ©O- letalis Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na do» za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izvem Jugoslavije 64 D. Narodnima se pošlje na upravnštv» •Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5- — List se dopošilja do odpo-* vedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurb. 113 Uredništvo ie v Mariboru, Koroška cesta 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije sopoštn. proste. Čekovni račun poštnega h-rada Ljubljana io.ic>3. Telefon interurban št. 113. PbsamËifiiia številka stane £*50 dîn. PoSlraina plačana v jjoio>vîiil» LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Ivan Vesenjak: Prve pripombe k predlogu vlade o šzjedna-čenju neposrednih davkov, Po neprestanih zahtevah — in tu je prednjačil Jugoslovanski klub — o izjednacenju bremen v naši državi je sedanja vlada predložila narodni skupščini predlog o izjednacenju neposrednih davkov ter ga s tem izročila javni razpravi. Seveda še s tem ni rečeno, da postane ta vladin predlog res zakon, saj vidimo, ikako lepo v soglasju radikali in hrvaška seljačka stranka odlagajo in zavlačujejo delo v narodni skupščini, čeravno so njihovi poslanci in ministri polnih ust trditve, da hočejo delati. Gotovo je tudi, da se zakon, če ga zbornica tudi sprejme takoj, ne more dosledno izvajati, ker ni za to potrebne stvarne podlage in je še dolgo, dolgo let ne bo. Ne obstoji recimo v polovici države zemljiški kataster in strokovno šolanih davčnih uradnikov in končno ni tiste tankovest-nosti pri pretežni večini državljanov in uradnikov, kakor je recimo pri nas v Sloveniji. Razumljivo je, da iz navedenih in še iz drugih razlo-go vkljub enotnemu zakonu ne bo enakomerne, enotne obremenitve še dolgo vrsto let, zato ne morem deliti navdušenja tistih, ki pričakujejo pri nas Bog vedi kakšne bist vene izpremembe in olajšave. Še vedno sem mnenja, naj se izroči ta vir samoupravnim korporacijam, ki naj po kra jevnih in kulturnih ter socijalnih razmerah in potrebah razpolagajo ž njim in izpreminjajo sistem in obremenitev v lastnem delokrogu. Kakor se je izjalovilo, da bi davek na poslovni promet kljub enotnemu zakonu bil jednak, ravnotako bodo izkušnje s predstoječim predlogom, ako postane res zakon. Imeli bomo zopet izjednačenje na papirju, a ne v dejanju. Vse to nas ne sme motiti, da se ne bi bavili z novim vladnim predlogom, ker smo dolžni pojasniti ga ter zavzeti napram njemu jasno stališče, kajti gotovo je, da bo ali ta osnova v glavnem če ne zakon, pa vsaj temelj, na katerem se bo razvijalo zakonodavstvo o direktnih davkih v narodni skupščini. Bistvo novega predloga. Če pregledno označimo vladin predlog o direktnih davkih, lahko rečemo: zakonski predlog je v glavnem delu vzet iz avstro-ogrske davčne zakonodaje in se kompromisno dopolnjuje s srbijansko zakonodajo, posebej še glede davka na zgradbe in rente. Dobra stran predloga je njegova preglednost in doslednost, razmeroma jasnost ter majhen obseg, slaba stran pa pred vsem v tem, da daje finančnemu ministru predale kosežna pooblastila za tolmačenja in izvedbo potom pravilnikov in izvršilnih naredb. Zelo važne so izpremembe o sestavi in pravicah davčnih odborov in reklamacijskih (prizivnih) odborov. Tudi sicer je cela vrsta določb, ki so za davkoplačevalca vele-važne in jih bomo pozneje podrobnejše obravnavali. Katere davke predvideva predlog? Predlog predvideva tri glavne skupine direktnih davkov: Prvo skupino tvorijo davki od dohodkov in to so: zemljiški davek, davek od zgradb (prej hišno-razredni in hišno-najemninski davek), davek od podjetij, obrti in od ; službe ter davek na rente. Drugo skupino tvori davek od podjetij, M so dolžna javno polagati račune. Tretjo skupino tvori davek na skupni dohodek ali po naše: osebnodohod-ninski davek. Ali bi poleg tega bili še drugi direktni davki? Davčni red pa z naštetimi ni izčrpan, kajti predlog izrecno omenja, da bi poleg naštetih davkov ostali še dozdaj uvedeni trije davki: davek na poslovni promet, invalidni davek in komorski davek. Kakor znano, se zadnja dva pobirata v obliki doklade k direktnim davkom. Kakšne bistvene izpremembe prinaša predlog? Kakor sem že spredaj omenil, sloni v glavnem nov zakonski predlog na sistemu naše dosedanje avstrijske zakonodaje, zato ne prinaša nam glede števila davkov in načina njihovega pobiranja bistvenih4izprememb materialnega značaja. Za naše kmetske davkoplačevalce je najvažnejše v tem oziru znati, da poleg zemljiškega davka ostane tudi osebna dohodnina, ki se s tem razširja na celo državo. Seveda, drugo je vprašanje, kako se bo pobirala, ali kakšna bo »davčna praksa«. Olajšave prinaša za naše razmere predlog, ako postane zakon v tem oziru, da odpadejo državne doklade, kar bi posebej občutili obrtniki in deloma kmetje, toda to docela odtehtajo pri njih druge obremenitve in pa odločba, da ima finančni minister pravico do regresa. To se pravi: če bi se davki pobirali po novem zakonu in bi donašali manje kakor do sedaj, ima finančni minister pravico še naknadno pobirati od davkoplačevalcev davek še nazaj, da dobi toliko, kakor je dobival dosedaj. Razbremenitve tudi po novem predlogu ni pričakovati, ker predvideva pri osebni dohodnini eksistenčni minimum 3600 dinarjev. Kaj to pri naši davčni praksi v Sloveniji znači, pa ve več kot dovolj vsak davkoplačevalec. 0 bistvenih, torej za davkoplačevalca važnejših izpre-membah pri poedinih vrstah davkov bomo izpregovorili prihodnjič. Že danes pa lahko ugotovimo: predlog sedajne vlade o izjednacenju direktnih davkov ne pomeni posebne naklonjenosti napram davkoplačevalcem vobče in napram slovenskim posebej. To je najinilejša beseda, katero za-moremo o njem izreči, zato pač naši ljudje zanj niso dolžni posebne hvale vladi in tistim, ki to vlado podpirajo. Narodni poslanec Franjo Žebot: Promet na meji med Jugoslavijo in Avstrijo. Mislim, da bi bil moj opis in razlaga gospodarsko-tr-govinske pogodbe med našo državo in Avstrijo nepopoln, ako ne bi opisal nekoliko natančneje nove določbe o obmejnem prometu. Sicer sem o tej stvari že večkrat v našem »Slovenskem Gospodarju« pisal članke, ali zdi se mi vendarle potrebno, da vrsto člankov o trgovinski pogodbi z Avstrijo, o izvozu živine in vina, izpopolnim še z opisom malega obmejnega prometa v takozvani »obmejni coni«. Leta 1920 sta Jugoslavija in Avstrija sklenili začasno pogodbo, ki je bila glede prometa na meji zelo površna in nepopolna. Resnica je, da se je v letih 1921 in 1922 posrečilo poslancem Slovenske Ljudslke Stranke, da se je meja , napram Avstriji za naše obmejno prebivalstvo vsaj za silo odprla. Težka je bila ta borba, ali naši poslanci niso odnehali. Dobili smo dovoljenje, da smejo prebivalci 10 km, v nekaterih slučajih celo 15 km, tostran državne meje, uživati v gospodarskem občevanju s prebivalci, oziroma kraji Avstrije 10 do 15 km onstran meje posebne ugodnosti. Carine prosto smejo od tega časa prebivalci v obmejnih krajih prevažati preko meje razne pridelke in izdelke, smejo na podlagi posebnih obmejnih izkaznic brez potnega lista in vizuma prekoračiti mejo itd. Vendar naše prebivalstvo v obmejni coni z dosedanjimi ugodnostmi ni in res ne more biti zadovoljno. Pritožbe proti postopanju naših carinskih in drugih oblasti na meji se vsak dan množijo. Mnogi uradniki in nameščenci na meji mislijo, da storijo veliko dobroto naši državi, ako našega kmeta, viničarja, obrtnika in delavca šikanirajo in dra žijo na vse mogoče načine. Žalostno je, da mnogi od teh mislijo, da je ljudstvo radi njih tu, a ne narobe. Posebno mnogi uslužbenci carinarnic s svojim postopanjem kršijo zakonske predpise in tako vzgajajo nezadovoljnost med prebivalstvom. Ko se je letos dne 7., 8. in 10. maja v narodni skupščini o tem razpravljalo, sem o vsem tem obširno govoril. Ministri in poslanci so kimali z glavami in debelo gledeli, ko sem jim mirno, a z dokazi razlagal te žalostne razmere. Minister za trgovino si je moje pritožbe zapisal in obljubil, da jih bo pri SKtepanju prihodnje pogodbe upošteval. V imenu našega kluba sem v glavnem zahteval naslednje spremembe: 1. Izkaznice (legitimacije) v obmejnem prometu naj bi veljale za tri leta; fotograiije in koleki za izkaznice naj bi odpadle. Politične oblasti naj hitreje rešujejo prošnje za podaljšanje in izdajo izikaznic. 2. Obmejna cona se naj razširi na 20 km. 3. Prebivalstvu se naj dovoli nemotena uporaba mlinov, žag, oljarn in enakih naprav v Avstriji. 4. Nakup živil in neobhodno potrebnih predmetov v Avstriji naj se ne prepove. 5. Prebivalstvu v obmejnih krajih se naj dovoli uporaba avstrijskih osebnih vlakov. 6. Dovoli se naj iz obmejnih krajev spravljati živino tudi po navadnih potih v Avstrijo, pa ne samo po železnicL 7. Izvoz sadja in vina in enakih pridelkov naj bo prost carine in drugih dajatev. Še celo vrsto drugih zahtev sem stavil, ali te so po mojem mnenju najvažnejše. Minister je izjavil, da se je nekaterim teh zahtev že ugodilo. V novi pogodbi, ki je glede obmejnega prome.a stopila v veljavo, so najvažnejše te-le točke: Obmejne karte (izkaznice) in dvolastniške legitimacije veljajo odslej za celo leto. Dosedaj so veljale samo za šest mesecev. Veljavnosti za daljšo dobo nismo mogli doseči, ker velja trgovinska pogodba z Avstrijo samo za dobo enega leta. Za dvolastniške karte ni treba fotografije, pač pa za navadne obmejne karte. Carine prosto se v coni 15 km lahko prevažajo z ene strani državne meje na drugo naslednji predmeti: seno, slama, zelena krma, nastelja, sveže sadje in grozdje, suho sadje, zelenjavo, sveže in kislo mleko, drva za kurjavo, premog, kamenje za tlakanje, šmirgel, prodeo in pesek, apno, gips, ilovica, lapor in sploh zemlja vseh vrst, pepel, navadna in umetna gnojila, kvas, tropine. Vsi ti predmeti se lahko prevažajo v neomejeni količini. (Člen 2, točke 1—5, sporazuma o obmejnem prometu). Moke, kruha in peciva sploh se lahko brez carine prevaža samo po 5 kg vsakega enkrat člen 2, točka 6), jajc do 50 komadov, mesa do 4 kg, sir, maslo in smetano do 2 kg za eno osebo in za enkratni prehod (člen 2, točke 7 in 8). Člen 3 določa, da sme prebivalstvo iz obmejne cone carine prosto prevažati žito, oljnata semena in drevesne Januš Goleč: „Laufšrit" veterancL V predvojnih časih so obstojale po mestih, trgih in vaseh stare organizacije, takozvana Veteranska društva. Člani teh društev so bili dosluženi vojaki. Organizacija je nastopala na vojaška povelja pri raznih svečanih prilikah v posebnih uniformah s petelinovim perjem za klobuki. Vsako veteransko društvo je imelo svojo zastavo, ki je bila zvest voditelj stotniji veteranov pri vseh javnih ter slovesnih nastopih. Celo v hribovski župniji, kjer sem pasel duše pred vojno, je bila v cerkvi starikasta zastava, na kateri so se blesteli napisi v zlatih črkah in oznanjali, da je prapor last veteranskega društva. Za mojega pastirovanja ni nastopala ta organizacija javno, ker je bilo mlajših članov malo, prvotni in starejši pa so že tudi bili pozabili, da so sploh kedaj služili v uniformi cesarju. Bližala se je birma v juniju leta 1914. Vse se je pripravljalo na kar najbolj slovesen sprejem vladike. Cerkev in cela župnija bi naj oblekli za to slovesno priliko praznično obleko. Pri vsestranskih pripravah za birmo je dregnila takratnega župana v oči zapuščena ter osamela veteranska zastava. Spomnil se je 75 let stari Petar, — Bog mu bodi milostljiv v večnosti, — da je tudi on dolga leta podil pod Radeckijem Italijane in da je prinesel kot spomin na vojaško službovanje svetlo kolajno na črno-žoltem traku. Par tednov pred prihodom škofa si je odrgnil stari Petar na blesteče kolajno, jo pripel na prsa in tako okin-čan zaupal župniku, da bodo pozdravili škofa med prvimi veteranci z zastavo. Uniform sicer nimajo, a zastava in vojaški red sta tudi nekaj in to še posebno za rajnega našega škofa, ki je bil v vojaški službi pri zasedbi Bosne od strani Avstrije. G. župnik je bil takoj pripravljen za nastop te častne stotnije, skrbel ga je samo pomislek: Kdo bo neki prevzel poveljstvo, ker on ne pozna nikogar, ki bi bil iz njegove župnije v cesarski službi kaj več nego navaden infanterist. Negotovost glede »hauptmana« veteranske stotnije mu je prepodil temeljito stari Petar, pokazal na zlatikasto me-dajlo s samozavesto, češ: «Ferdajt ajni, 14 let so delali pod menoj in Radeckijem Italijani «laufšrit« in sedaj bi se bal komandirati pred škofom veteranerje! Še gfrajter sem bil, ki je moral znati razna povelja zase in za druge v bitkah, pa bi se ne znal obrniti s kompanijo pred škofom!« Veteranski stotnik je napravil pred župnikom par tako vojaško urezanih kretenj, da mu je ta zaupal celo prvenstvo pri sprejemu -ter pozdravu škofa. Vsi bivši vojaki so se odzvali županovemu pozivu, mu priznali dostojanstvo stotnika ter poveljnika, po postavi največjemu veteranu Poglonovemu Tonču pa šaržo zastavonoše. Že predpoldne pred škofovim prihodom se je zbrala veteranska četa v gostilni pri cerkvi. Gospod stotnik s kolajno na prsih je dajal zadnja navodila glede koraka, razvrstitve ter kretenj na: levo, desno, okrog in v dvostop! Kot glavno in najvažnejše pravilo, je zabičaval vsem posluh na njegova povelja in brezpogojno pokorščino. Krog tretje ure popoldne je prinesel Poglonov Tonč veteransko zastavo iz cerkve. Stotnik je stopil k zastavi in s stegnjeno desnico je kazal s krepkimi migljaji uvrstitev veterancev po velikosti za zastavo. Po povelju: uravnajte se na desno, je uvrstil njegov dostojanstveni glas četo v dvostop in odkorakala je krepkih korakov po kolo-vozu pred Bastlovo gostilno, kjer bi se naj poklonili vla-diki kot prvi veteranci. Razne mladeniške in dekliške organizacije, duhovščina, šolska mladina in ljuustvo je čakalo na prihod škofa pri kapelici pod cerkvijo. Strel iz topiča je oznanil prihod visokega dostojanstvenika. Liki sveče so se zravnali veteranci na stotnikovo povelje: «Kompanija, habt acht!« Oči nas vseh so se zasauile v veterance, ki bodo deležni prvi škofove zahvale za vojaško osmerjen sprejem. Konji so postali nred četo. Škof sam je izstopil in se bližal smehljajočega obraza vojaško zravnanemu stotniku s kojega prs je lesketala redkost — kolajna — spomin na čase junaštev Radeckijevih veteranov. Stotnik je bil tako pod vtisom vojaškega reda, da ni stegnil niti običajne desnice vladiki v pozdrav, ampak strogo zravnanih nog in rok je poveljeval na kratko, da mu želi dobrodošlico kot prvi iz cele župnije ter kot poveljnik veterancev v civilu, a pod cesarsko zastavo in vojaško disciplino. Škof je prikimaval temu z vojaško jedernatostjo ure-zanemu pozdravu, stopil čisto tik k poveljniku, ga potre-pljal pohvalno po rami, se zahvalil za sprejem ter pozdrav in vprašal stotnika: «Kje in kedaj ste prejeli vi edini v celi četi medajlo?« «No, to vprašanje iz škofovih ust, ki je bil povrh še vojak v bojih s Turki, je bil balzam za Petarjev vojaški ponos. Odgovoril je: «Gospod škof, 14 let sem bil pod Radeckijem na Italijanskem in dosmrtni spomin na ta leta je tale medalja!« Vladika ga je še podražil razigrane volje, če ni nikdar bežal pred Italijani! hlode v mline, oljarne in žage v Avstriji in predelano blago zopet carine prosto voziti, oziroma nositi nazaj. Jasno pravi člen 2, da je to blago prosto vsake carine in ostalih plačil. Carinarnice imajo pravico zahtevati samo carinske manipulacijske (pisarniške) stroške. Ker v tem oziru nekateri gg. cariniki postopajo drugače, bom to zadevo v posebnem spisu pojasnil. Nadalje so po določbi čl. 4 prosta carine razna zdravila, ki jih prebivalstvo na podlagi zdravniških receptov kupuje v Avstriji za zdravljenje oseb in živine. Druga zdravila, ki jih ljudstvo potrebuje za domačo potrebo, so carine prosta tudi brez recepta. Prosto se sme prevažati v obmejni coni: stara (rabljena) posoda, vreče, zaboji, jerbasi (člen 5). Istotako sme prebivalstvo carine prosto prenašati ali prevažati orodje in stroje za obdelovanje, ali pa iste izročati v popravilo obrtnikom. Ravnotako se sme goniti živino brez carine na pašo preko meje, k oplemenitvi, k rezaču ali k živino-zdravniku. Zdravniki, živinozdravniki, babice, razni obrtniki pa smejo iti na pomoč prebivalcem onstran meje v obmejni coni. Za prehod preko meje se sme obmejno prebivalstvo posluževati železnice, določenih voznih in pešpotov ter bro dov in mostov. To so v glavnem določila o obmejnem prometu. Ako se oblasti ne držijo teh zakonitih določil, prosim prizadete, da mi vsak posamezen slučaj takoj naznanijo. Navesti je seveda treba natančne podatke. Ako komur kaka stvar ni jasna, sem mu radevolje na razpolago. S tem sem zaključil opis in pojasnila o novi trgovinski pogodbi z Avstrijo. t vozijo nazaj; na plohe, katere vozijo na žage itd. Imam v ! rokah potrdila, da so cariniki računali te nove dajatve zelo ! različno. Miha je plačal 5 din. 50 par, Florijan 21 din., Janez 12 din., Matija 8, Šime 28 din. S poslancem radgonsko-ljutomerskega okraja g. dr. J. Hohnjecem sva dne 26. maja t. 1. poslala ministru financ ostro pismeno vprašanje radi tega nepravilnega postopanja nekaterih carinarnic. Zahtevala sva odločno, naj g. minister tu napravi red. Med tem sem se osebno pritožil pri upravniku carinarnice v Mariboru in pri carinskem nadzorniku. Pokazal sem njima cel kup čudnih carinskih računov. Z zakonom o obmejnem prometu v roki sem jim dokazal, da imajo carinarnice pravico računati samo manipulacijske (pisarniške) stroške, kakor to jasno določa člen 8 pogodbe v prilogi E na strani 86 in 87 sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo. Obadva gospoda sta mi morala priznati, da imam prav. Izdala sta okrožnico, da smejo carinarnice za prevoz računati samo tiskovine, a ta račun v nobenem slučaju ne sme znašati več kot 5 dinarjev. Cariniki, ki so računali več, bi pravzaprav morali dotiono svoto prizadetim vrniti. Ako gg. cariniki kljub temu še naprej zahtevajo višje zneske, ali drugače čudno postopajo z našimi ljudmi, prosim prizadete, da mi takoj vse potrebno naznanijo. Franjo Z e b o t, narodni poslanec v Mariboru. Davek na ročno delo. Ker se moramo že za razne davčne »dobrote« zahvaliti centralističnim vladam, moramo tudi o tem najnovejšem davku izpregovoriti, ki je tudi ena številnih davčnih »dobrot«. To je o davku na ročno delo. Delavec v tovarni ali na kmetih ali kierkoli bo vsled tega davka prizadet. Poleg tega pa tudi delodajalcu, ki delavce najme, nalaga pažnjo, da odteguje davek od plače. Plačuje se 3 po sto od celoletne plače, v katero se pa računa tudi prosto stanovanje in hrana. Kdor s tem priboljš-kom skupaj zasluži letno 5000 diparjev, je že dolžan plačevati ta davek. Seveda bi lahko zaračunali to svoto že skoro za pastirja. Kako je glede tega davka ravnati? Posestniki ali podjetniki, ki imajo delavce in delavke v službi, niso dolžni prijavljati dohodkov svojih nastav-Ijencev, pač pa mora o tem davčna oblast sama poizvedovati, kakor ji drago. Pač pa je delodajalec dolžen, znesek davka odtegovati, ker sicer bi ga v slučaju neiztirljivosti moral sam plačati. Delavcem na kmetih pa je povedati tudi to, da se sme zaračunavati davek le na one dohodke, ki jih zaslužijo v osemurnem dnevnem delu. Kar delajo in zaslužijo preko tega, ni podvrženo temu davku. Kmet in njegovi uslužbenci pa delajo več kot osem ur na dan. Zato se morajo vsi hlapci in dekle tega davka oprostiti, ker plačilo, ki ga prej mejo, velja za ono delo nad osem ur na dan. Enako se jim mora všteti tudi to, da so ob nedeljah in praznikih zaposleni, kar je enako vračunati za nadurno delo. Iz vsega tega sledi, da mora kmetsko delavstvo biti tega davka popolnoma oproščeno. Ako bi ga kje začeli pobirati, je vsakdo u-pravičen se pritožiti in z dokazi neupravičenosti oprostiti se tega davka. Je pa ta davek splošno za delavce tako krut, da bode treba vse storiti, da se ta davek sploh odpravi. Kmetsko delavstvo pa iz tega lahko spozna, kaki so njegovi prijatelji iz tistih strank, ki pri vladi sede, pa take zakone delajo. Carinarnice in uporaba avstrijskih mlinov, Carinski odseki v obmejnem ozemlju so začeli letos protizakonito pobirati poseben davek na žito, ki ga vozijo obmejni prebivalci v mline v Avstrijo in na moko, katero Vzor vseh vrsi mila je Schichtovo milo znamke „Jelen", Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: .Tako jc dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: „tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljate najboljše, namreč Schichtovo milo, ki je edino pravo z znamko „Jelen". .... > «j Kmet?jska družba in skladišče v Mariboru. Cenjeno uredništvo »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru! Pod gornjim naslovom je v 20. številki ySlovenskega Gospodarja« od 20. maja t. 1. izšel dopis, ki potrebuje nekoliko pojasnila. Zato se cenjeno uredništvo vljudno naproša, da blagovoli v informacijo štajerskim članom Kmet. družbe objaviti naslednje vrstice: »V označenem dopisu se zvrača krivda na glavni odbor Kmetijske družbe, da manjka v družbenem skladišču v Mariboru najbolj potrebnih reči, pred vsem žvepla, čilskega solitra in kmetijskih strojev. Najpreje je treba poudariti, da je bilo to skladišče otvorjeno šele 15. februarja t. 1., ko je družba stopila v dejansko posest poslopja. Tudi je v spomladni dobi toliko prometa in dela, da je v tem kratkem času bilo nemogoče urediti skladišče tako, kakor se namerava. Kmetijskih potrebščin pošilja družba iz Ljub ljane v Maribor toliko, kolikor se bo predvidoma lahko oddalo. Večjih zalog si pri današnjih padajočih cenah ne sme nabavljati, če noče riskirati izgube pri blagu. Šele na podlagi letošnjega povpraševanja se bo v bodoče moglo določiti približno količino blaga za mariborsko družbino skladišče. Glede žvepla in čilskega solitra je družba naročila nekoliko več, kakor se ga je oddalo v minulih letih. Ni se pa moglo slutiti, da bo letos povpraševanje po njem tako živahno. Zalagati se z velikimi količinami blaga pa ne ka-. že, ker obstoji nevarnost izgube vsled nepredvidenega zni žanja uvozne carine, kakor se je to nedavno zgodilo pri galici, žveplu in čilskem solitru. Ko je družba opazila, da gre žvepla in solitra več kakor v prejšnjih letih, je takoj naročila vsakega še po en vagon. Žal pa, da je bilo to blago vsled nepredvidenih zaprek cele tri tedne na poti. Glede kmetijskih strojev se opozarja, da jih bo družba imela v zalogi le v takih množinah in v takih vrstah, koliko bo po njih povpraševanja. Pri velikih zalogah bi bilo vsled padajočih cen in najbrže vsled znižanja carine v bodočnosti izguba gotova in zelo občutna za družbo, ki dela z najmanjšim dobičkom. Glede cen pri blagu, ki so baje višje nego v Ljubljani, je treba povdariti, da dosedaj v mariborsko skladišče še ni prišlo blaga iz inozemstva preko Maribora, ampak vse preko Ljubljane. Voznina v Maribor se torej na vsak način mora prišteti. Sicer pa je treba poznati naše kmetovalce, ki oblezejo najprej vse trgovine in če blaga nikjer drugje ne dobijo, oziroma jim je povsod predrago, tedaj šele se zatečejo k svoji gospodarski korporaciji. Tudi skladiščni prostori na dvorišču družbene hiše niso po godu gg. štajerskim članom. Poudariti je treba, da skladišče Kmetijske družbe ni nikaka špecerijska trgovina, temveč samo zaloga kmetijskih potrebščin za ude. Zaradi tega trgovski lokali na cesti ne bi imeli pomena. Bolje je iste oddajati drugim proti primerni najem-ščini. Družba je z nakupom hiše precej žrtvovala za štajerske ude in se s tem znatno obremenila, zato mora tudi primerno gospodariti, da ne zaide v stiske. V splošnem pa je hvaležna svojim štajerskim članom, da jo opozarjajo na pomanjkljivosti tega skladišča in bo skušala jih čimprej odstraniti, da bo kolikor mogoče zadovoljevala svoje odjemalce.« Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. K tej izjavi Kmetijske družbe moramo pred vsem pripomniti, da v polnem obsegu potrjuje pritožbe naših štajerskih udov. Najpotrebnejšega blaga ni in ako Kmetijska družba ne bo bolje skrbela za štajersko skladišče, je ta za »štajerske ude« z nakupom hiše žrtvovani denar brez vred nosti. Kaj pomaga hiša, če ne odgovarja svojemu namenu; kaj pomaga skladišče, če blaga ni! Zato vzdržujemo v polnem obsegu našo zahtevo, izraženo v 20. številki »Slovenskega Gospodarja« glede agilnosti, ter se opravičeno bojimo, da bo prepozno, dokler se orientira Kmetijska družba glede minulih vsakoletnih povpraševanj, sigurnosti pri cenah, znižanja carine ter da bo manj spomladnega dela in prometa itd. Nasprotno bi morala Kmetijska družba ravno sedaj pri otvoritvi štajerskega skladišča skrbeti, da nudi svojim članom vsaj ono blago v zadostni množini, po katerem se vprašuje že cele mesece, pa ga še vedno ni. Prerekanje o nazoru, ali je skladišče Kmetijske družbe »špecerijska trgovina«, ali samo zaloga kmetijskih potrebščin, je stvar okusa, kajti obema je podlaga — trgovina. — Glede zvišanih cen radi prevoznih stroškov napram Ljubljani je stvar umevna, kar smo že sami povdarjali; čudno pa se nam zdi, da ima Kmetijska družba vkljub naglaše-nim »najmanjšim dobičkom« višje blagovne cene, kakor trgovci, ki morajo kalkulirati pod istimi razmerami. Odločno pa moramo protestirati proti nazoru Kmetijske družbe, »da je treba poznati naše kmetovalce, ki oblezejo najprej vse trgovine in če blaga nikjer ne dobijo, oziroma jim je povsod predrago, tedaj šele se zatečejo k svoji «Če so nas samo videli Italijani, so se obrnili v «laufšrit« in to celih 14 let, se je glasil odgovor Radeckijevega veterana. Škof je ujel v očividnem zadovoljstvu vendarle stot-nikovo desnico, katero je ta tiščal krčevito k desnemu stegnu, mu jo stisnil in stopil na voz. Zavest, da ga je potrepljal sam škof pohvalno po rami, videl in se čudil blestečemu priznanju njegove hrabrosti pred Italijanom, da mu je stisnil kot junak junaku desnico — vse to je tako prevzelo starega Petarja, da se ni zavedel, kje je in v kakem dostojanstvenem položaju. Vladikin voz se je zazibal proč od veterancev in od rajskih občutkov pohvale ter priznanja očaranemu komandantu ni padlo nič kaj bolj pametnega v glavo, ko je pogledal za odhajajočim vozom, kakor da je izbruhnil Poveljevalni klic: «Kompanija, laufšrit!« Veteranski očanci, ki so videli in nekateri celo slišali, kako je odzdravljal škof njihovemu poveljniku, kako se je smehljal in z njim rokoval, so se spomnili na komandan-tova zadnja navodila pred prihodom škofa, namreč: Po-sluh na njegova povelja in brezpogojna pokorščina! Zastavonoša Poglonov Tone je dvignil prapor, položil preko rame kakor puško in beži po kolovozu za škofovim vozom. Tončev vzgled na «laufšrit« je posnela pretežna večina. Ostal je le kot pribit k tlom gospod stotnik 'in še kakih deset najstarejših, ki so bili radi starosti in planinskega vetra tako gluhi, da ne bi slišali niti strela iz topa, kaj še le povelje na «laufšrit«. Mi civilisti pri kapelici smo bili uverjeni pri pogledu na pobeg veteranske čete, da so napravili kako nerodnost, vladika jim je pokazal očitno nezadovljnost in sedaj so utekli pred njim v hribovski plahosti. Škof si je grizel ustnice, ko je stopal z voza v očigled našemu civilnemu sprejemu, rajni marenberški gospod dekan se je smejal na glas, ko so se zopet zbirali po — «laufšritu« upehani veteranci krog zastave. Nerazumljivi nastop veterancev je tako zmešal predsednika mladinskih organizacij, da ni prišel preko prvega stavka naučenega pozdravnega govora in je porinila v zasilno ravnovesje smešno mučen položaj še le šolarka, ki je podarila smehljajočemu se vladiki šopek med neustrašeno začeto ter končano deklamacijo. Šele po vseh pozdravih in škofovem odzdravu je pri-krevsal pod veteransko zastavo gospod stotnik p deseto-rico gluhih, ki so edini prav razumeli njegovo zadnje povelje: «Kompanija, laufšrit!« Ko so se razvrščali veteranci na urejen odhod izpred kapelice k cerkvi, sem še čul, kako je zabrusil razjarjeni «hauptman« zastavonoši: «Ferdamani todl, ti si bežal prvi!« Praporščak Poglonov Tonč ni nič odgovoril na stot-nikovo psovko, ki je bila nezaslužena in ga tudi razburila ni. Po končani skušnji šolske dece, kateri so prisostovali veterani z zastavo, se je četa zbrala v gostilni pri cerkvi. Stotnik je metal med začudene prostake «todle«, a ti so tiščali vanj z zagotovili, da na «laufšrit« se je bežalo celo pod Radeckijem in da je na to glasno zakričano povelje obstal na mestu samo gospod komandant in deset onih, ki so gluhi, odkar so odslužili cesarja. Stotnik je trdil, da je on komandiral tako, da bi naj stopil Poglonov Tonč z zastavo pred škofov voz in bi naj korakala četa pred škofom, ki je bil vojak in mu tako izkazala od gostilne pri Bastlu do eerkve dolžno vojaško čast. Vnel se je prepir, kaj in kako je komandiral stari Petar in kedo je zakrivil prvi sramotni in za celo organizacijo smešni «laufšrit«. Radi prerekanja o pravem razumevanju «laufšrita«, bi se bili najbrž spoprijeli naši junaki dejansko, da jih ni obrnil na miroljubno plat gostilničar, ki je raztolmačil «hauptmanovo« povelje takole: «Petar je povedal gospodu škofu, da so delali pred Radeckijevimi junaki «laufšrit« 14 let Italijani in nikdar ne on ali njegovi tedanji tovariši. In danes, ko je komandiral on «laufšrit«, so bežali le tisti, ki niso nikdar služili pod Radeckijem in se niso bojevali z Italijani 14 let. Prav je razumel današnjo komando le Radeckijev gfrajtar Petar— in onih-le 10 od Naclovega Tizla do Suškovega kajšlerja, ki so tudi vsi služili nekje na Italijanskem. — «Laufšrit«-veterani so v naši fari samo oni, ki niso niti videli Radeckija, radi tega pa tudi ne vejo, kaj in kako je bil v onih starih časih «laufšrit« na Italijanskem. Petar in njegovih 10 zvestih niso «laufšrit«-veterani, ampak Ra-deckijevi junaki in radi tega naj bodo tiho pred njimi vsi tisti, ki so tekli za škofovim vozom.« Vsi so bili zadovoljni s krčmarjevo razlago o «laufšritu«, le že nad 30 let gluhi šuškov kajšler je še izmetal počasi iz sebe opombo, da ni slišal pred Bastlom ne Petarja, ne sedaj «virta«, ampak le videl je, da je obstal Petar kot pravi komandant na mestu in po njegovem zgled« tudi on, a prvi je bežal z zastavo preko rame Poglonov Tonč. Tudi to pripombo gluhega šuškovega kajšlerja so vzeli veteranci s prikimom na znanje, posedli za mize i» pili na friško zdravje gospoda škofa, ki jih ni oštel, kakor to mislijo civilisti pri kapelici, ampak je za vse stisnil «hauptmanu« desnico v zalivalo za sprejem. Mnogo zasluževati, • delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polote vstrajne oolečine ter začne trgati, zbadati, besti in mučiti, tedaj je ¡to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno 3e izkažejo v teh težkih rnrah drgnenje in umivanje z na- >§im že skezi 27 let priljubljenim, bolečine olajšujoči m domačim sredstvom Fellerjevim blagodišečim Elsaflujdom! Zelo koristen je pri reumatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živoe, pa prinese j zdravo spanje in novo moč za delo. Odznotraj in odzunaj ! močnejši, iadatnejši. in večjega dejstva kot francosko žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 ve- gospodar.sk i organizaciji,« Slučaj, ki ga omenjamo, dokazuje pa ravno nasprotni-. Naši člani gredo najprej v novo otvorjeno mariborsko -skladišče Kmetijske družbe rn čakajo voljno tedne in mesece na naročeno blago m ko ga vkljub večkratnemu drfganju še vedno ni, gredo k trgovcu, kjer blago dobe, ne le hitreje, ampak tudi seveda večkrat ceneje. . „ Toda sicer bomo hvaležni Kmetijski družbi, ce bode upoštevala naša opozorila in se ozirala na naše posebne razmere ter skušala čimprej odstraniti vse nedostatke v prid sebi, da ne zaide w stiske — in svojim članom-odje-malcem. Državna politika. V S AŠI DRŽAVI. Četna vlada Ikunoviča ni prav nič stalna in ne more ničesar delati, dasi ima veliko večino v skupščini. To je znamenje, da je za nič in da bo v kratkem padla. Poslancev ne potrebujejo. Pretekle dni se je mnogo razpravljalo, da se skupščina razpusti, pošlje poslance domov, radikali pa dobijo v roke vodstvo novih volitev. Na ta način bi na jesen ali .na začetek zime imeli državnozbor ske volitv-3. Vendar je upati, da se izvršijo vsaj najvažnejši zakoni. Na dnevnem redu so zakoni: pogodba z Italijo, sklenjena v mestu Nettun, občinski zakon in zakon izjed-načenja davka. Posebno se bo še obravnavalo vprašanje o razdelitvi zemlje v Bosni in Srbiji. Nikola Pašič je odpotoval v Karlove toplice na Češko se zdravit Kralj ^a kraljica prideta v kratkem na Bled, kjer bosta preživela poletje. Stjepan Radič je obljubil, da bo tiho dva meseca, ps mu ne da miru. Kljub obljubi je govoril na več zborovanjih. Na nekem shodu so ga izžvižgali, drugod p^ so mu ga razbili. Radačeva politika je popolnoma zavožena. Hrvaški narod počasi spregleduje in se obrača k Ljudski stranki, ki dela v soglasju z našo Slovensko Ljudsko Stranko. Ker Radič ne more napraviti nobenega posebnega špektakla, da bi ljudje © njem govorili, pošiljajo njegovi listi vsak teden enkrat notico v svet, da se je nameraval atentat na Radiča. Radikalna stranka ima zdaj tri dele. Ena skupina je popolnoma zvesta Ljubi Jovanoviču, druga pa enako trdno udana Pašiču. Vmes pa je srednja skupina, ki se ne more odločiti na en& ali drugo stran. Ljuba Jovanovič je napovedal, da se bo njegova skupina v kratkem povečala tako, da bodo vsi presenečeni. Opozicija dela dalje. Po velikem shodu v Ljubljani ;ie združena opozicija postala posebno radikalom nevarna, za to radikali izredno pazijo na njeno delovanje. V kratkem bo v Belgradu samem enak shod, kot je bil v Ljubljani, Na tem zboru bodo govorili Ljuba Jovanovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Joca Jovanovič. Združena opozicija zahteva, da narodna skupščina dela, ne pa, da to delo poslanci vlade in vlada sama ovirajo. Še ministrske seje niso sklepčne. V "DRUGIH DRŽAVAH. Na Portugalskem so imeli pretekli teden prevrat Vojaštvo je izvršilo revolucijo, ki je bila v nekaj dneh končana z zmago upornikov. Začasna vlada je odstopila in vojaštvo se je vrnilo nazaj v glavno mesto Lisabon. Na Poljskem so izvolili novega predsednika republike. Pilsudski je odklonil, da bi se mu ne moglo kaj očitati. Izvoljen je bil Mošički. Dasi je novi predsednik izjavil, da je država že popolnoma urejena, vendar je v Poznanju izjemno stanje znova proglašeno. Skupščina, ki jo Poljaki imenujejo sejm, se sestane dne 15. t m. Tedaj se bodo spoprijeli, ker mnogi zahtevajo izpremembo ustave, ki je krivična in pomanjkljiva. Madžarski ponarejevalci denarja bodo najbrže popolnoma oproščeni. Izgovarjajo se, da je tudi veliki Napoleon :-s ponarejenim denarjem se vojskoval zoper druge države, j Madžarska je pod posebnim finančnim nadzorstvom. Madžarski minister Betblen je v Ženevi zahteval, da se naj to -nadzorstvo odpravi. Francoska in Mala antanta (Čehoslo-vaška, Jugoslavija hi Rumunija) pa so zahtevale, da to nadzorstvo ostane. Francoski listi priobčujejo te dni posebne članke, kako je ob prevratu Madžarska goljufala sosedne države za 1000 vagonov, ki jih je zadržala. Bolgarski komitaši napadajo zdaj na naši, zdaj na ru-munski ali grški meji. Kot roparji planejo na obmejne kraje, po nekaj sto ljudi skupaj, jih izropajo in požgejo hiše. Angleško-egiptovski spor se je začel vsled tega, ker je Zaglul paša, narodni vodja v Egiptu, začel pritiskati na angleške oblasti, da morajo dati več svobode. Boj za enkrat še ni izbruhnil z napovedjo vojne, a razmere so zelo napete. Deana na Angleškem se spor z rudarji še ni uredil. 1,500.000 ljudi je brezposelnih v veliki bedi. Spor za kruh je povzročil tudi razne politične spore in pričakuje se razpad starih velikih strank. Mala antanta, t. j. zveza Češke, Jugoslavije in Rumu-nije, bo zbcrovala prihodnji teden na Bledu na Slovenskem. Podaljšali se bodo dosedanji dogovori in razpravljale tekoče-zadeve, posebno glede Madžarske. Amerika in Japonska sta si dve tihi, a ostri tekmovalki. Zaradi tega, ker so na Japonskem žanri i enega ameriškega konzula, je Amerika prekinila diplomatične zveze z Japonsko. Na Kitajskem še vedno ni ljubega miru. Domača vojna divja dalje. Zdaj so v srednji Kitajski ustanovili novo državo, ki pa seveda ne more pričakovati dolgega obstanka. V Mehiki so vrši divje preganjanje katoličanov. Vlada izdaja zakone, ki prepovedujejo vsako katoliško poučevanje otrok ne le v šoli, ampak tudi doma ali v cerkvi. Na stotine redovnikov in redovnic so že izgnali in vzeli samostane. Duhovnike preganjajo, kjerkoli morejo. Ko se je neki general postavil za katoličane, je drugi dan — naglo-ma umrl. To preganjanje je sad liberalnih strank in liberalnih listov. V začetku so te stranke in ti listi bili največji ljudski »prijatelji«, ki prinašajo svobodo in resnico in pra vico. Ko pa so prišli do oblasti, so začeli preganjati katol. Cerkev. Iste načrte imajo liberalne stranke in isto delo vršijo liberalni listi po vsem «vetu, tudi pri nas na — Slo-■isenskem. Kaj je novega? Slovenci so odšli na evharisiični kongres v Ameriko. Vsako leto se vrši v enem mestu v katoliškem svetu svetovni evharisiični kongres. Letos se vrši tako svetovno zborovanje in počeščenje Najsvetejšega v Čikagi v Severni Ameriki. Dasi je to zelo daleč, vendar je tudi slovenski narod poslal tja svoje zastopnike. Slovencev gre 28, med njimi ljubljanski škof dr. Jeglič in škof Gnidovee iz Sko-plja (Slovenec), poleg tega 8 duhovnikov. S Hrvati skupaj jih je 103. Hrvate vodi belgrajski nadškof dr. Rodič. Peljejo se preko Tirolske, Švice, Francije do pristanišča Cherbourg, kjer se vkrcajo na ladijo »Glimpic«, ki jih popelje v novi svet. Želimo tem svetovnim romarjem, ki bodo obiskali tudi naše slovenske rojake v Ameriki, božjega varstva na dolgo potovanje! Duhovniške vesti. Ob priliki birmovanja v dekaniji Videm je bil preč. g. Janez Medvešek, dekan v Vidmu, ime novan duhovnim svetovalcem. Častitamo! — G. dr. Ekart pl. Geramb, kaplan v Hočah, odide v krško (celovško) škofijo. Somišljenikom Slovenske Ljndske Stranke v Mariboru naznanjamo, da tajništvo SLS za mesto posluje vsako sredo in soboto popoldne, a ob nedeljah predpoldne v društveni liki špecijalni steklenici 63 din., 12 dvojnatih ali 4 speci-jalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 specijalnih za 250 din., že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 341, Hrvatska. — Poedine steklenice »Elsaflujda« se ■dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano ceno 9 din. sobi, Koroška cesta 1 (pritličje). Tajnik, oziroma posle-vodeči člani posameznih okrajnih odborov SLS sprejemajo od naših somišljenikov omenjene dni razne prošnje, dajejo nasvete in sestavljajo prošnje itd. V davčnih, carinskih, vojaških, obrtnih, penzijskih in drugih zadevah dobi vsak somišljenik SLS točna pojasnila. Tajništvo oskrbi pristašem tudi strokovne pravne nasvete. Treba je samo, da vsakdo svojo željo ali prošnjo napiše na polo papirja. S tem se tajništvu olajša delo in prihrani mnogo časa. Ako ima kdo izročiti našemu poslancu kako prošnjo ali želi in-tervencije v eni ali drugi zadevi, naj se obrne na naše tajništvo. Razun srede in sobote popoldne je tajnik mestne organizacije somišljenikom iz mesta na razpolago v glavnem tajništvu SLS, v hiši Gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. — Volilni imeniki za mesto Maribor so našim somišljenikom ob uradnih urah na razpolago in v vpogled v mestnem tajništvu SLS, Koroška cesta 1. Že pri površnem pregledovanju smo opazili, da ni vpisanih večje število naših volilcev. Da ne bo nihče od naših izpuščen, pozivamo somišljenike, da se vsak sam prepriča, ali je vpi san ali ne. Ako ni vpisan, je treba vložiti reklamacijo. Pro simo vse člane okrajnih odborov in vse somišljenike sploh, da čimprej pregledajo imenike. — Mestna organizacija SLS v Mariboru. Toča in silno neurje v Mariboru. Zadnji pondeljek po poldne je divjalo nad Mariborom silno neurje z nalivom in debelo točo. Toča je močno zabila vrtove, mestni parlk in vinograde na Kalvariji. Naliv je zadelal kanale in nekatere mestne ulice je preplavila voda za celih 20 cm na visoko. Škoda je zelo velika. Krčevino pri Mariboru je zadnji pondeljek grozno zabila kot orehi debela toča. Za točo se je ulila ploha, voda je prihrumela s hribov in preplavila vse travnike in vrtove. Krčevinarji so itak vsi iz revnejših slojev in bodo občutili to vremensko nezgodo prav občutno. Davčno oblast opozarjamo, naj upošteva to nezgodo pri odmeri davkov. Samomor. Pri Sv. Urbanu nad Mariborom so našli zad njo nedeljo s prestreljeno glavo pleskarskega delavca Pih-leriča iz Maribora. Pihlerič je izvršil samomor, ker je izginil od svoje družine že zadnji petek. Naznanilo o sprejemu v škoiijsko dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1926-27. V škofijsko dijaško semenišče v Mariboru se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dijaki,^ zakonski sinovi dobrih krščanskih starišev, ki so z odličnim ali vsaj dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski razred ali napravili izpit za 1. gimnazijski razred in ki se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najdalje do 31. julija potom pristojnih župnih uradov na škofijski ordinarijat v Mariboru. Prošnji se naj priloži krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, ubožni list in zdravniško izpričevalo. Višina letnih prispevkov se bo določila za vsakega gojenca posebej z ozirom na njegove premoženjske razmere in se bo v rešitvi prošnje naznanila. Dečki, ki bodo delali izpit za sprejem na mariborski gimnaziji ob koncu šolskega leta, in ki mislijo prositi za sprejem, se naj po opravljenem izpitu v spremstvu svojih staršev, oziroma varuhov, predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. Isto naj storijo po mož nosti dijaki višjih razredov gimnazije, ki nameravajo prihodnje šolsko leto prositi za sprejem v semenišče. — Ravnateljstvo. Umrl je pri Sv. Petru pri Mariboru Anton Flucher, bivši veleposestnik v Metavi in oče sedanjega g. župana. Njegov veličastni pogreb je dokazal njegovo priljubljenost in spoštovanje, ki ga je užival v celi župniji. N. v m. p.! Pri Sv. Arehu na Pohorju se bo letos obhajalo Antonovo dne 14. junija v pondeljek. Romarje čaka veselo iz-nenadenje: prekrasni novi kip sv. Antona, ki ga je izvršil umetnik kipar Sojč v Mariboru. Priporočamo se še za blagohotne prispevke za stroške. Kip bo blagoslovil preč. g. dekan iz Hoč Alojzij Sagaj in imel glavno sv. opravilo in pridigo. Modras pičil fantka v Trbonjah. V petek, dne 4. t. m., je pičila strupena kača (modras) Alojzija Korat, učenca I. «Laufšrit« in pravi Radeckijevi veteranci so se razšli oni večer v pravi ljubezni kot bivši vojaški tovariši. Poglonov Tonč je postavil zastavo v cerkev, kjer je še menda danes, ako je ni odstranila kaka prenapeta nacionalistična organizacija. «Laufšrit« in Radeckijevi veterani se niso od tedaj več zbrali pod zastavo, ker je kmalu za tem dogodkom izbruhnila svetovna vojna, katere so se udeležili le «laufšrit« in ne — Radeckijevi veteranci! Naša društva. Vsem društvom smo te dni začeli razpošiljati poslovnik Mla-deniške zveze. Za organizacijo mladeničev v krogu prosvetnih društev je bil tak poslovnik živa potreba. Prosimo vse društvene odbore, da poslovnik čimprej predelajo in po njegovih navodilih začno organizacijo mladeničev. 3 izvodi poslovnika stanejo s poštnino vred 5 D. Ako katero društvo želi več kot 3 izvode, naj sporoči Prosvetni zvezi v Mariboru. Katoliški dom v Studencih pri Mariboru. Katoliško prosvetno društvo v Studencih pri Mariboru je sklenilo, da se v svrho vsestranskega napredka, postavi lastni dom. Člani društva, kakor tudi cela okolica, je večinoma delavskega stanu in ne morejo toliko žrtvovati, da bi si iz lastnih sredstev postavili ta prepotrebni dom. Že dosedanje žrlve so bile velike; iz lastnih ust so si mnogi naši člani odtrgali košček kruha; da so zamogli darovati k zgradbi. Obrnili smo se s prošnjo za pomoč na mnoga usmiljena srca širom Slovenije, da nam po svoji možnosti pomagajo doseči cilj. Prosimo vse tisle, ki so te prošnje prejeli, da se nam blagovolijo odzvati in naj pošljejo darove na naslov: Katoliškoi izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru, ozir. naj zahtevajo potom dopisnice naše poštne položnice. Dekliški tabor v Cirkoveah se vrši dne 13. julija t. 1. Dopoldanski in popoldanski spored je izredno zanimiv in poučen, zalo se pričakuje velika udeležba. Dekleta celega okraja, pridite na ta dekliški tabor v Cirkoveah. šentmartinška orlovska srenja priredi v nedeljo, dne 20. junija t. 1. celodnevno prireditev pri Sv. Martinu pri Vurbergu. — Spored je sledeči: zjutraj ob 8. uri zbirališče v Sp. Dupleku pri kapeli, potem odhod z godbo v župno cerkev k sv. maši, ob 10. uri mladinska pridiga, po cerkvenem opravilu je mladinsko zborovanje pred cerkvijo. Govorijo govorniki iz Maribora in drugod. Popoldne javna telovadba na prostoru g. Klemenčiča z bogatim sporedom. Svirata dve godbi. Ormož. Naša vrla in požrtvovalna dekleta Marijine družbe nam priredijo v nedeljo, dne 13. junija, takoj po večernicah, ob pol 4. uri v dvorani Katoliškega doma dve gledališki predstavi in sicer: igro v petih dejanjih: »Na krivih potih» in dvodejanko »Rožica presv. Srca Jezusovega«. Ormožani in okoličani, pridite v obilnem številu, ne bo vam žal! Proslave 15 letnice Orla v Središču v nedeljo, dne 20. junija se udeleži tudi narodni poslanec gospod dr. Korošec, ki je blagovolil prevzeti kumstvo pri blagoslovitvi prapora. Blagoslovitev se bo vršila pred župno cerkvijo, sv. maša pa bo v cerkvi, kjer poje združen pevski zbor, sestoječ iz cerkvenih zborov: Sv. Miklavž, Svetinje, Sv. Bolfenk in Središče. — Da pa bode prireditev nudila lepo sliko enotnosti, opozarjamo odsekovne in krožko-ve odbore, da poskrbe, da se člani in članice udeleže v polhih krojih, ali pa v civilu s krajevnim odznakom. Isto velja tudi za telovadne obleke. Delni kroji so izključeni. Vrnile v najkrajšem času prijavnice, da vemo pravočasno preskrbeti za obede, potrebne prostore za vozove itd. Tudi odseki in krožki, ki niso prejeli prijavnic, šo prisrčno vabljeni. Prireditve se v zelo častnem številu udeleži. Hrvatski katoliški Orao s 6. odseki medjimur-skega okrožja ter člani in članice zagrebških društev. Na svidenje! Bogo živi! Pripravljalni odbor! Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Sčavnici vabi vse svoje člane in članice na občni zbor, ki se vrši v nedeljo 13. junija po večernicah pri Repenšeku, Št. Andraž pri Velenju. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 13. t. m. igri »Trije ptički« in »Oporoka Lukovskega grajščaka«, katere ponovi v nedeljo, dne 20. junija, in sicer pod kozolcem g. Fr. Vaši. Začetek ob treh popoldne. Cisti dobiček je namenjem v nabavo društvenih knjig. Za obilno udeležbo se prav toplo priporoča odbor. Orlovski dan priredi orloVski odsek Velenje dne 20. junija s sodelovanjem celokupnega savinjskega okrožja. Spored: Ob 9.15 sprejem pri kolodvoru in sprevod po trgu. Po sv. maši mladinski tabor. Popoldan ob 3. uri nastop članov, članic in obojnega naraščaja. Sodeluje rudarska godba. Prihitite ta dan v Velenje, da vidite delo naše mladine. Za polovično vožnjo po železnici je zaprošeno ter se bodo tozadevne izkaznice dobile v Velenju. Na svidenje! Bog živi! Laško. Orliški krožek v Laškem je priredil v nedeljo, 6. junija, bo 3. uri popoldne v društveni dvorani igro tridejanko »Izgubljen raj«. Igra se je izborno obnesla, za kar je občinstvo s svojim ploskanjem in obilnim obiskom dalo moralnega in gmotnega zadoščenja. Na splošno zahtevo občinstva, se ta v nedeljo, to je 13. junija, ob istem času, ponovi in ker je čisti dobiček namenjen ' za nabavo šmihelskih zvonov, se cenjeno občinstvo vljudno vabi k številni udeležbi. Šmarje. Na trojičko nedeljo so naše Orlice primerno obhajale god Ivanke Orleanske. Med jutranjo sv. mašo so prejele skupno sv. obhajilo, popoldne pa so priredile igri »Marijin otrok« in »Junaška deklica«. Obe igri cla ugajali. Veliko vojaško zborovanje v Šmartnem ob Paki vseh biv h vojakov iz svetovne vojne za mariborsko oblast se bode vršilo dne 25. julija 1926 ob priliki odkritja spomenika 63 v vojni padlim žrtvam. Vsi bivši vojaki, vsa društva naj zaradi oskrbe vlakov, vagonov ter prehrane javijo naprej število udeležencev, da bode vse pravočasno preskrbljeno. Posebno naj pridejo vsa društva in vsi bivši vojaki iz svetovne vojne iz okrajev Celje, Gornjigrad in Slovenj-gradec. Prijave je poslati na: Odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom, Šmartno ob Paki. razreda ljudske šole. Na pašniku hoteč se z njo igrati, ovi-la se mu je okoli roke in ga pičila. Mala šestletna sestrica, ki je bila z njim, jo je kratkomalo prijela za rep in jo potegnila z roke. Njej se ni nič hudega zgodilo. Prvo pomoč je nudil dečku vuzeniški zdravnik g. dr. Pregl. Deček bo okreval. Pravijo, da je letos po Pohorju mnogo strupenih kač. Pastirji in turisti ter drugi izletniki, pazite na nje! Tečaj za pevovodje in organiste. Da bi začeli z urejenim in složnim delom tudi na polju cerkvene in ljudske glasbe, posebno petja, se je Prosvetna zveza v Mariboru v dogovoru s cerkvenimi krogi odločila prirediti poseben tečaj za pevovodje in organiste. Tečaj se bo vršil od 5. julija opoldne do četrtka, dne 8. julija zvečer. Stanovanje bo brezplačno na razpolago, hrana pa izredno poceni. Vsi, ki se želijo tečaja udeležiti, naj se prijavijo vsaj do 20. junija na Prosvetno zvezo v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6 I, nakar dobijo še potrebna navodila. — Tečaj je zamišljen za celo našo škofijo, prosimo zato posebno tudi čč. župne urade, da priglasijo svoje organiste na tečaj. Preprečena nesreča v Gornjem Dupleku. V soboto, dne 5. t. m., se je peljalo iz Maribora v čolnu nekaj spla-varjev domačinov. Seboj so vzeli tudi nekaj žen in drugih fantov. Ker je bila cela posadka precej vinjena, so trčili v brod. Čoln se je prekucnil in stalo bi gotovo več smrtnih žrtev, toda naš vrli brodar jih je rešil s svojim rešilnim čolnom. Novice z Vurherga. Od začetka junija imamo zopet vozno pošto; z Vurberga gre ob osimih v Ptuj in iz Ptuja odide ob pol 12. uri. Pred svetovno vojno smo tudi imeli vozno pošto, med vojno je pa opešala in smo imeli dozdaj le poštnega sela. Vožnjo je prevzel sam poštar g. Klemen-čič. — Tu je umrl ruski general Artifeksov. Dne 5. junija ga je pokopal protojerij Mihajlo Sludskij, veroučitelj na ruski gimnaziji v Hrastovcu. Ob odprtem grobu je govorilo več ruskih gospodov. Vlom in drugo od Sv. Martina pri Vurbergu. V noči od 2. na 3. t. m. so še dosedaj neznani tatovi vlomili v klet našega vrlega somišljenika g. Ramuta, kjer so se dobro pokrepčali. Nato pa so se podali v trgovino trgovca g. F. Kranjca in odnesli raznega blaga za 50.000 din. Kam so jo popihali, še dosedaj ni znano. Svarimo pa vse občinstvo, da naj ne kupuje blaga, ki ga mu nosijo razni ljudje, kateri najrajši pridejo, ko se ljudje v nedeljo in praznikih podajo k službi božji. Z lepo besedo jih odpravite. Kupujte le pri trgovcu in imeli boste mirno vest. Tukaj se je ustanovila nova Ljudska hranilnica in posojilnica, kateri poslu je v stari šoli zraven cerkve. Pristaši naše stranke, vlagajte in si izposojujte denar edino pri tem zavodu! Razno oh Sv. Bolfenka v Slov. gor. Globoko nas je po-trla žalostna vest, da je dne 30. maja po komaj tridnevni bolezni pri Sv. Marku nenadoma umrla Marija Marinič roj. Možina. Vsi smo blago ohranili v najboljšem spominu; bila je več otrokom botra pri sv. krstu in sv. birmi. Potrtemu g. soprogu naše iskreno sožalje! — Tretjikrat se je letos ponesrečil Martin Čeh v Bišu; prvikrat se je pri požaru 1. 1918 ožgal na celem gornjem delu života, drugikrat si je zlomil nogo, zdaj pa roko. — Za načelnika kmetijske podružnice namesto umrlega skrbnega načelnika Jakoba Ču-ček je bil izvoljen Alojz Brunčič, posestnik in župan v Črmli. Čistilna stroj za zrnje se bo prenovil in bo posestnikom po žetvi na razpolago; člani ga dobijo zastonj, neudje pa bodo plačali podružnici 1 dinar od vagana. — Finančni oddelek zahteva, da se po finančnem zakonu vsa javna oznanila pred cerkvijo kolekujejo z 10 dinarji. Enkrat je fin. stražnik oznanilcu že odvzel vsa nekolekovana oznanila. Kazen je celo visoka, namreč štirikratni kolek in še 30 D za obravnavo, torej skupaj 70 dinarjev. Zato se je za oznanila omislila reklamna tabla, ki se obesi na lipo in na katero se prilepijo vsa oznanila. Za reklamni listek ali plakat se pa po finančnem zakonu plačuje samo 10 par. Gotovo velik razloček! Vsi, ki hočejo kako zadevo dati oznaniti, naj oddajo oznanilo še pred cerkvenim opravilom oznanilcu, da kolek prilepi in tudi prepiše. Hiralnica v Muretincih. Hiralničnemu odboru se je posrečilo končati vsestransko dolgotrajna pogajanja s tem us pehom, da se bodo v gradu Muretinci začela prenovljalna dela v teku 14 dni. Z vso sigurnostjo bode nova hiralnica in sirotišnica, čeprav še sprva v malem obsegu, slovesno otvorjena koncem meseca avgusta, odnosno začetkom septembra. — V nedeljo, dne 13. t. m., pa bode istotam po rani sv. maši izvanredni občni zbor. Predsedstvo hiralnič-nega odbora naproša z ozirom na to, ker se bode začelo s popravili v najkrajšem času, da tiste občine, ki so v svoje proračune stavile prispevke za hiralnico, taistega odrajtajo po mogočnosti takoj na: Hiralnično društvo v Muretincih, pošta Sv. Barbara v Halozah. — Že sedaj opozarjamo, da bode meseca avgusta na istem kraju, kot zgoraj omenjene seje, velika tombola v prid hiralnice in sirotišnice. Za hiralnični odbor: Predsednik. Otvoritev nove železniške postaje. V nedeljo, dne 13. m., se bodo vendar Osluševcem po večletnem čakanju izpolnile želje, da se otvori postajališče. Vlak se ustavi prvič na postajališču Osluševci ob 13.27 uri ter pripelje s seboj visoke goste. — Izobraževalno društvo bo ta dan pokazalo gostom in domačinom, kar premore na kulturnem in družabnem polju. Vesel oddih pa bode takrat konzorciju postajališča, čigar duša je bil neumorni g. Josip hah. Stavba sama na sebi je majhna, ampak lična, ter je izkaz skoraj samih domačih žuljev. Težka kolesarska nesreča v Spod. Grušovljah pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Nekaj tukajšnjih fantov si je nabavilo vsled lanske dobre hmeljske kupčije motorna kolesa pod pretvezo, da ne bodo pijančevali, temveč bodo rajši gojili te vrste šport. In res se vozijo po vijugasti in ozki cesti ob nedeljah in praznikih kot za stavo. Rekord y vožnji z motornim kolesom je pač dosegel Stanko Tavčar >z Gornjih Grušovelj na praznik sv. Rešnjega Telesa in to v času, ko so ljudje šli k popoldanski službi božji. Po nesrečnem naključju je zadel v kolesarja Franca Hriberšek, člana šentpeterskega orlovskega odseka, tako zelo, da sta oba obležala nezavestna na tleh. Poslednji si je pri padcu zlomil spodnjo čeljust, ključnico ter dobil težke notranje poškodbe. Na zdravnikov nasvet so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Želeti bi bilo našemu cerkvenemu pevcu, da kmalu okreva. — Glasen opomin naj bo ta slučaj tudi vsem drugim motociklistom, da se vozijo mimo hiš in na ovinkih nekoliko počasneje, ker se lahko pripeti še več nesreč! Saj takozvanega športa fantom menda nobeden ne odreka, samo da se goji trezno in ne pretirano. Pomisliti je namreč treba, da je vsak vsled neprevidne vožnje odgovoren tudi svoji vesti za vse poškodbe, fcatere napravi svojemu bližnjemu. Nova postaja med Poljčanami in Ponikvo Lipoglava bo otvorjena še pred koncem tega leta. Ta postaja je bila za nas izredno potrebna. Smrtna kosa. Dne 31. maj at. 1. je v Št. Juriju ob južni žel. umrla blaga gospa Peptika Sivka, soproga tamošnjega obče priljubljenega nadučitelja v pokoju. N. v m. p.! Neznani obešenec v Celju. V torek, dne 1. junija t. 1., zjutraj so našli ljudje, hodeči na delo, v bližini drugega železniškega mostu proti Laškem (pri »Grenadirbirtu«) viseti na drevesu nekega moškega, ki je bil že mrtev. Obešenec je bil bolje oblečen in je imel na sebi tudi us-njat površnik. Vzrok za ta korak je še zavit v temi. Udar strele. V petek, dne 4. t. m., popoldne je strela udarila v gospodarsko poslopje kovača in posestnika Ga-lufa na Vodenovem v Šmarju pri Jelšah in ga docela uničila. Pri takih in enakih nesrečah, posebno še pri letošnjem slabem vremenu, ki jako neugodno vpliva posebno na vinograde, s strahom gledamo v bodočnost. Kako bomo plačali ogromne davke, ki sta nam jih skovala brbljavi Radič in mesar Pucelj? Pa kljub temu še nekateri Šmarča-ni nočejo sprevideti, da jih Žerjav-Radič-Pucljeva politika vodi v gospodarsko propast. V Gornji Lendavi v Prekmurju se je vršil 6. junija krasno obiskan shod SLS, pravi ljudski tabor. Govoril je tajnik Kranjc. Prebivalci gornjelendavske župnije so letos hudo prizadeti, ker ne morejo na Madžarsko na delo kot prejšnja leta. Doma pa ne pridelajo dovolj živeža, prejšnja leta so si ga zaslužili na Madžarskem. Letos s strahom gledajo v prihodnjo zimo, kako se bodo preživeli. Upravičeno zahtevajo od vlade, da se pobriga za nje. Vse druge države skrbijo za svoje brezposelne, da jih zaposlijo ali jim dajo podporo; samo v naši državi je mogoča vnebovpijoča krivica, da mladi Pašič služi s svojimi umazanimi posredovanji milijone, ubogo ljudstvo pa dobesedno strada. Pri Sv. Emi pri Pristavi in v Lembergu pri Sladkigori sta se vršila zadnjo nedeljo zelo lena shoda. Govoril je na obeh shodih tajnik Kranjc. Zborovalci so se pridružili pro-tikorupcijskemu shodu v Ljubljani in izrekli Jugoslovanskemu klubu za njegov boj proti korupciji svoje posebno zaupanje in zahvalo! Naglo je umrl, zadet od kapi, veleugledni mož gospod Kari Gorišek v Teharjih pri Celju. Pokojni je bil mnogo let župan občine Teharje, sedaj pa neumorno delaven odbornik. Vse ga je ljubilo in spoštovalo radi njegove odločnosti in njegovega prikupljivega nastopa. Bil je vzoren gospodar in nad vse skrben in dober oče mnogoštevilni družini. Za njim žaluje žena in 12 otrok, med njimi še 7 nepreskrbljeni hotrok. N. v m. p.! Zgorela na grmadi. Te dni je bil aretiran v Zagrebu poročnik Pera Kneževič, ker je poneveril kot blagajnik 35. pp. večjo svoto državnega denarja. Kneževič je bil znan po vsem Zagrebu kot veseljak in razsipnež. Ko sta ga prišla dva oficirja v njegovo stanovanje aretirat, je potegnil samokres ter skušal izvršiti samomor. Oddal je proti sebi tri strele, vendar se pa ni pogodil z nobenim od njih, ker sta ga zgrabila oficirja za roko. Po njegovi aretaciji njegove soproge ni bilo ves dan na spregled. Naslednji dan jo je videl neki vojak iti v klet. Kmalu nato se je začel valiti iz kleti po vojašnici gost dim ter širiti duh po prismo jenem mesu. Ko je udri radi tega »dežurni« oficir s par vojaki v klet, se mu je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala poročnikova soproga zogljenela. Gospa Kneževičeva je vzela seboj v klet slamo, jo zažgala, izpila steklenico strupa ter se vrgla v gorečo slamo, da je pospešila na ta način smrt, ki bi bila sicer nastopila po daljšem trpljenju vsled zastrupljenja. Milijonske škode je povzročilo neurje zadnjih dni v raznih krajih naše države. Vsled tega prihajajo dnevno na ministrstvo poljedelstva prošnje za nujno pomoč. Ministrstvo je določilo posebno komisijo, ki ima nalogo, pregledati in preceniti to škodo. Po dosedajnih cenitvah iznaša škoda samo v Kamenici nad 80 milijonov dinarjev. Silno je trpel tudi okraj Jadroški. V Valjevu so povzročili strahoviti viharji in deževje čez pol milijona dinarjev škode, v Vršacu pa okrog 3 milijone. Število odvetnikov v naši državi je znašalo v 1 1925 ravno 2000. Slovenija jih ima 181, poleg tega pa še 46 notarjev. Ljubljana jih šteje 66, Maribor 32. Splošno se meni, da v Sloveniji dobro izhajajo, ker se nekateri Slovenci strašno radi tožarijo. Tovarniški ravnatelj — požigalec. V Gradcu je bil te dni aretiran kot dozdevni požigalec ravnatelj v pondeljek pogorele opekarne v Unter-Premstätten Günther Pirken-au. Aretacije je bila odrejena na podlagi ovadbe neke u-službenke. Smolo sta imela. V Ljubošici na letnem sejmu je zgrabil orožnik dobro znanega žeparja Jurija Jovanoviča baš v trenutku, ki je bil vlekel nekemu kmetu denarnico iz žepa. Prav tako smolo je imel njegov tovariš Andjelko Šprem-Virovački. Križ v italijanskih sodnih dvoranah. Italijanski justič-ni minister je poslal vsem predsednikom sodnih dvorov okrožnico, s katero odrejuje, da ima viseti v vsaki sodni dvorani nad glavami sodnikov poleg kraljeve slike — tudi križ. Nemoralne knjige na grmadi. V Florenci je imel te dni pater Leonardo Daprato serijo propovedi zoper nemo-ralnost. Ko je končal zadnjo pridigo, se je zbrala pred cerk vija St. Annunziata množica ljudstva, ki je zložila veliko grmado iz nemoralnih knjig, kakor za časa Savonarole. Med prepevanjem pobožnih pesmi na čast Matere Božje je bila grmada zažgana, nakar je poslal duhovnik Mussoliniju brzojavko, v kateri se sklicuje na od Mussolinija zadnjič izdane policijske odredbe zoper preklinjanje ter ga prosi, da izda čimpreje tudi odredbe zoper nemoralno literaturo. Osveta bivšega kaznjenca. V občini Montalbano d'Eli-cona pri Messini na Južnem Laškem je kaznjenec Vincen-zo Salzi, ki je bil pred par dnevi izpuščen iz ječe, zaklal svojega prijatelja 751etnega starca Antona Amato. Nato se je kaznjenec prijavil sam oblastim ter cinično pripomnil, da je celih 58 let mislil samo na to osveto. Grda in gnusna je maščevalnost. Mesto svatbenega darila — bomba. V Muskegonu (Amerika) v hotelu »Tri jezera« so prejeli pred nekoliko dnevi tragično ženitovanjsko darilo. Avgust Krebach, lastnik hotela, je imel omožiti svojo hčer z nekim Viljemom Franckom. Franck je sprejel paket ter ga nesel v prisotnosti svojega tasta svoji nevesti. Vsi trije so stali ob mizi, na kateri je Franck odpiral paket. Ko je odstranil zadnji papir, so začuli neko sumljivo šumenje, nakar je sledila strahovita eksplozija. Franck je bil raztrgan na kose, njegov tast pa težko poškodovan. Šala s smrtnim izidom. Največji angleški list »Temps« je prinesel dne 20. maja t. 1. oglas, v katerem je bilo naznanjeno, da se bo vršil ta in ta dan pogreb 39 let starega strešnega krovca Lojza Rouger v Rue Saint Malo. Zelo veliko sorodnikov in znancev se je zbralo ob naznanjeni uri : pred hišo žalosti. Kako zelo so se pa začudili ti pogrebci, ! ko je stopil pred nje mrlič — Rouger veselo vedrega obraza in popolnoma zdrav. Rouger je povabil sorodnike in prijatelje v hišo na vino in jim zaupal, da je dal zgoraj o-menjeni oglas v list z namenom, da bi se prepričal, koliko občinstva bi bilo pripravljenega, da ga spremi na zadnji poti. Pogrebci so se gostili pri krovcu do večera. Po razhodu gostov je sedel Rouger popolnoma osamljen za mizo, vzel puško in si pognal skozi glavo kroglo. Kako je bilo z njegovim pogrebom, še listi niso poročali. Obsodba ponarejevalcev lOOOfrankovskih bankovcev. Zadnje štiri mesece je razburjala celo Evropo zadeva ponarejanja in razpečavanja bankovcev po 1000 francoskih frankov. To milijonsko goljufijo so si privoščili najbolj u-gledni Madžari. Na pritisk Francije so vtaknili glavne krivce pod ključ. Preiskava se je vlekla skozji štiri mesece in tudi glavna razprava je trajala več tednov v Budimpešti. Dne 27. maja je razglasilo sodišče razsodbo. Mnogo pred 6. uro na večer dne 27. maja je bila dvorana, kjer se je imela razglasiti razsodba v procesu proti madžarskim ponarejevalcem, nabito polna. Pred poslopjem sodišča so bile velike množice ljudstva. Zastopniki drugih držav so v polnem številu prišli, da slišijo razsodbo. Sodni dvor je vstopil ob tričetrt na sedem ter je takoj pričel s čitanjem razsodbe, iz katere naj navedemo sledeče: Na-dossy je obsojen na štiri leta ječe in na 10 milijonov kron denarne globe. Princ Windischgratz na štiri leta ječe in na 10 milijonov kron denarne globe. Kurtz je obsojen na eno leto ječe in na tri milijone kron denarne globe. Gero na dve leti ječe in na dva milijona kron denarne globe. Vsi obsojenci izgube tudi za dobo treh let vse državljanske časti in državno službo. Drugi so bili obsojeni na zapor v dobi od enega meseca do enega leta in na denarne kazni. Preiskovalni zapor, ki je trajal štiri mesece in 14 dni, se je vsem obsojencem vračunal v kazen. Še nekaj o grozni železniški nesreči v Monakovem. Že zadnjič smo poročali o grozni železniški nesreči, ki se je pripetila na postaji Monakovo na Bavarskem. Na progi, kjer sta trčila oba vlaka, so trije tiri. Oba vlaka sta vozila po srednjem. Oba zadnja vagona 4. razreda, v katera je zavozil osebni vlak iz Rosenheima, sta popolnoma zdrobljena na drobne kosce. Lokomotiva omenjenega vlaka je peljala naravnost skozi oba voza, kot bi jih ne bi bilo na progi. Kosci lesa, železa in človeškega mesa so se razleteli na obe strani železniškega nasipa. Lokomotiva sama pa je ostala nepoškodovana. Tudi strojevodju in kurjaču se ni nič zgodilo. Istotako je poštni voz domala nedotaknjen. Sprevodnika je pritisk vrgel na piano, pa se niti ranil ni. Strojevodja zagotavlja, da je bilo znamenje postavljeno na »prosto«. Ko je zagledal rdečo luč vlaka pred seboj, je takoj potegnil zavoro, pa nesreče ni mogel preprečiti. Dočim je poštni voz ostal cel, so naslednji štirje oseb ni vozovi popolnoma razbiti. Pokopališče je javilo 27 mrt vih ponesrečencev. Med temi je 10 mož, 11 žen in 2 otro ka. Istoličnosti ponesrečencev po večini ni mogoče ugotoviti. Ranjenci so bili cele ure stisnjeni med železjem in so jih morali z varilnim aparatom izžagati. Vpitje v bolečinah in rane pohabljencev so bile tako grozne, da se je več reševalcev onesvestilo. Malo deklico so n. pr. živo rešili iz naročja mrtve matere. Mnogi so vso noč pretrpeli stisnjeni med železjem. Neko gospo so zjutraj vojaki oprostili iz železa. Nog ni mogla več premikati. Pod njo je ležala njena mrtva mati. Ponesrečenci so večinoma mladi ljudje, ki so se vračali z izletov. Zgodovina ljutomerskega okraja. Ljutomerski okraj spada nedvomno med najlepše in primeroma najpremož-nejše kraje naše domovine. Ravnokar je ta okraj dobil svojo zgodovino v dokaj obsežni knjigi prof. dr. Fr. Kova-čiča, ki jo je izdalo mariborsko Zgodovinsko društvo. Ob sega 374 strani in 21 slik. Cena za ude Zgod. društva je 50 din., za neude 60 din. Kdor ve, kako drag je dandanes tisek, mora priznati, da je ta cena zelo nizka. Knjiga bi ne smela manjkati v nobeni knjižnici in v nobeni, količkaj zavedni hiši zlasti ljutomerskega okraja. Knjiga podaje najprej splošno zgodovino celega okraja, potem posebno natančno zgodovino trga, župnije ter šole v Ljutomeru. Na to slede ostale župnije ljutomerske dekanije, povsod so podani glavni podatki, vsaka občina pride v poštev. Koliko denarja se potrosi za brezumno popivanje in druge po-tratnosti, zato je pač malenkost teh 50 ali 60 din., če si kdo kupi to knjigo. Dobiva se po knjigarnah ali pri Zgod. društvu v Mariboru. Kdor naroči skupaj 10 izvodov, dobi j 10% popusta. Udje društva se morajo kajpada obrniti naravnost na društvo, ker knjigarne ne morejo dajati knjige ceneje kot po 60 din. Pisma iz domačih krajev. Sv. Peter pri Mariboru. Nekateri bi radi, da bi Slomškov dom že stal. Da take stavbe ni mogoče postaviti čez noč, je vsakemu jasno, kdor je sploh kaj zidal ali postavljal. Mi nimamo kapitala, ampak smo odvisni od prostovolnih darov. Zato ne bo nihče prisiljen prispevati, če ne more. Tudi eksekutorjev ne bomo pošiljali, ker vemo, da je prisiljena reč zanič. Zanašamo se na čast in ponos Sentpeterčanov, ki si hočejo postaviti dom izobrazbe za svojo mladino. Sedaj je zelo neugoden čas. Denarja ni, dela je črez glavo na travnikih in v goricah. Bo gnas varuj hudega vremena! A na jesen se bomo pogledali ter si vdarili v roko. In tedaj bomo resno začeli. Izobražena mladina bo najboljša garancija za varnost. Zato je Društveni dom največja in prva potreba naše •bčine. Vurberg. Dne 7. t. m. se je tukaj poročil predsednik bralnega društva, vrli mladenič g. Leopold Krojzl z vrlo mladenko Marijo Lorenčič. Novemu paru ©bilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu. Sv. Kunigunda na Pohorju. Sredi vasi Božje so vaščani postavili prav lično, novo kapelico v čast Materi božji. Z dovoljenjem škofijstva se je v tej kapeli letos zadnjega maja služila prvič sv. maša. Da bi ostal ta dan v trajnem spominu, zato se je v tej kapeli slovesno zaključila letošnja majniška pobožnost; obenem je bilo v tej kapeli ta dan sprejetih 1(5 deklet v Marijino družbo, ki so vse med sveto mašo prejele sveto obhajilo in ki so prevzele skrb za lepšanje in kinčanje te kapele; slednjič se je ta okolica pred podobo presv. Srca Jezusovega in Marijinega posvetila presv. Srcu Jezusovemu. S tem se je ta res ganljiva slav-«ost končala. — Tako se je izpolnila srčna želja župljanov okolice Božje, da se bo tudi v njihovi vasi v novi kapeli večkrat služila sv. maša. Gornja Radgona. V sredo pred Telovim smo izročili materi zemlji telesne ostanke pokojnega Franca Bračko iz Orehovec. Njegov pogreb je pričal, da je užival ta mož nekdaj velik ugled in bil vplivna oseba. Načeloval je okrajnemu zastopu, cerkveno-konkurenčnemu odboru in orehovski občini. V kakem duhu je deloval na političnem polju, je starejšim čitateljem »Slov. Gospodarja« itak znano; zato nočemo oživljati neprijetnih spominov. Povdarjamo samo to, da se pred smrtjo spravil z Bogom in cerkvijo. — V naši župniji vlada zadnje dni zelo živahno življenje. Vse, staro in mlado, fantje in dekleta, pevci in godbeniki, se pripravlja na dostojen sprejem prevzvišenega škofa in novih zvonov, ki bodo posvečeni v nedeljo, dne 20. junija. Prosvetno društvo pripravlja igro »Deseti brat« ki jo namerava uprizoriti dne 27. t. m.; orlovska mladina pa se vežba za okrožno prireditev, ki se vrši po dosedanjih dogovorih dne 11. julija v Radencih pri Kapeli. Sv. Tomaž pri Ormožu. V cvetu mladih let, je moral zapustiti ta svet mladenič Marijine družbe, Vincenc Krajnc od Sv. Tomaža. Neizprosna jetika nam ga je ugrabila in presadila v božji vrt. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega predsednik Marijine družbe, v imenu vseh mu želeč, da sladko naj spava pod plaščem Marije, dokler vstajenja dan mu ne zašije. Tovariš. Šmartno pri Slov. Gradcu. Veselje je tudi našo občino obiskalo. Na dnevnem redu so poroke. Na binkoštni pondeljek sta prejela zakrament sv. zakona Ivan Marčič, sin bivšega župana in lesnega trgovca v Slovenjgradcu in Ivana Krevz, ki je dolgo let delovala neumorno v našem izobraževalnem društvu in nastopala kot rutinirana igralka pri naših prireditvah. Castitamo z gorečo željo, da vaju Bog obilno blagoslovi v novem stanu. — Tudi smrtna kosa ne prizanaša. Po štiriletnem trpljenju je Bog poklical k sebi ugledni) ženo in skrbno mater Ivano Šasl. Bila je prava mučenica, a trpljenje je prenašala z nebeško vdanostjo. Za «mrlo žaluje vsa župnija, ker jo je vse visoko čislalo in spoštovalo. Pomladanska nezgoda je tudi nas zadela. Dne 29. t. m. se je po strašnem viharju, ki je lomil drevje, vsula toča, ki je napravila obilo škode. Ljudstvo je obupano v današnji finančni krizi in pri visokih davkih radi te nezgode. S strahom gledamo v -žalostno bodočnost. Razbor pri Slov. Gradcu. Tukaj se je poročil zvest pristaš -SLS Anton Sovine, kmet v Gor. Razboru z gospdč. Antonijo Pač-nik z ravno tako ugledne hiše Saslnove, ki je tudi zmiraj bila v taboru SLS. Na gostiji se je nabralo za sklad KZ 100 D. Prisrčna hvala vsem darovalcem. Novoporočencema pa: Bilo srečno! Dramlje. Dne 31. maja se je poročil Anton Podkrajšek, posestnik, z vrlo mladenko Tereziko Lavbič, hčerko občespošlovanega Ivana Lavbič, mnogoletnega cerkvenega ključarja, načelnika šolskega sveta in občinskega odbornika. Oče kakor zet sta zvesta naročnika »Slov. Gospodarja«! — Želimo vsestransko obilo sreče! Celje. Slomškova tiskovna zadruga, ki ima svojo papirno trgovino tik Marijine cerkve, je dobila dovoljenje za prodajo knjig. S tem je zagotovljen zadrugi lep razvoj in bo polagoma lahko veliko storila za kulturni napredek naroda. Da bo pa tem lažje in uspešnejše vršila svoj vzvišeni namen, je naša dolžnost, «la jo z vsemi sredstvi podpiramo, zlasti s tem, da pridno pose-čamo njeno trgovino ter isto priporočamo vsem znancem in prijateljem. Za naprej kupujte vse pisarniške potrebščine in knjige le v trgovini Slomškove tiskovne zadruge v Celju. Celje okolica. Dvakrat je že izdalo ministrstvo ukaz, da se .mora zidanje okoliške osnovne šole ustaviti, pa se ista še vedno aida naprej, kar bi se gotovo ne zgodilo, ako bi tukaj ne imeli demokrati svojih prstov vmes. Demokrati pač hočejo na vsak na-ic.__778 2—1 "roda se posestvo 8 oralov večina sadonosnik, 2 orala iesa, yt ure od Maribora. Lu-bej, Lajtersberg. Pesnica. 792 ''nonadstropna dobrozidana hiša 7. vrtom se proda. Pojasnila daje iz prijaznosti gosp. Hois, Koroška cesta 24. 802 v isokopritlično hišo v industrijskem kraju, pripravno za trgovino ali obrt, kakor tudi več drugih posestev prodaje poceni posestna posredovalnica Lovro čremožnik, Celje, Ivralja Petra 28-11. 789 ' — Krasna enonadstropna hiša v trgu ob južni železnici je m prodaj za 100.000 D, 7 sob, vrl, voda doma. Naslov v upravništvu. 806 Iščem majhno posestvo v bližini Maribora, Grušovnik Janez, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 803 Trgovci in gostilničarji, pozor. Redki slučaj hiše na prodaj. Staroznana, dobro idoča trgovina z mešanim blagom, istotako gostilna, vsaka hiša za sebe se s posestvom in inventarjem vred, skupaj ali za sebe proda radi obiteljskih razmer. Cene so zmerno nizke, plačilni pogoji ugodni. — Kje, pove uprava. 800 Proda ali odda se v zakup lepo posestvo z enonadstropno hišo in opekarno v majhnem mestu ter jako prometnem kraju ob Dravi. Natančnejše poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Lovreca v Ormožu. 752 ______ 3-1 Dva orala lepega gozda, pri ravni cesti se proda. Naslov: posestnik Mikuš, Sp. Sv. Kun-gota pri gostilni Burghart. 759 2—1 Prodam svoje lepo posestvo na glavni cesti, 2 orala zemlje. Vpraša se pri Novak, Ba-novci št. 25, Križevci pri Ljutomeru. 761 2—1 Posestva, mlini, gostilne, nakup, najem, izročitev itd. posreduje »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4, dvorišče. 763 Prodam posestvo 23 oralov, gozd 7, njive 5 in drugo v travnikih, proda se lahko na debelo in na drobno. Jakob Furman, Konjiška vas 28, Konjice. 730 3—1 Koleselj (Steirervvagen), kotel za žganje 10 1, kad za kopanje se proda po ceni. Naslov v upravi lista. 817 Pozor! Svarim vse trgovce, da Mariji Kušar nobenega blaga ne izročijo, ker je sodnijsko ločena in jaz nisem za njo plačnik. Marko Kušar. 780 Mlatilnica na trojno čiščenje, skoraj nova, se po ceni proda. Naslov: S. Forštnerič, Mother-jeva ulica, Maribor. 791 Suhe gobe in jajca kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira raznovrstnega oblačilnega blaga. 794 2—1 Proda se po ceni vinogradna preša z velikim hrastovim prešpanjem ter radi prezidave štedilnik z dvema pečicama z bakrenimi stenami in z gornjo ploščo. Vpraša se pri Biller-neck Oskar v Kamnici pri Mariboru. 812 3—1 Enovprežni voz na peresa, s sedežem, pripraven za mesarje, mlekarje, proda Jur. Plav-čak, Stritarjeva ul. 15. Maribor. 813 Madrace afrikove 360 D, žim-nate 1000 D, zofe in drugo 18 do 30% znižano. Ivan Jazbec, Gaberje, Celje. 748 3—1 Čveterokolna brizgalna v dobrem stanju, kompletno naložena se proda. Kje, pove upravništvo. 754 3—1 Salonska lepa črna obleka, primerna za dijaka, se po ceni proda. Waper, Vetrinjska ul. št. 8, Maribor. 755 2—1 En obr,i čajni stroj, skoro nov, g roda po ceni električna žaga .ače. Istotam se ogleda. 740 lec lesa se sprejme istotam. 695 Hrastov, jesenov in orehov okrogli les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor. 660 6—1 Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane kratil. Kegljišče. 640 _19—1 Nove bicikle, Styria 2200 D, Champion, Bekord 2060 D, — pneumatika Dunlop 130 D, — Semperit in Michelin 120 D, — Horst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene garnaše 120 D, pipe z slovami 30 in 40 D, vrvarsko, falanterijsko in špecerijsko lago, galico, žveplo, rafijo, bencin petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučno in namizno olje itd. prodaja po najnižjih cenah R. VVratschko, v novi pošti, Ptuj. 684 10—1 ITap! «e vežja množina stekle- od kisle vodeč Tudi posa-in*7.ai komadi. Naslov v upra-rt.__287 Klctarsko društvo v Ormožu, r. z. z o. z., ima svoj občni zbor dne 26. junija, ob 3. uri popoldne v mali dvorani društvenega doma pri kletarski gostilni. Dnevni red je: 1. Ci-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načel-stva in nadzorstva. 3. Potrje-nje rač. zaključka za 1. 1925. 4. Slučajnosti. Ce ta občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načel-stvo. 796 Sta nbiljke vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču. 1266 Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Ormožu, reg. zadruge z n. z., se bo vršil dne 26. junija 1926, ob 1. uri popoldne v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. 795 Kose Kupil sem v trgovini A. Pin-ter v Slov. Bistrici »srebrno-jekleno« koso, s katero kosim 300 korakov brez brušenja in je ne dam za 125 D. Kosa stane 45 D ter se tako blago priporoča. Gregor Auer, posest., Leskovec. 816 3—1 Kostanjev les za tanin kupuje po dnevnih cenah Ernest Marine, Celje, Zrinjskega ul. 4. 766 3—1 Uspeh pri ukuhavanju je gotov le, če rabite originalne WECK- ove kozarce in aparate. Najbolje je najcenejše! Tovarniška zaloga: Fructus Ljubljana. — Tudi na ob-666 5—2 Krekov trg 10. roke! SE33ESS starala,isršssj I za izdelovanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi samo pri edinem izdelovatelju Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka ul. 33. 801 5—1 eatsaispBiBBBBBBaa Lajtersbei ška opekarna pri Mariboru ima zopet zidno ter vse vrste strešne opeke po znižanih cenah na razpolago. 788 Izredni občni zbor kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge v Dolu pri Hrastniku, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo, dne 20. junija 1926 po rani sv. maši v lastni hiši na Dolu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o nakupu društvene hiše. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. 798 Posojilnica v Slatini vabi s tem svoje člane na redni letni obeni zbor v nedeljo, dne 20. junija 1926, popoldne ob 8. uri, v Društven dom pri Sv. Križu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in pregledovalcev računov 2. Potrjenje računa za leto 1925. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Poročilo o reviziji. 5. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in nja na- mestnika. 6. Slučajnosti. NB. Ako ob tej uri občni zbor ne bo sklepčen, sme pol ure pozneje sklepati pri vsakem številu navzočih članov. 809 Načelstvo. B. S. A. Motocikli in prikolice najnovejših modelov 1926.1. po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri JUGI AVTO d. z 0. z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 236. — Ceniki na zahtevo brezplačno. J&aznanUo. Cenjenim odjemalcem uljudno taznanjam, da preselim svojo meeiičarsUo in svečarsUo obrt v lastno hišo, Celje, Glavni trg štev. G ter se tudi v naprej najtopleje priporočam Hihartl llrnuimer, Celje Naznanilo. Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem ot-voril gostilno v Celju, Matija Gubčeva ulica 4. Postrežba z najboljšim domačim vinom in z dobro kuhinjo po zmerni ceni. Za obilen obisk se priporoča 805 Ferdo Dečman, gostilničar imesar Matija Gubčeva ulica 4 CELJE, Matija Gubčeva ulica 4. Vabilo na Fedni občni zbor vinarske zadruge »Ljutomeržan«, r. z. z o. z., za ljutomerski in ormožki okraj, Sv. Bolfenk pri Središču, ki se vrši v soboto, dne 26. junija 1926, ob 14. uri v hiši g. M. Rakuša v Obrežu pri Središču s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje bilance za leto 1924-25. 5. Poročilo kletarskega nadzornika. 6.Revizijsko poročilo. 7. Sprememba pravil. 8. Volitev uda v nadzorstvo. 9. Predlogi in nasveti. 10. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 811 K obilni udeležbi vabi: Načelstvo. Razpis« Mestna občina mariborska razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za kanalizacijo Koroščeve in sosednih ulic v skupni dolžini približno 1400 m. Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 12. junija 1926 v vložišču mestnega magistrata. Na ovitku mora biti označba: »Ponudba za izvršitev kanalizacije Koroščeve in sosednih ulic«. Javna otvoritev ponudb ob navzočnosti ponudnikov se-vrši dne 12. junija 1.1. ob 12.30 uri na mestnem magistratu. Za razpis potrebni pripomočki so na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov od 11. ure dne 7. junija 1926. i občni zbor Ljudske posojilnice v Oplotnici, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo, dne 20. junija 1926, ob 15. uri v posojilniški dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Prečitanje revizijskega poročila. 3. Odobrenje računskega zaključka leta 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne pride zadostno število zadružnikov, se pol ure pozneje vrši drugi občni zbor pod vsakim številom udeleženih članov. 790 Zalwala- Za izraženo sočutje povodom prebrid ke izgube predrage gospe Mimike Marinič soproge šolskega upravitelja sem dolžan prisrčno zahvalo čč. duhovščini, pevcem, darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so spremili pokojno na zadnji poti v velikem številu. Sv. Marko niže Ptuja, 2. jun. 1926. Mirko Jlarinič. 75 6 medičar in svečar. Zalivala. Za vse dokaze sočutja ob smrti našega ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, gospoda Valentina Košar izrekam tem potom čč. gg. duhovnikoma, vsem prijateljem in znancem ter vsem darovalcem cvetja in drugim, ki so blagopo-kojnika spremili na njegovi zadnji pot pri Mali Nedelji, najprisrčnejšo zahvalo. Maribor, dne 2. junija 1926. Marija Lačen, roj. Košar, hčer. <1 Otvoritev trgovine! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem 1. junija otvoril v Mariboru na Grajskem trgu št. 6 lokal, v katerem so na ogled razstavljeni moji izdelki. Potrudil si bodem, ohraniti si nadalje zaupanje svojih odjemalcev z okusno, vestno in solidno izpeljavo svojih izdelkov ter se priporočam z odličnim spoštovanjem 774 FRANC WALLNER, MARIBOR, tapetnik in dekorater. Krapinske Toplice blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda in blato, le-čita revmo, protin, ishias, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno 50—80 din. po oskrbi. V pred- in posezoni znatni popustki. Vojna glasba ter druge zabave. Kopela v hiši, lastna električna razsvetljava itd. Natančnejša obvestila in prospekte daje kopališka uprava rnanv r» nujun Ci«,, jia«»"«.., -------------- ww- . < rp if> ':sbbbbbbbbbsbbbbbbbbbbb *^rap*nske lopne Stroj za kositi fabrikat Clayton-Shuttleworth, v najboljšem stanju samo enkrat rabljen, se poceni proda. Ogleda se: Rosenberg-mlin, Maribor, Jezdarska ulica 13. 775 bbbbbbbbbbbbbbbbbbbebb Krompir-moka v citsti kakovosti, za medičarje uporabljiva, dobiva se pri tvrdki: Bratje čelikovič, Novi-Sad. 783 J. KULLICH, kamnoseški naojster Celje, Aškerčeva uliea 12 priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvovrstnih nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, granitov in umetnega kamna. Plošče za pohištvo (za umivalnike, nočne omare itd). Okvire za grobe. Seme srebrnaste ajde (Sliberheide) se dobi pri Josip Rosenberg, Maribor, Slovenska ulica 1. 776 A 54/26 12 Prostovoljna javna dražba. V zapuščini po Filipu Gandeju, posestniku in pekovskemu mojstru v Šoštanju št. 52 se bodo pri sodišču v Šoštanju dne 16. junija 1926, ob 10. uri, prodala zemljišča vi. št. 599, 41 in 291 k. o. Šoštanj, to je hiša na najprometnejšef kraju v Šoštanju s pekarno in prodajalno s potrebni minventarjem, gospodarsko poslopje in 8 vrtnih in travniških parcel. Izklicna cena in obenem najmanjši ponudek znaša za celo posestvo 137.304 dinarjev. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Šoštanju med uradnimi urami. več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za sukno v veletrgovini R. Stermecki, OeJje št. 24, kjer se letos prodaja močen"melton m 45 dinarjev, modern ševijot m 52 dinarjev, fini kam-garn m 60 dinarjev, posebno fini in moderni kamgarni in covercoati ico do 300 dinarjev. — Vzorci manufakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj — fKdor pride z vlakom, dcbi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cene! Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I., dne 29. maja 1926. 784 Obdelovalci ripsa, pozor! Najboljše ripsovo olje proti izmenjavi se dobi v tovarni olja Tomaža Krajnca v Framu. — Izmenjuje tudi druga vsakovrstna semena. 787 llkdir prepozso, nikdar M&zgtidtj at pridete, ako imate zsneslji» vo uro iz 8vi» carske tovarn* firme Suttner, Suttnerjev« q. re gredo natančno do sekunde. — Fo-prllvljanja g]», bih ur stanejo «časoma innc • «o več kot ur* sama. — Brei- plično prejmete veliki ilustrovani divot-cenik, ako ji-rite svoj točni naslov ratpošiljalnici ur H. Suttner * Ljubljani št. 992. Cenik te stare solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov ta uporabo. Oglasi v Slov. Gospodarju imajo najboljši uspeh! Redni občni zbor Posojilnice v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., se vrši v pondeljek dne 14. junija t. 1., ob 8. uri v posojilničnih prostorih hot«J Beograd v Slov. Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzorstva in načelstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drugI občni zbor, ki veljavno sklepa pri vsakem številu navzočih članov. 757 20-1 583 vedno sveže is Zagorja, najfinejši Trbiveljski in SpMi Portlandcement zidno in strešno opeko kakor tudi vse Srage stavbne potrebščine in cementne izdelke priporoča po najnižjih cenali C. Pickel, Koroščeva ulica 39. fi8fllSHHRBRSIHBIS!IBBHRinBS!«R Kmetje šmarskega sreza! Botri in birmanci! V sedajnem težkem času potreba Vam je poceni in dobro blago, zato pridite samo v staro domačo trgovino Ed. Suppanz v Pristavi. Novo blago! Nizke cene! Najlepše molitvenike za birmska darila. 782 BBBBaBBBBBBflaBaBBBBBBBBBBBBBflBBBB Najcenejši nakup manufakturnega blaga Vam nudita 41 Srata ŠUMER, Celit CHavni trg 8. Pozor! Pozor! Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski StoH, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefire in gotove različne obleke itd. pri 688 IVANU MASTNAK Celje, Kralja Petra cesta 15. Manufaktura in lastna izdelovalnica oblek. je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajee, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po *ni-žanih cenah samo v manufakturni trgovini 99 Za obilen obisk se priporoča: 60§ A. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ŠT. ». Ustanovljena L 1839. Lambret Chiba klobučarna m Celje. Kralja Petra eesta št 14 trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velika itlo-ga domačih suknenih čevljev. — Popravila po najnižjih' cenah. Somišljeniki, širite naše liste! šivalni stroji in kolesa so le JOSIP PETELIISFC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) = znanke Grltzner, Ate ifi Phönix = za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dubled. Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. TbJm krasa o $2 pere edino la z milom Gazela" To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljilo in istočasno blagodejno na vsako, tadi najiinejše perilo. Uporabljaj t« rasno to milo, kajti z njlta prati je pra7ap lgro«a. Vedite pa tudi, da se v vsake«» tlsoCem kosu nabaja zlatnik. Ako ga aajdet«, pomeni ta m Vaa dvoja* «reč* I ?rm Jugoslovanska žifria industrija d. z o. z. Celje «t«*3, «>Utw» It. Ht. lovi ielifon ¡H, III* Isvrimfe vse vrsto kilnik plotonl* la tkanin ten rasnovrstio Kotama konstrukcije, ograjo sa gostfovs, vrte la parke ter tenia Igra IUI», Broto sa preslpanje, postotfo« «logo, Solean o posteljo Iti, Na drobno! avarna čokolade Na debelo! Hoče „S AN A" d. z o. z. i« Zaloga in prodaja čokolade in vseh čokoladnih 4—i izdelkov 704 Maribor, Gosposka nI. 5, Godbena glasbila in strune Priporočam svojo največjo zalog» pikal taft glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburica iti, f>« najnižji ceni. Za nehibni in čisti «vek si amčL ,V»a popravila se izvršujejo * liitttt fe| delavnici, stroko vnjaške VACLAV SCHRAMM, CELJE 1 špec. delavnica za izdelavanje godbenih glasbil Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. 333 lunin............................................mrv Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! ..................................... "I es es es os es es H m es s m m ES ES m ES ES ES ES ES ES ES ES k. a i k. a i k. jr a | ^ ^ j ^^ j ^^ j i ^^ i ^^ i ^^ i ^^ i ^^ i ^^ i ^^ i ^^ i ^^ i ^^ i Priporoča so Mama w. Cirila v Maribora. Za poljske kplž« si mnogi želijo Kristusove podobe (ki Ba ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Btenakl kpiži t leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D. Stenski križi a kovlnasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi kpiži k kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, dja si vsak, kdor križe potrebuje, iste Mariboru. kupi v Tiskarni sv. Cirila v t£ l S m 1 s g i I S 1 s S li g s B s i s i s 9 i i .T! OEVLJARNA Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah. Dominik Urši« ^Breg- št. 1-, Celje. Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo se pošljejo tudi ceniki. Na malo. 378 Na veliko. Kadar oridete v Celje MBIi!»W.IW|IW»Wli.ll'.tfiJ»J JMHH MKS1B JMUM1 LMiUMJumjrjmMsxs* in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje ali srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri „fimerikancu" Glavni trg, pri iarni cerkvi. Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mečite denarja proč! Prepričajte sel 1 " .............................. «-r-nraj» m ea moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini JI Marič, Maribor Aleksandrova cesta 13. 6U I » I I IJ Milil 1 I I I I [ I I I IJ I» I I I I II UJ I » 1 I m N I I L Cujte! Glejte! H MARTIN SUMER, KONJICE Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjiee M-teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. Za obilen obisk se uljudno priporočaml Ugodna prilika! Ce°t«pri razprodajah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri I. TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17. Naložite denar le pri Ljudski posojilnici registrirani zadrogi z ntoaejeno zavezo , Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije (poprej pri »Belem, volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. 50 Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni meri. (mpitedoécü in pe ceni Zadružna gospodarska banka d. d. m 111111111 a 111 m 1 u h 1 a o 1111111»11111111 ii 1111111 b 1111 m Podružnica Maribor. K lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko pg cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. 'i' 1 I®, I i i L j bolj li« In naj »rf nmm Stilna slici iti i r.UD.L, Stolni oii (»Iti Obretlnje hranilne vloge brei odpovedi po u trimesečno odpoved po 8*. Katera gospodinja ne pozna v moiro-runene ikatlje paketiranega Zlatorog - terpentinovega mila, katero je vsled čudovitega nspeha pri pranju in velike izdatnosti splošno priljubljene! Zlatorog-terpentinovo milo se Izdeluje iz najboljših surovin z dodatkom terpentina, je torej tudi 7a najfinejše perilo popolnoma neškodljivo! Zlatorog-terpentinovo milo jc najboljše, najdragocenejše, zlata vrednoI Da to simboliziramo In vzbudimo tudi v najširših krogih zanimanje za to neprekosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad 10-Irank-zlatnik, kateri se pojavi pri vporabi mila. Dosedaj se je našlo že mnogo zlatnikovl ^UMin 1 wim«BHsrT isrsmij ias Poskusite tudi vi srečo, kupite komad ZLATOROG terpentinovega mila, perite z njim in prepričajte i.e o njegovi iz-vanredni kakovosti. —. Morda boste tudi VI našli zlatniki Tiskar: Tiskam. Ciril« ▼ Mariboru, pcMstavmik: I.co Broie. poslovodja v Mariboru. — Urednik: Janui Goleč, noliaaa I MaxiiK>r*. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«. predstavnik: Janui Golte, novinar ▼ Mariboru.