Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. decembra 2021 - Leto XXXI, št. 49 stran 2 Nauvi film za baukše poznavanje Porabja v Sloveniji Seja šolske komisije stran 3 Lačhu dij stran 4 Ge sem mogo pistiti stran 8 2 Nauvi film za baukše poznavanje Porabja v Sloveniji Slovenski poet France Prešeren je mrau 8. februara 1849, tisti dén držimo svetek slovenske kulture. Ka pa aj bi nej furt žalüvali, smo se Slovenci odlaučili, ka na njegvi rojstni dén, 3. decembra, svetimo »veseli dén slovenske kulture«. mouprave Karel Holec pa vöpostavi, ka trbej gnes na narodnostnom področji vse kaj ovak delati kak pred dvajstimi lejtami. Tau je prej istina za šaule tö, kama vsikdar menje mlajšov pride z znanjom slovenske rejči, je na pa- »Gezik je najbole pomemben identifikacijski kod,« pravi scenarist in režiser filma Aleš Nadai – ž njim se je pogučavala Valentina Novak Nej davnik je na té datum vküpprišlo lüstvo v konferenčnoj dvorani varaškoga Slovenskoga doma, gde jim je predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács povödala, ka je letos augustuša v Porabji ojdla ekipa, štera je za RTV SLO napravila tri frtale vöre dugi dokumentarni film o našoj krajini z naslovom »Med Muro in Rabo«. Toga so 30. novembra večer nutpokazali na televiziji SLO 1, monoštrska generalna konzulka Metka Lajnšček pa je dala idejo, ka bi film zavrteli eške v Porabji in k sebi pozvali njegve avtore. Dokumentarec se začne s kejpami o železni ribaj pomurskoga kipara Roberta Juraka, štere stvarine se eške dostakrat skažejo – kak simboli nekdešnjoga Panonskoga maurdja. Tau je inda svejta teklo v našoj krajini tö, o zgodovini štere v filmi pripovejda direktorica murskosoboškoga muzeja Metka Fujs. Z novejšimi cajti v Porabji je povezana naša književnost, o šteroj guči literarni zgodovinar Franci Just, etnologinja Jelka Pšajd pa premišlava, ka se mabiti železnoj fijanki leko zavalimo, ka je Porabje tak dugo slovensko ostalo. Od domanji lidi glavna urednica naši novin Marijana Sukič tapovej, ka furt brodi po našom, ležej pa gi je pisati v knjižnoj slovenskoj rejči, predsednica ZSM Andrea Kovacs pa nutpokaže trüde svoje organizacije. Etnologinja Marija Kozar zvün sombotelski Slovencov pripovejda eške o slavskom baugi Perüni, predsednik Državne slovenske sa- met vzela pedagoška svetovalka Valentina Novak, generalna konzulka Metka Lajnšček pa tapovej, ka gi pri deli dosta pomaga poznavanje domanje rejči. Té gezik čüjemo v nauvom filmi z odra, gda skupina Veseli pajdaši špi- Porabji, se je med tem delom dosta kaj nauvoga tö navčo. Njegva ekipa pa ranč tak: o svoji čütenjaj sta v Varaši pripovejdala direktor fotografije Stojan Femec in montažerka Alba Korošec tö. Slejdnja je tapravla, ka se je med delom dosta skuzila zavolo krivic do Porabski Slovencov, spoznala pa je bogastvo naše rejči ranč tak. Avtor muzike Tomaž Marič je doma s Prekmurja, gde prej »spejvajo žalostinke, gda so najbole veseli«, donk pa je za film vküppostavo malo bole radostno glasbo. Leko vidimo in čüjemo na priliko prekmursko skupino Edna, štera igra porabske ljudske pesmi – malo ovak. Dokumentarec tri frtale vöre gordrži koncentracijo, o našoj krajini vidimo trnok lejpe kejpe z lufta. Mabiti bi leko bilau več gnešnji posnetkov o naši vesnicaj, so pa sodelavci vküppobrali dosta črnobejli arhivski kejpov spred dobri petdeset lejt, ka je veuka vrejdnost. Kak smo na predstavitvi čüli, so filmarge našo krajino nutpokazali prejk svoji realistični aukul, depa puni vüpanja za bodaučnost krajine. Metka Lajnšček je avtore samo Ništerni sodelavci filma v prvom redej – s pobudnicov srečanja, generalnov konzulkov Metkov Lajnšček (na lejvi) la svojo igro »Zlato tele«, zvün toga pa dva sogovornika skaus po našom gučita. Vse tau so s podnapisami dojobrnauli na slovenski knjižni gezik, vej pa porabsko rejč v centralnoj Sloveniji žmetno razmijo. Té film pa je zvekšoga napravlen za nji, šteri o našoj krajini trnok malo vejo – smo kisnej zvödali od avtorov. Gda so se po projekciji vužgali posvejtke, se je Valentina Novak začnila po domanje pogučavati s scenaristom in režiserom filma. Aleš Nadai se je od materé navčo prekmursko rejč, se pa je malo bojo, ka de žmetno razmo Porabske Slovence. Tau je k sreči nej tak bilau in če rejsan je že prva vnaugo znau o tau pitala, zakoj je s filma vöostala mladina. Mi pa moremo cujdati, ka nam malo falijo vsakdanešnji, prausni porabski lidgé tö. Avtorge majo valas na ta pitanja: dosta materiala so gorvzeli in če se vse posreči, gnauk kisnej napravijo eške eden film. Tačas pa aj nam v vüjaj cingajo rejči Jelke Pšajd, štere se je navčila od porabski stark: »Vörvati trbej v Boga in čüde.« Kejp na 1. strani: Avtorji in sogovorniki filma na monoštrskoj predstavitvi – kamli pred njimi simbolizérajo Müro in Rabo, ramek pa krajino med njima -dmKejpi: Silva Eöry Pod Srebrnim brejgom … … se je velka senzacija zgodila, stera je enim velko veseldje prinesla, drugim pa v eške vejkšo sramoto. Od nogometa pripovejdamo. Nogometaši Mure so v Konferenčnoj ligi velki Tottenham iz Londona 2:1 zbili, je na nikoj djali, kak stoj šké. Ka té Murin triumf znamenüje, se je najbole leko na enom londonskom teveni zvejdlo. Amadej Maroša je rejsan v slejgnjoj sekundi gol dau: »Tau je nej mogaučeeeee! 7 milijaunov evronov prauti 700 milijonk, Mura dva gola, Tottenham enoga!« Ja, najbole za istino, Mura iz male Murske Sobote je 7 milijaunov evronov vrejdna, Tottenham cejli 700 milijonk je vrejden gé. Samo njivo najvejkšo zvejzdo si poglednimo, Harry Kane 36 milijaunov evronov neto vrejdnost ma. Malo ovak povejdano, več kak petkrat vcejlak sam leko Muro dojküpi. Twitter, facebook, cejli internet pa eške kaj se je do kraja gorsegrelo. Nagnauk so vsi po Evropi škeli zvedeti več od Slovenije, od Murske Sobote, od Mure pa največ. Znauva pa se je pokazalo, kelko je srce ekipe vrejdno, gda kak eden klepa. Gvüšno, ka so podje po tekmi trno zmantrani bili, tak so si v Maribori brodili, ka tri dneve po tejm z Muro nikšni problemov nedo meli. Pa je nej tak bilau. Kak bi vse vküper z Angležami že davnik nazaj bilau, so je na 3:1 dojzbili. Nauvi šok, depa zdaj za Mariborčane, steri za sebe gučijo, ka so uni najbole nogometni varaš v Sloveniji gé. Kakoli obrnémo, skrak Mure so lidge za eden čas na vse probleme tapozabili. Toda problemi neškejo pa neškejo preminauti. Od covida 19 gnes tanjamo, vse je gnako, kak je bilau. Ena druga epidemija je eške bole vövdarila. Koalicija, stero vse menje lüdi podpejra, jo dela. Državne slüžbe za naše lidi se ta epidemija zové. Za tau epidemijo nikšnoga vrastva nega. Tö nikšni inekcij nin nega, ka bi tau epidemijo dojstavile. Za pet mejsecov so volitve (választás) vözglašene. Po skur vsej prognozaj aj bi aktulana koalicija kratko potegnola. Depa vse več pa več svoji lidi na pozicije postavla. Kak pravijo, pasko na zver mej, stera zdjinjava. Več so nikšne kvalifikacije nej važne, najbole naprej valaun je tau gé, v steroj partiji nut stodjiš ali pa z njau simpatizejraš. Neka takšnoga je nej dugo nazaj v socializmi bilau. Samo »naši« so leko direktorske stauce segrejvali. Slejgen »rezultat« té nauve epidemije je nauvi direktor Triglavskoga narodnoga parka. Človek je do tejga mau v bankaj v slüjžbi biu. Program, ka se v parki ma goditi, je prepiso, depa za njim »njegvi« stodjijo, nikšnoga straja nej trbej meti. Velki stra pa tisti lidge majo, ka svoje rame, stanovanja prejk komunalni firm segrejvajo. V eni varašaj trbej na mejsec do 30 % več tö plačati. Stra majo, kak de tadale šlau, do vse tau sploj eške ladali ali pa do na sprtolejt v mrazi čakali. Gvüšno, ka nji najbole ne briga, sto je steroga direktora vöminiu. Depa ranč na komunalni firmaj, v steri se rejsan velki pejnezi obračajo, se je v toj politični epidemiji vse tau že zgodilo. Nekak je pravo, ka logika je pod Srebrnim brejgom svoj daum zgibila. Od toga tö ta istina v šalo vöobrnjena nam pripovejda: »Ge več ne vejm, ka aj povejm,« možakar v krčmej modrüvle. »Gda v špital dem, za parking nej malo moram plačati. Gda v bauto dem, za parking skrak baute nika nej trbej plačati. Sto zdaj koga za norca ma?« Naš Srebrni brejg pravi, ka nikšnoga direktora njemi nej trbej. Un tadale sam sebi šef ostane. Sam s seuv se najbaukše porazmej. Porabje, 9. decembra 2021 Miki Roš 3 Adventne priprave v Števanovcih Slovenska narodnostna samouprava Števanovci je pred adventom spet organizirala delavnica, saj smo bili skupaj otroci, mladi in tudi starejši. Pri okraševanju adventnih Na pobudo in v organizaciji Komisije za šolstvo Državne slovenske samouprave je 25. novembra 2021 na sedežu Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku potekal usklajevalni sestanek, na katerem so sodelovali učitelji nižjih razredov Dvojezične osnovne šole in vrtca Števanovci ter Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča in ravnateljici teh izobraževalnih ustanov. Pogovarjali so se o aktualnih vprašanjih razvoja narodnostnih izobraževalnih vsebin. Srečanje je odprla Éva Lázár, predsednica Komisije za šolstvo, ki je poudarila vlogo in dolgoročni pomen dvojezičnega izobraževanja. Prisotni so pod vodstvom vodje glavnega oddelka Narodnostnega pedagoškega izobraževalnega centra, Urada za izobraževanje, Agi Kállay, soglasno sprejeli terminski načrt pregledovanja veljavnega učnega gradiva za slovensko narodnostno izobraževanje ter se pogovorili tudi o številnih drugih aktualnih vprašanjih. Na delavnici smo naredili adventne vence Učenke DOŠ Števanovci lep popoldan. 26. novembra ob 16. uri se je začel program v kulturnem domu. Cerkveni pevski zbor in učenci Dvojezične osnovne šole so nastopili s primernim kulturnim programom, učenci citraškega krožka so zaigrali pesmi. Vsi, ki smo bili v dvorani, smo se lahko pripravljali z dušo in s srcem na ta lep praznik, na pričakovanje rojstva malega Jezusa. Po kulturnem programu smo skupaj pletli vence in jih okrasili. To popoldne je potekalo kot medgeneracijsko srečanje in Hvala vsem, ki ste bili z nami ta popoldan, da smo si napolnili srca za adventni čas. Seja šolske komisije Karel Holec, Eva Lazar in Agi Kállay Ženski del cerkvenega zbora vencev nam je pomagala cvetličarka Marta Šteimetz. Agica Holecz predsednica Izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Univerzitetnega središča ELTE Savaria, članica Komisije za šolstvo Državne slovenske samouprave, dr. Erzsébet Škaper Emberšič, je podrobno predstavila jezikovno usposabljanje na univerzi, opisala organizacijsko prilagodljivost glede na potrebe študentov in poudarila vlogo usposobljenih (jezikovnih in pedagoških) strokovnjakov, kar je posebnega pomena tudi v Porabju. Zahvalna listina Porabcem Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in vodja murskosoboške izpostave Martin Smodiš sta obiskala Porabje. Na slovenskem generalnem konzulatu sta se srečala s predstavniki slovenske skupnosti. Poveljnik Civilne zaščite za Pomurje Smodiš je izročil zahvalne listine Zvezi Slovencev na Madžarskem, Državni slovenski samoupravi in Generalnemu konzulatu RS v Monoštru za dolgoletno sodelovanje na področju zaščite in reševanja ter za zagotavljanje pomoči pri preprečevanju širjenja epidemije covid 19 v Pomurju. Porabski Slovenci so v prvem valu epide- Učiteljice in ravnateljica gornjeseniške šole mije darovali zaščitne maske, ki so bile razdeljene prekmurskim rojakom. Slovenija je v spomladanskem tretjem valu epidemije, ko so bile meje zaprte in je bil za vstop v državo potreben negativen test, Porab- cem ponudila pomoč. V bližini meje, v Graničarskem muzeju v Čepincih, je vzpostavila testno točko in tako porabskim rojakom olajšala stike z matično domovino. Vir: Generalni konzulat RS Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je pozval k čimprejšnji ustanovitvi strokovnih komisij s sodelovanjem svetovalke za slovenski jezik (Valentina Novak), ki bodo odgovorne za pregled in pripravo elementov za razvoj učnih načrtov. Posebej se je zahvalil za vestno delo, ki ga vsak dan opravljajo sodelavci izobraževalnih ustanov, ki so v upravljanju DSS. Predsednica Komisije za šolstvo, Éva Lázár, je prav tako izrazila spoštovanje do strokovnega dela učiteljev. Komisija za šolstvo si je v svojem delovnem načrtu za leto 2022 zastavila tudi cilj, da bo organizirala redne seje s podobno vsebino in tudi o drugih aktualnih temah. Vir: DSS Porabje, 9. decembra 2021 4 Na mestu tovarne kos nas PREKMURJE David in Goljat »Maroša, Maroša, Maroša ...« se je kak nauri v mikrofon drau televizijski reporter, gda je v zadnji minuti sodnikovoga podaljška Murin nogometaš Amadej Maroša dau drügi gol za Muro. In tak je soboški David z 2:1 dojoblado londonskoga Goljata, ekipo Tottenham Hotspur. Že tau, ka je Muri gratalo priti v Uefino Konferenčno ligo, je biu velki čüdež, pa velko veseldje za vse nas, steri drukolnivamo za té prekmurski klub. Gda je biu konec mejseca augustuša v Istanbuli žreb (sorsolás) za skupinski tau toga nauvoga evropskoga fotbalskoga tekmovanja, je po konci žrebanja, tak bar pravi ankedota, k predstavnikoma soboškoga kluba cuj staupo prvi človek Uefe, Slovenec Aleksander Čeferin. Popecko jiva je po rami pa pravo: »Tottenham pa mo dojobladali, geli?« Generalni sekretar Mure Jaka Maučec pa športni direktor Denis Rajbar sta té izziv, na pau v heci, gorprimila, vej pa znamo, ka je v fotbali včasih nemogauče li mogauče. Dosta je bilau guča o tom, ka so Tottenhamovi fotbaleri vsi vküper vrejdni skor 700 milijaunov evrov, Murini pa samo okauli 7 milijaunov. Ali na konci milijauni ne davlejo golov, davlejo jih lidgé. Fotbal je tak popularen šport tüdi zavolo toga, ka je labda okraugla in zatau na kakšen dober den, pa z malo športne sreče, leko tüdi palček (törpe) dojoblada velikana. Po prvi tekmi, stero so Muraši v Londoni zgübili s 5:1, so tisti, steri drukolnivajo za erični londonski klub, steri je, ne pozabimo, pred dvema letoma ške špilo v finali Lige prvakov, pisali, ka so Muraši pavri pa kozji pasteri. »Če vas što pita, nej smo špilali prauti Muri, liki prauti Juventusi,« pa se je zdaj, gda so zgübili špajso eden od njihovih navijačov. Brodim ka zatau, ka majo Muraši tüdi črno-bejle drese tak kak omenjeni erični italijanski klub. Silva Eöry Poleg nekdanje avtobusne postaje v Monoštru je nad železno ograjo velika tabla oznanjala, da se pod njo vstopa v tovarno kos. Napis je ostal še dolgo na svojem mestu tudi po tistem, ko je obrat 1. januarja 2001 prenehal s proiz- nas povabila na sprehod med propadajočimi zgradbami, kjer sta pripovedovala o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti območja. »Velik del pridobljene podpore, približno od 800 milijonov koncept, ki ga bomo postopoma uresničili,« je o načrtih povedal strokovnjak in naštel tudi nekaj konkretnih zamisli. »V Monoštru imamo institucije, ki jih pesti prostorska stiska ali pa ne delujejo na idealnih lokacijah. Če bi bile nameščene drugje, bi to olajšalo življenje tudi prebivalcem. Radi bi, če bi se osrednja zgradba tovarne kos s pisarnami in starimi kovačnicami napolnila z življenjem. V tem kontekstu smo pomislili na premestitev glasbene šole in mest- trgovinske, gostinske in prenočitvene storitve. Vse to so funkcije nekega mestnega jedra, poudarek pa naj bi ostal na kulturnem in izobraževalnem središču,« je dalje pripovedoval urbanist med tem, ko smo se približevali nekaterim večstoletnim poslopjem. »Izvorno je bilo to območje posestvo cistercijanov, torej je imelo vseskozi gospodarsko funkcijo. Tukaj je stal mlin in njegov vodni kanal so koristili za pridobivanje energije. Ko je Tovarna kos je lučaj od mestnega jedra Monoštra propadala celih dvajset let – končno se je pojavila priložnost za koriščenje območja vodnjo. Službo je takrat izgubilo več kot sto delavcev, njihova povprečna starost je bila krepko nad 40 let. Dovoljenje za strojno izdelovanje kos v malem mestu si je avstrijski inženir baron Joseph Wieser pridobil leta 1902. V tistem obdobju so v Monoštru delovale še tovarne tobaka, ur, opek in svile, naselje je – tudi po zaslugi rojaka, uglednega politika Kálmána Szélla – postalo pomembno industrijsko središče v regiji. V dobrem stoletju obratovanja je tovarna kos zaposlovala številne delavce (in tudi delavke) iz bližnje in bolj oddaljene okolice Monoštra. Nudila je vir preživetja tudi številnim porabskim slovenskim družinam, zato je bil propad obrata na začetku 21. stoletja boleč tudi zanje. Zgradbe so začele razpadati, prodajo celotnega objekta je likvidator več kot štiridesetkrat razpisal – za zmeraj višjo ceno. Kupčija vse do nedavnega ni bila sklenjena. Spomladi 2021 je Vlada Madžarske za namene odkupa in rekultivacije šesthektarskega območja mestu Monošter podelila podporo v višini 1,9 milijarde forintov. Trenutno vse kaže, da bo občina lahko odkupila kompleks za 400 milijonov forintov, zato so na mestni samoupravi v fazi navdušenega načrtovanja. Župan Monoštra Gábor Huszár in prvi mestni urbanist Gábor Kiss sta do 1 milijarde forintov, bomo morali porabiti za demontažo neprimernih zgradb in celostno rekultivacijo tal. Preiskali bomo več kot 6000 m3 zemlje in jo, kjer bo potrebno, zamenjali. Kar nam od sredstev preostane, bomo porabili za planiranje in vzpostavitev temeljne infrastrukture,« nam je pripovedoval župan Huszár in nam pokazal ogromne naftne rezervoarje, ki so vse od 80-ih let prejšnjega stoletja zaradi puščanja neprestano onesnaževali tla. Urbanist Gábor Kiss bo vodja Manjša strojna kladiva – v tovarni je s podobnimi delalo tudi mnogo Slovencev iz Porabja ne knjižnice, ki naj bi svoje mesto našli v novem kampusu. Ta program pa naj bi vseboval tudi razstavo o zgodovini industrije oziroma prireditveni in konferenčni center,« je dejal Gábor Kiss in dodal, da načrtujejo nastanek »drugega mestnega Značilni objekti z neenakimi višinami na šesthektarskem območju tovarne – ohranjeni bodo kot predstavniki tradicionalnega miljeja ekipe, ki bo obravnavano območje napolnila z novimi vsebinami. »Gre za površino, ki je po velikosti identična s samim mestnim jedrom Monoštra in leži v njegovi neposredni soseščini. Moramo ustvariti središča«. »Naš cilj je ustvariti skupino zgradb, v kateri bi mestne civilne organizacije dobile prostore za vaje, skladiščenje in prireditve. Vsemu temu pa naj bi se počasi pridruževale Porabje, 9. decembra 2021 nastala tovarna in se je začela širiti, so postopoma podirali stare zgradbe. K sreči pa so obdržali konjušnico in lopo za vozove iz 18. stoletja,« nam je krasno ohranjene tramove v stavbi pokazal Gábor Kiss in dodal, da so dvestoletne stavbe pogosto v boljšem stanju kakor štiridesetletne. »Na obokih in na notranji ureditvi konjušnice je razpoznavno, da je tukaj vse kakor pred dvema stoletjema,« je besedo prevzel župan Gábor Huszár in nam zaupal svoje načrte z zgradbo. »Njena bodoča funkcija je skoraj sama po sebi umevna: prostor želimo koristiti za gostinske ali turistične namene. Ta vloga je poslopju pisana na kožo.« Seveda se bo med rekultivacijo potrebno ukvarjati tudi z ogromno količino odpadkov, ki se je v zadnjih dveh desetletjih nabrala v prostorih tovarne kos, je poudaril prvi mož mesta. Po krajšem sprehodu med zgradbami – ki so doživele tudi lepše čase – smo prišli do železnih vrat, ki so bila zaklenjena z verigo. Vstopili smo v dvorano, ki naj bi jo v bodoče spremenili v 5 staja mestno podsredišče razstavišče o zgodovini tukajšnje industrije. »Prostor je poseben, ker so tu kladiva z ročajem nameščena od same ustanovitve tovarne. Trenutno na svetu ni drugega prizorišča, kjer bi bila podobna orodja ohranjena na izvornem mestu. Torej niso zanimiva le strojna kladiva, temveč tudi celotno okolje. Vsi predmeti so ostali takšni, kakršne so jih pred dvajsetimi leti zapustili. So vrhunec tehnologije z začetka 20. stoletja, gre za zaklad v zgodovini industrije,« je o pomenu – spomeniško zaščitenih – orodij povedal Gábor Kiss. Župan pa je dodal, da oklevajo med dvema muzejskima konceptoma. »Prva zamisel pravi, da moramo postaviti steklene zidove in položiti steklena tla ter vse pustiti, kakor je. Druga ideja pa poudarja, da je potrebno sekundo. Pod njegovo glavo je bilo treba material obračati v ritmu tako, da je na koncu nastalo uporabno ročno orodje. Tega postopka se ni dalo naučiti v šolah, za usvojitev so bila potrebna dolga leta,« je pri enem od velikih kladiv z ročajem objasnil Gábor Huszár. Iz osrednje hale smo stopili še v dva prostora, kjer so na ogled manjša strojna kladiva. »V tovarni so proizvajali celo paleto ročnih orodij: od lopat in motik preko srpov do kos, slednjih je bilo več kot dvajset vrst. Razlikovale so se glede krivulje loka, širine in dolžine, ni bilo vseeno, kaj so z njimi kosili. Veliko izdelkov so izvozili v Južno Ameriko,« smo še izvedeli od svojega vodnika. Vrnili smo se na prosto in si od zunaj ogledovali poslopja, ki so bila nekoč še kako polna z živ- Prvi mestni urbanist Gábor Kiss in župan Monoštra Gábor Huszár si ogledujeta strojno kladivo v osrednji tovarniški hali vse razdreti in stroje pokazati med obratovanjem. Resnica je morda nekje vmes. Sam bi seveda konserviral orodja in namestil steklene površine, toda rad bi kladivo ali dve tudi spravil v gibanje. To namreč oživi domišljijo obiskovalcev, še posebej otrok. Želijo videti, kako se stvari gibljejo in delujejo,« je svoje težnje objasnil župan. Oba naša sogovornika sta mesece vodila skupine gostov po nekdanji tovarni in jim pripovedovala o proizvodnji v preteklosti. »Ni šole na svetu, ki bi tako predala ročne spretnosti vajencem, kakor so jih predajali tukajšnji mojstri. Sedeli so na stolih, ogromno kladivo, težko 80 do 120 kilogramov, pa je udarjalo vsako prvo ali drugo ljenjem. »Nekatere zgradbe so pod spomeniškim varstvom, le-te moramo seveda obdržati. K sreči niso v tako slabem stanju. Poleg njih najdemo še taka poslopja, ki organsko spadajo k podobi območja, h klasičnemu industrijskemu miljeju, zato jih bomo prav tako ohranili. Jasno pa je, da je površina ogromna in so v različnih obdobjih sezidali veliko različnih stavb. Zato smo se morali pri nekaterih objektih odločiti za rušenje,« je poslopja kategoriziral urbanist Gábor Kiss. Rekultivacija se mora pričeti v prvih mesecih prihodnjega leta, smo izvedeli od župana. »Poslopja se lahko rušijo tudi pozimi, zamenjavo zemlje pa moramo skoraj v celoti opra- viti do konca leta 2022. Kar se tiče dolgoročnejših načrtov, bo morala določene stroške v letne proračune vgraditi tudi občina, predvsem kar se tiče so ga želili podreti, ko je šlo za varovanje reke Rabe,« je rekel Gábor Huszár in nasmejano nadaljeval: »Z dimnikom imamo zelo resne načrte, okoli njega Cistercijanska konjušnica spada pod spomeniško varstvo – po besedah župana je kakor nalašč za gostinstvo in turizem katalizacije postopkov. Verjamem pa, da se bomo lahko potegovali tudi za evropska sredstva, gre namreč za naložbo v vrednosti več milijard forintov. Obenem pa še naprej računamo na podporo madžarske vlade.« Trenutno se odvija zbiranje podatkov o zgradbah oziroma komunalni infrastrukturi. »Naš cilj je, da do pomladi pripravimo digitalno gradivo o stanju vseh objektov, ki jih nameravamo obdržati. Le-to bodo dopolnila izvedenjska mnenja o tem, pri katerih poslopjih je potrebno hitro ukrepati in katera dela lahko nekoliko odložimo.« Strokovnjaki preučujejo tudi možnosti za razširitev objektov, da bi izvedeli, koliko prostora je potrebno za posamezne nove funkcije. »Ob vsem tem bomo pozimi in spomladi ustvarili temeljni koncept celotnega območja. Torej, kje naj se nahajajo zgradbe, javni parki, vodni elementi, sprehajališča, poti ali prometni priključki, vse to želimo sestaviti v neko ogrodje,« smo izvedeli od Gáborja Kissa. Ko bo koncept pripravljen, bodo razpisali vsedržavni arhitekturni natečaj za posamezne programske elemente, da bi imeli možnost izbire med svežimi idejami. Tudi na občini pa imajo nekaj nevsakdanjih zamisli. »Veliko smo se morali boriti, da bi ohranili kultni dimnik tovarne. Strokovnjaki za vodotoke želimo izgraditi polžast razgledni stolp.« Obenem pa je župan za šalo omenil še dve – verjetno neizvedljivi – ideji: po prvi naj bi bil razgledni stolp s pomočjo gondole povezan z zvonikom baročne cerkve, po drugi pa naj bi se z dimnika spuščal tobogan. Kar se tiče resnejših pobud, so vse v smislu turističnega koncepta Monoštra. »Imamo krasno kopališče s hotelom, ki bi se ga dalo še razširiti. Zelo močan segment naj bi postal verski turizem, povezan s spominom na blaženega Jánosa Brennerja. Samoumeven je vodni turizem na Rabi, pomembno pa je tudi kolesarstvo. Ne smemo pozabiti na nastajajoči muzej Časovni popotnik in na bodočo galerijo. Na mestu tovarne kos moramo izoblikovati kompleks s funkcijami, ki bo dosti prispeval k turističnim zamislim v pokrajini,« je dejal prvi mož Monoštra. Vsa ta turistična ponudba naj bi mestu v nekaj letih zagotovila osrednji položaj v regiji. »Na začetku 20. stoletja je bil Monošter med industrijsko najbolj razvitimi mesti v državi. Naša dolžnost je nadaljevati ta način razmišljanja, in postati izobraževalno, versko, kulturno, upravno in seveda – preko obratov v industrijskem parku – industrijsko središče. To vse smo že, moramo pa ta naš status učvrstiti.« -dmfoto: Gábor Kiss Porabje, 9. decembra 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Sveti stüdenci pa zdravilne vretine v Železni županiji Vretine pa stüdenci so vsigdar velko vrejdnost meli, sploj pa tam, gde je nej bilau ali samo malo vode bilau. Edna, edna vretina leko ma več gezeroletno zgodovino, depa največkrat samo za zadnji stau, dvejstau lejt znamo. Depa zato se najde par taši vretin pa stüdencov, o steri dosta več lejt nazaj mamo podatke. Taši je v Somboteli stüdenec svetoga Martina. Od njega se gvüšno vej, ka so že leta 1360 nosili pa pili vodau s tauga stüdenca. Ranč taši je sveti stüdenec v Božoki, gde so arheologi najšli podatke, ka so ga že v časi Rome (Rimljanov) nücali. Več kak gvüšno, ka so pitno vodau za varaš Savaria (gnešnji Somboteu) s tauga stüdenca meli, gnesden pa ves Velem nüca njegvo vodau. Med Körmendom pa med Güssingom (Heiligenbrunn) tü mamo eden sveti stüdenec, steroga so že leta1198 omejnili v listini »sacrum fons«. Nejdaleč kraj od stüdenca stoji cerkev, steroj patron je papež Kelemen, steri je svetnik izvirov. Depa mamo dosta taši vretin, stere so ime od svetnika sv. Ladislava dobile. Zato ka tau pravi legenda, ka sveti Ladislav, gda je z bardom po zemlej vdaro, tam je vretina nastala. Dosta taši vretin pa stüdencov mamo, od steri tau držijo, če pijejo iz nji vodo, te ozdravijo. Gencsapáti ma eden taši izvir v goricaj, od steroga tau drži legenda, ka je gnauk eden slejpi pojbič pijo iz te vode pa je ozdravo, drügi den je znauva vido. Depa ranč tak Kemestaródfa tö ma eden stüdenec (Miród forrás). Dosta med tisti, steri so s te vode pili, so ozdravili, kakšni koli beteg so meli. Sveti stüdenci so od 17.-18. stoletja fejst povezani z Marijo, dosta izmed nji je romarsko, prauškarsko mesto gratalo. Pri nas v Železni županiji je tašo mesto Vasvár. Tau pravi legenda, ka dominikanci, gda so bežali pred Törki, so Marijin kejp v edno vautlo drejvo skrili. Gda so nazajprišli, nejso najšli Marijinoga kejpa, cejlo drejvo so vöskopali pa te med koreninami je gnauk samo vretina vövdarila. Te stüdenec zdaj nejdaleč kraj od kapejle stoji. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor obiskal Beograd Predsednik Borut Pahor je obiskal Beograd, kjer se je sešel s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Pahor se je z Vučićem sešel v okviru priprav na vrh voditeljev procesa Brdo-Brioni. Oba predsednika sta po pogovorih poudarila odlično dvostransko sodelovanje med državama, ki je po Pahorjevih besedah pomembno za Slovenijo in Srbijo, pa tudi za regijo in za stabilnost v celotnem delu Evrope. Kot je Pahor še povedal v izjavi po srečanju, sta se z Vučićem predvsem pogovarjala o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Ob tem je slovenski predsednik znova poudaril podporo vstopu držav Zahodnega Balkana v EU. Kot je dejal, je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU prepočasen, zaradi česar se znova krepijo nacionalizmi in politike sprememb meja. 100 najbolj bogatih Slovencev Revija Manager je tudi letos sestavila seznam najbogatejših Slovencev. Lani je bilo za vstop na lestvico dovolj 20,9 milijona evrov, letos je premoženje stotega vredno 27,7 milijona. 20 milijonov ali več pa so pripisali kar 150. Stoterica najbogatejših Slovencev pod palcem še nikoli ni imela toliko kot letos, skupaj so »težki« kar 7,1 milijarde evrov. Če so lani uspeli premoženje povečati za 147 milijonov, so ga letos za kar 1,3 milijarde. Na vrhu še naprej kraljujeta Iza in Samo Login, sledi jima Sandi Češko, na tretje mesto pa je s 150 milijoni več kot lani skočila družina Šešok. Najbogatejšo stoterico (90.) je letos z 29,4 milijona prvič ujel tudi košarkarski as Luka Dončić. Na lestvici se je zamenjala dobra četrtina obrazov, deset je novincev, 17 povratnikov, obojih pa največ v tem desetletju, pravijo pri Managerju. Večina premoženja na lestvici je lastništvo v podjetjih, panoge so raznovrstne, se pa v zadnjih letih krepi IT-panoga. Monika Sandreli - novinarka, pisateljica, prostovoljka … Lačhu dij Z Lačhu dij (dober den po romsko) me v »žuti kuči« v Murski Soboti, gé je tüdi sedež Romskega informativnega centra Romic, pozdravi Monika Sandreli, stera je nej samo urednica in novinarka, vej pa dela ške dosta drügoga. »Že od maloga mau me vsefele zanimle, sploj pa tisto, ka je povezano z našo romsko skupnostjo. Pauleg toga sam tüdi prostovoljka v Hiši sadeži družbe, gé mam različne delavnice, tak o romski kulturi pa geziki kak tüdi o kulinariki. Sam tüdi častna ambasadorka medkulturnoga dialoga. Tau pomeni, ka vküper ške z eno kolegico odive po osnovni in srednji šolaj pa na medkulturnih vöraj šaularom gučive o tom, kakšni smo gé Romi. Šaularom damo priliko, ka pitajo, ka jih zanimle, tak ka zvejo ške kaj drügoga kak pa tau, ka se piše pa guči v medijaj,« pové sogovornica, steroj je najbaukše te, gda k njoj pride kakše romsko dete, stero se bogi povedati, ka je on Rom, »po tistom, gda od mene zvej, sto smo Romi in kakšo zgodovino mamo, pa ka so med znanimi Romi tüdi Elvis Presley, Shakira, Antonio Banderas pa ške par drügih, pride k meni, pa pové, ka je tüdi on Rom. In s tem je biu moj namen dosegnjeni.« Po rečaj Monike Sandreli je trno fontoško, ka človek ne pozabi svoje korenjé pa svoj gezik, steroga furt menje znajo tüdi romska deca v Sloveniji: »Mamo delavnice, na steraj jih osveščamo, kak fejst fontoško je, ka znajo svoj materni gezik. Zavolo toga vödavlemo tüdi novine za najmlajše, stere se zovejo Mini multi. Eni stariške pravijo, ka do deca s tem gezikom, vej pa ga nedo nücali. Ali ne brodijo dobro. Vsakši človek bi se mogo zavedati, kakše so njegove korenjé. Na žalost je ene ške furt sram, ka bi pravli, ka so oni Romi.« Radio Romic, steri se je prvi paut oglaso leta 2008, ma gnesden šest vör programa dnevno, drü- gi 18 vör pa vrtijo muziko. Gda so začnili, so meli okauli deset rednih sodelavcov, zavolo pejneznih problemov pa so po 2016 ostali samo ške štirge, »s tem, ka sva dvej skauz tü, drügi pa samo honorarno pomagajo. prevajalskim delom. Na romski gezik sam kak prvo dojobrnaula knjigo Dese Muck z naslovom Kakšne barve je svet. Čiglij je besedilo nej lejko, sam tau z velkim veseldjom delala.« Pauleg radijskoga dela se v romskom informativnom centri Romic spravlajo tüdi s tem, ka vödavlejo novine Mi škemo v naši oddajaj dati lidam prave informacije, jih osveščati, tak Rome kak tüdi drüge. Tüdi z našim radiom delamo ene fajte maust, ške bole fontoško pa se mi vidi, ka demo med lidi, ka se leko z Monika Sandreli je gorrasla v romskoj vesi Pušča, pauleg Murske Sobote. Kak pravi, njoj je držina dala fontoške vrednote, stere jo spremljajo skauzi celi njeni žitek. Oča ji je že od malih naug gučo, kak fontoško je, ka Monika Sandreli sodelüvle na delavnicaj po cejloj Sloveniji, gé mlajše osveščajo, kak fejst fontoško je, ka znajo svoj materni gezik nami pogučijo. Furt jim gučimo, kak je fontoško, če znaš več gezikov, ka te več valaš.« V Romici se pauleg radijskoga programa spravlajo ške z založniškim delom. Tak vödavlejo več novin, med njimi sta Romano them - Svet Romov in Romano nevijpe - Romske novice, pa tüdi razne zbornike: »Vsakšo leto ške vödamo tri ali štiri knjige. Letos de ena posvečena 50-letnici Svetovne romske organizacije. Ovak pa se ges spravlam tüdi s se šauliva, romski gezik, muziko, ples in romske zgodbe pa je dobila od stare matere in prababice: »Moja vzgoja je temeljila na spoštüvanji in negovanji naše romske kulture. Tau znanje oziroma poslanstvo sam začnila razvijati v mladosti, gda sam že kak najstnica sodelovala na različnih področjih ohranjanja in razvijanja romske kulture, kak plesalka, gledališka igralka in prevajalka.« Prvo se je vönavčila za Porabje, 9. decembra 2021 sabolico, pa je te 18 lejt delala v fabriki Mura. Zgotovila je tüdi srednjo trgovsko šaulo ali je nikdar nej delala kak bautošica. Leta 1990 je v Beči pridobila licenco za včenje romskoga gezika in plesa. Zavolo toga, ka so mediji Romom dostakrat delali velki kvar, vej pa so nej pokazali pravi in realni kejp, se je odlaučila, ka se vösproba tüdi kak novinarka. Na Radioni Slovenija zdaj pomaga pripravlati romsko kedensko oddajo Amare Drome - Naše poti, na TV Slovenija pa je voditeljica, prevajalka in novinarka televizijske oddaje So Vakeres - Kaj govoriš. Dosta lidi ne vej, ka ma pauleg priimka Sandreli, steroga si je vözbrodo njeni oča - tak se je lekar pisala ena erična talijanska igralka -, ške priimek Horvat (steroga sicer ne nüca dostakrat), vej pa je že več kak 30 lejt oženjena z Jožetom Horvatom-Mucom, dugoletnim predsednikom Zveze Romov Slovenije: »Oba sva gorrasla v Püšči, zatau se poznava že od malih naug. Kak sva gorrasla, sva vküper sodelovala pri več rečaj, med drügim tüdi pri romski oddajaj na Murskom vali.« Mata 19-letno čerko Marleno, stera je začnila študerati dizajn menadžment na Fakulteti za dizajn, stera ma sedež v Trzini. »Ona je umetnica. Po tistom, ka je zgotovila šaulo za grafično oblikovanje, je prva brodila, ka bi šla študerat arhitekturo nekam na tihinsko, ali te se ji je ta fakulteta pauleg Ljubljane trnok povidla, pa je ostala v Sloveniji. Pomaga nam pri našom deli, vej pa skrbi za ilustracije v naši novinaj za mlajše,« s ponosom ške pové Monika Sandreli, stera vsem bralcom polaga na srce, ka svoje mlajše navčijo materni gezik, tak kak je ona romski gezik navčila svojo čer. (Kejp na 1. strani: Monika in njena či Marlena.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Monike Sandreli 7 Štirideset lejt prauti strašnoma betegi Nej davnik, 1. decembra, so držali svetovni den AIDS-a, betega, šteri je naprejprišo vrnau pred štiridesetimi lejtami. 18. majuša 1981 so v edni novinaj v New Yorki oprvim pisali o nauvoj bolezni, štero je dobilo pet homoseksualni moškov, ki so si z iglami droge nutpikali. Vsi so meli takše betege (graubo plüčnico zavolo bakterij in takzvano »Kapošinovo sarkomo« v lampaj), štere samo lidgé s trnok slabim imunskim sistemom dobijo. Té beteg se je sploj naglo širiu, de so pa sprvoga brodili, ka ga samo edna menjša skupina lidi leko dobi: tisti topli moški, šteri se pikajo z drogami in so edne dolaučene narodnosti. V prvi mejsecaj so bolezni davali vsefelé imena, štera pa so lidam dala lažno varnost – na priliko »beteg 4H«: heroinaši, homoseksualci, hemofilijci, Haitijci. (Med lüstvom na Haitini je venak zatok tak dosta betežnikov bilau, ka so vnaugi od nji v afriškom Kongoni pomagali organizérati rosag po odhodi belgijske kolonijalne góspode.) Končno so se na ednom padarskom kongresi zglijali, ka do beteg zvali »AIDS« (akvirirani imunski deficitni sindrom). Leta 1983 sta edna merkanarska in edna francuska doktorska skupina ejkstra gorprišli, ka je za tau bolezen kriv eden nauvi retroviruš. Toma so kisnej dali ime »HIV« (humani imunodeficientni viruš), o šterom eške gnes ne vejmo, kak se je naraudo. Ništerni brodijo, ka se je prikazo v opicaj (majmok) v zahodnoj Afriki, in že davnik, pred stau lejtami skočo prejk na lidi. Kak vejmo, je zdravstvo na črnom kontinenti trnok slabo organizérano, seksualni betegi se sploj naglo širijo, gda pa so gnauksvejta masovno cepili prauti ništernim boleznim, so igle večkrat, brezi šterilizacije znauvič ponücali. HIV je grato človeči viruš. Če rejsan so prve AIDS-ove betežnike diagnostizérali eške samo pred štirideset lejtami, so kisnej gorprišli, ka je té beteg že prva dosta lüdi vmoriu. Prva gvüšna infekcija se je zgaudila leta 1959 v afriškom Kongoni, skoro vsi kisnejši betežnicke v ZDA (USA) pa so prej viruš originalno dobili od ednoga samoga človöka, šteri je bolezen prejkprineso leta 1969 s Haitina. AIDS je eške gnesdén beteg, šteroga ne morejo ozdraviti, če rejsan gesteta dva pacienta (takzvani »londonski« in »berlinski betežnik«), šteriva sta prej cejlak zdraviva gratala. V 1990-i lejtaj pa so vönajšli edno takšo vrastvo, s šterim leko betežnicke skor tak dugo živéjo kak zdravi lidgé. Dosta baukše so gnesnedén preventivne tehnologije tö, od šteri je najbole naprej valon eške itak kondom. Najbaukša pelda za tau, kak se leko s HIV-om tö lepau živé, je merkanarski košarkaš Earvin (Magic) Johnson. Un je 7. no- vembra 1991 na znanje dau, ka je HIV pozitiven. (Tau je bilau par kednauv pred tragedijov prilüblenoga pesmara Freddiena Mercuryna, šteroga smrt zavolo AIDS-a je najbole pretrausila svejt.) Športnik Johnson je naznano, ka se več nede spravlo s profesionalnov košarkov, liki cejli svoj žitek posveti bojni prauti toma betegi. Tistoga ipa je niške nej brodo, ka de se eške tresti lejt kisnej, v svojom 62. leti, s tejm spravlo. Istina je, ka Johnson vsikši dén edno prgiške vrastva nutvzeme, de se pa toma leko zavali, ka je pri njem nej naprejprišo AIDS. Nekdešnji košarkaš se je dosta trüdo, ka bi njemi slični betežnicke več nej bili stigmatizérani, pa ka bi heteroseksualci tö gorprišli, ka so nej na varnom. Tak vövidi, ka terapija hasne betežnikom s HIV, donk pa eške nemamo vakcino prauti njemi. Glaven zrok za tau je v tom, ka se viruš naglo mutéra in je do tega mau flajsno vöokraužo vse kandidate za cepi- vo. V preminauči desetlejtjaj se je dosta trüdov ponesrečilo, vej so pa zaman ništerne vakcine dosegnile 30-procentne rezultate, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) samo cepivom s 50-procentnov efektivnostjov dopüščenje dá. Padarge so donk gvüšni, ka vakcine leko hasnejo, vej je pa v ništerni HIV-betežnikaj telko antitelesc, ka ostanejo duga desetlejtja brezi simtpomov. Čednjaki so dosegnili, ka na svejti z leta v leto menje lüstva zbetežüje ali mrgé zavolo AIDS-a. Donk pa beteg na leto eške itak en miljaun lüdi vmori, vekši tau od nji v podsaharskoj Afriki. Ništerni brodijo, ka je tau nej zatok, ka se je viruš tam naraudo, liki prej zavolo toga, ka so ga kisnej z Merike »nazajprinesli«. V drügi talaj svetá komaj što od AIDS-a mrgé, v srejdnjoj in djužnoj Afriki pa je ta numera en frtau lüdi. Gda se je beteg na začetki 1990-i lejt »povrno« na čaren kontinent, je začno tak graubo moriti, ka od tistoga mau v Botswani na deset, v kralestvi Svazi pa na dvajsti lejt kračiši žitek leko računajo. Na tistom konci svetá je eške gnes 15-20 procentov mlajšov, vözraščeni in starcov HIV pozitivni. Té viruš je (kak že dostakrat) na dvaje vsejko svejt: lidam v bogati rosagaj že leko pomagajo dojobladati beteg, srmacke pa na veuko mérajo. Gnes pa dosta več premišlavamo od edne drüge bolezni: v Meriki je do letošnjoga novembra v dvej lejtaj od covida mrlau več lüdi kak od AIDS-a v štirideset lejtaj (760 gezero mrtvi). Če pa poglednemo indrik po svejti, tam je covid do tega mau pomoriu »samo« pet miljaunov lüdi, AIDS pa 36 miljaunov. Ta statistika je zatok najbole žalostna, ka že poznamo pomauč. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó Porabje, 9. decembra 2021 ... DO MADŽARSKE 10 odstotkov pedagoških delavcev ni cepljenih Ministrstvo za človeške vire – pod to ministrstvo spada tudi šolstvo – je prejšnji teden na prošnjo levega časopisa izdalo podatek, da še kakih 15 tisoč učiteljev ni cepljenih. To pomeni 10 odstotkov pedagoških delavcev, saj se njihovo število giblje okrog 150 tisoč. Vlada je pred tedni uvedla obvezno cepljenje zaposlenih v javnem šolstvu. Še ne cepljeni bi prvi odmerek morali dobiti najkasneje do 15. decembra. Tiste učitelje, ki tega ne bodo storili, bodo poslali na brezplačni dopust. Demokratični sindikat pedagoških delavcev je opozoril vlado, da lahko obvezno cepljenje ogroža nemotenost pouka v nekaterih institucijah, saj vedo tudi za take šole, kjer od 20 do 30 odstotkov učiteljev ni cepljenih. Ministrstvo upa, da bo akcijsko cepljenje, ko se lahko da vsak cepiti brez predhodne registracije in ki traja v državi že dva tedna, povečalo voljo do cepljenja tudi med zaposlenimi v javnem šolstvu. Referendum bo Prejšnji torek je parlament odločal o tem, ali naj bi imeli na Madžarskem referendum o zaščiti otrok. Pravzaprav gre za ustavitev prodiranja LGBTQ vsebin v šole. Referendum, katerega pobudnik je bila sama vlada, bi iskal odgovore na štiri vprašanja. Prvo vprašanje: ali podpirate, da bi mladoletnim otrokom v vzgojnoizobraževalnih institucijah brez dovoljenja staršev organizirali aktivnosti, ki predstavljajo spolno usmerjenost? Drugo vprašanje: ali podpirate, da se med mladoletniki popularizirajo postopki o spremembi spola? Tretje vprašanje: ali podpirate, da se mladoletnim otrokom brez ovir predstavijo medijske vsebine, ki vplivajo na njihov spolni razvoj? Četrto vprašanje: ali podpirate, da se mladoletnim otrokom predstavijo medijske vsebine, ki prikazujejo spremembo spola? Parlament je odločitev o referendumu sprejel s 125. glasovi za, saj opozicijski poslanci niso sodelovali niti v razpravi niti v postopku glasovanja. Odločitev parlamenta vsebuje tudi podatke o stroških referenduma. Če bi bil referendum izveden samostojno, bi znašali njegovi stroški 12,6 milijarde forintov, če bi se izvedel hkrati s parlamentarnimi volitvami, pa samo 5,5 milijarde forintov. 8 Ge sem mogo pistiti Prejšnji keden sem odo pri Lazarni v Slovenskoj vesi, de mi je vertinja Eva pripovejdala od svoji mladi lejt. Kak je v šaulo odla, kak je gorrasla na Gorenjom Seniki pa tau tö, zaka so se Pekoski zvali. Zdaj do mi njeni mauž Laci pripovejdali, oni so tö z Gorenjoga Senika, iz tistoga tala bili doma, steri se je tak zvau ka Sobota. Že rano, gda so 14 lejt stari bili, so kraj od dauma v Esztergom odišli krü slüžit. - Laci, vi zdaj v Slovenskoj vesi živete, depa na Gorenjom Seniki ste gorrasli, nej? »Mi smo tam bili doma, kak paut prauto tromeje pela, tisti tau se tak zove ka Sobota.« - Kak ste se vi po iži zvali? »Mi smo Grabini bili.« - Bila tam paulak kakšna graba, ka so vas tak zvali ka Grabini? »Tau je tak bilau, gde so se moja mati naraudili, tam je bila edna völka graba, depa ka so mati že nej računali, ka do meli dejte.« - Kak se spomnite na mlada lejta, gda ste še doma bili? »Moj oča je poleti na repo odo delat, mati so doma delali. Gazdijo smo te še tak fejst nej delali, zato ka grünt smo samo potistim erbali, gda so stari oča mrli. Tak ka mi smo v srmastvi gorrasli.« - Kak se spomnite na očo pa na mater? »Moja mati je fejst sigurna bila, sploj pa potistim, gda je moja sestra svoja dva dateta doma na mater njala. Ge sem te tak devet, deset lejt star mogo biti, gda sta tejva Njegvi dejdek, steri je odišo v Meriko Mati s sestrama pa bratom (mati je druga z lejve) oni so nej tam zidali, oni so na ednom drügom mesti zozidali ram, depa zavolo toga so zato Grabini ostali.« - Kelko je vas doma mlajšov bilau? »Nas je pet mlajšov bilau, ge sem biu najmlajši, dosta mlajši sem biu, zato ka 14 lejt je razlika bila med menov pa med bratom. Mati so štirdeset lejt stari bili, gda so name rodili. Ge sem tak na svejt prišo, dva maliva prišla. Ge sem potejm že sploj lagvi žitek emo, zato ka sem sir mlajše mogo skrb meti. Če sem ge s šaule nej včasin domau odišo, če sem malo zamüdo, sem fejst fasivo. Dostakrat so me tak vküpzmlatili, ka sem vse krvavi bijo. Bilau je, ka še saused je prejk skričo materi, aj me že gnauk nja. Še gnesden mam taše rane na glavej, stere sem od matere erbo. Pri nas je zato tö srmastvo bilau, pa materne sestre, so še mali vekšo poštanjé leko dali staka je oča sploj lagvo vido, gda bili, gda so stari oča v Meriko rišom, zato so nas tak ranili. je kakšno vekšo delo bilau, te odišli. Stara mati so mlajše Sledkar pa gda sem že starejši sami goraranili, zavolo toga grato, te sem pa že nej mogo, je bilau tašo srmastvo. Tak ka bi je nej šauno.« osem, deset lejt so vanej bili - Mate en mali kejp, gde je pa gnauk so nej prišli domau, dosta mlajšov dolavzeto, vi ka bi mlajše pa družino po- ste tö med njimi? glednili. Oni so tam vanej »Tau je te bilau dolavzeto, gda kak kovač delali, zato ka so smo pri prvom prečiščavanji vönavčeni kovač bili. Tam bili, tau je naš razred, na srejvanej so se tak vküppobrali, da na kejpi pa pop Kaus Vince ka gda so domau prišli, dos- sedi. Vidiš, ka tistoga ipa kelta pa dosta grünta pa rame ko mlajšov je bilau, cejli kejp so dolaspoküpli na Seniki. je puni, depa te je še v vesi tö Depa njim je že tam vanej tö dosta več bilau kak gnesden.« dobro šlau pa tau se že na - Je eden kejp, gde ste sami starom kejpi tö vidi, gde so dolavzeti, gde je tau bilau? s klobükom v rokej dojvzeti. »Tau je v Esztergomi bilau, Baja je tau bila, ka dočas ka gda sem tam delo v fabriki so stari oča domau prišli, kak varilec. Ge sam štirnajset Lazar (Grabini) Laci stara mati so že maljše meli lejt star biu, gda sem z daumi z drügim človekom. Te so odišo pa sem že krü slüžo. smo sir lüdcke mogli pozva- oni potejm tak ejkstra prišli Mena se je tam fejst vidlo ti.« pa so z edno drügo ženskov pa sploj sem nej sto odtistac - Zaka so oča tak slabo vid- vküperstanili pa s tistov so domau pridti. Gda sem se li? te živeli. Gda so mrli, te se je spozno z ženov, te sem njej »Oča so pri očaj bajo meli pa te so leta 1962 šli na operacijo na bejdvej očaj. Operacija se je posrečila, depa tam so njim prajli, ka eden den nika ne smejo delati. Depa moj oča so tau nej vözdržali, ka prej mujs delati. Drva so kalali pa vse fele, depa drügi den je njim pred očami vse rdečo gratalo pa že več nika so nej vidli. S tejm so si oni na cejli žitek tazaprajli oči, potejm Prva spauved na Gorenjom Seniki v 50-i lejtaj. Na srejdi župnik Vince Kaus že samo doma kauli rama so leko kaj malo delali.« - Kak je bilau, gda ste že kra- potejn grünt zavolo toga na pravo, aj pride k meni v Eszve meli? dosta tala razdejlo.« tergom, depa nej stejla, zato »Ge sem te že nej bijo doma, - Kak sem vas poslüšo, vi ka ona je v židanoj fabriki ge sem se te že oženo pa kraj kak stare starše tak svoje tö dobro mesto mejla. Tak od dauma sem odišo, depa starše vsigdar šaunate (vi- sem te ge mogo pistiti, pa tak pomagat sem zato odo dosta kate), kak tau? sem te domau nazaj v Porabje domau, še od tec, iz Slovenske »Ne vejm, nas so tak včili, prišo. Če bi te žena za menov vesi tö.« tak so nas ranili, ka smo mi prišla, ge tak mislim, te bi še - Je eden stari kejp, gde so stariše šaunali. Bili so v raz- gnesden tam živela. vaši stari oča dolavzeti, redi, steri so še stare stariše (Kejp na 1. strani: Laci v depa tau se dobro vidi, ka nej šaunali, depa mi smo taši Esztergomi, kama je že s 14. fejst človek so bili. štreng meli, ka smo mi tak lejti odišo delat.) »Njegvi mlajši, kak moja mati mogli. Vejn s tejm so mlajši Karči Holec Porabje, 9. decembra 2021 9 Od inda v gnešnji čas - 10 Pripovejsti od stari Slavov V tom časi, v sterom smo zdaj, so naši stari Sla- duže je cejlo ostanolo. Za svoja paula so velko te se tak zové, eno ves skrak Zagreba na Hrvašvi že vse pod strejo meli. Mi tö zvekšoga mamo. skrb meli, lakote so se vsi bodjali, velki stra so kom leko najdemo pa po cejli krajinaj, v steri so Od koga gučimo? Od gestija, od vsega tistoga, meli, aj zavolo nje ne preminejo pa njiva živina stari Slovani živeli. ka nam črvau napunjava. Dobro, nin do Kak je že bilau povejdano, iz tura je gnešeške zabadali, depa zvekšoga so tau že nje domanje govedo vöprišlo. Depa tau se tö obredli. Pa si malo poglednimo, ka so je nej nagnauk zgodilo. Tak so naši stari naši predniki na sto djali, gda je čas za že meli domanje govedo, kaulak nji pa so obed biu, gda je gesti trbelo. Gvüšno, ka eške turi lejtali. Z vsejm tejn se je gnako v bauto so nej mogli odti, ka ji je eške nej zgodilo kak z divdjimi svinjami. Najprva bilau. Zaprav, naši stari so ji eške nej pozso divdje bile, iz zgrableni so domanje nali. vöprišle. Naši stari so mlade ture zgrabili pa ji za domanje napravili. Gda stvar »Delanje« (h)rane doma maš, nej trbej vsigdar na djajo titi. Najprva moramo poglednoti, ka so delali, Druga »djaja« je ribičija bila. Brezi rib je ka so do gestija prišli. Nikak ovak so nej Tur je divdje govedo, stero se je paslo skur po cejloj Evropi, v Aziji pa nikak nej šlau. Tö zatoga volo so si mesto Afriki ranč tak delali, kak se tau gnesden dela. Na zemlej za daum skrak vode iskali. Voda za piti, so delali, živino so meli, na djajo so ojdli voda za küjanje, transport po vodej, (h) pa ribe so lovili. Je pa istina, ka vse tau, ka mi ranč tak. Zvekšoga so koze, ovce (birke) krmi- rana v vodej živé. Ribili so skur gnako, kak se gnes poznamo, ka na zemlej pripauvamo, so li. Tö govedo je skrak nji bilau, depa zvekšoga tau gnesden dela, samo z indašnjimi materiali nej poznali. ga je cejlo pleme (törzs) prejk se je tau delalo. Najbole pomelo, tau je zadruga bila. Tak Mreže, pleteni znane kulture, so si vötalali, ka so maudri koši, trneki, stere so uni starci zapovejdali, zaprav, kak vse takše so za pauvali, so bile je po njivo najbaukše bilau. Za rano iz vode žito, gečmen, maro so vsi vküper skrb mogli meli. Zvekšoga prosau ali pšemeti. Z djajo je gnako bilau. Ne samo za sebe no pa len ranč pripovejdamo od djaje na zavso ribe meli, tak. Dobro, len ce, na divdje golaube, kakšo tisti Slavi skrak so nej za gesti malo srno ali kaj takšnoga. Od maurdja pa pauvali, so pa velke divjačine rejč dé; na dježe so ribe odaiz njegvoga selene, divdje svinje pa na djajo vali, ji za kaj mena že vedli na ture je vsigadar več moškov drugo vömioli delati. Depa vküper šlau. Vej se, takšo velko nili. Ranč tam vse tau je trbelo stvar eden sam žmetno na nise prvi slavspripauvati. Kak koj deje. Mi se malo pri živali, ki čunaklin naso naši stari na ka se tur zové stavimo. rodi, čupa se zemlej delali, Té grb je biu napravleni, gda so se turi eške Tur vala za govedo, iz steroga Najbole stari slavski čunaklin čupo leko na zové. Čupa je pa vse drugo je gnešnje domanje govedo znamki (štemlin) Pošte Slovenije najdemo nika drugo nej, na velke po Evropi naganjali tö, ka so nej lačvöprišlo. Je pa tur biu dosta vekkak čunaklin iz ni ostanoli? Že smo pravli, v gnakom časi se je ši pa krepši kak goveda, stera gnes poznamo. cejloga debla napravleni, zato se njemi generaldelalo, kak gnesden se dela. V tisti dnevaj, gda Nin po leti 1600 aj bi slegnjoga bujli, se pa gnes no deblak pravi (deblo-deblak). je sunce zemlau segrejvalo, so se zvekšoga venej že na tejm dela, ka z genetskim inžineringom Tur je najvejkša stvar tistoga časa bila, dosta držali. Vnoči so v ram odišli, že za svekloga so ga znauva narejdijo. menjša od njega pa je fčejlica. Brezi méda pri tavö odišli, za živlenje delati trbelo. Stari Slavi so Tur je enoj velki držini ali plemeni zavole mesa stari Slavaj tö nej šlau. Med za nji je kak nekpaula najprva z motikami gor kopali, ralo so tö za gesti dau. Tö njegva kauža se je na velke ceni- še fele zlat biu. Fčejle pa med sta z njimi bole meli. Tau je primitiven plüg iz trdoga lesa napra- la, iz nje so si šivali vsefele za oblačiti pa obütev vküper zvezana kak kajkoli drugoga. Skrak ravleni, leko pa je kakša velka »vejka« gelenovoga tö. Nej samo eden moški je na djaji na tura düšo mov so panje (kaptár) meli, so pa od divdji fčel rogla tö bila. Ralo je nej kak plüg, njegvi mlaj- püsto, če ga je njegvi dugi rogeu zaodo. Tura so med tö naberali. Iz njega se je telko vsega delaši brat, steri zemlau obrača. Ralo je leko kak- se bodjali pa ga poštüvali. lo, ka mo do toga drgauč mogli kaj več povedaša stvar vlejkla ali pa človek, drugi pa za njim s Zmejs malo staupimo iz inda v gnešnji čas. Rejč ti. Ja, dosta vsega smo pripauvali, dosta vsega svojo žmejčo ga je v zemlau nut tisko. Moramo tur nej samo eno menje kakšne vesnice ali kra- zgrabili, samo eške küjati, pečti, fermentejrati prajti, ka ralo so nej naši stari vönajšli. Prvi so v jine nosi. V Sloveniji je najbole poznani grad trbej, ka po tejm leko pogejmo pa spidjemo. Kak Evropi že davnik nazaj Kelti delali, lüstvo, stero Turjak. V njegvom grbi (címer) tura nut majo. obečano, od vsega toga kaj več za eden teden je vsefele nauvoga vönajšlo. Nesterne držine so Drugo takše menje je Turopolje. Nej samo eno napišemo. že z železom vöoblečeno ralo mele, takšo ralo takšo menje eške gnes živé. En tau Murske SoboMiki Roš Porabje, 9. decembra 2021 10 Gde eške žaba v žujci trepeče – 2. Nika nas je vö s centra varaša zvalo Miskolc se je prebidjavo v lejpi, sunčen zranek. S padašoma smo se odlaučili, ka drügi den svoje poti vöponücamo za spoznavanje z najbole eričnimi turističnimi cili v zvünešnji talaj varaša. Nej smo znali, ka do- toga grünta pauleg grada, gnes se tá odijo špancérat mladi in stari. V tom lejpom zelenom, privatnom parki smo vidli trnok dosta drejv in rauž, male potoke, depa ftiče v klonjaj tö. Te so se že začnili zbérati Na našo nesrečo so grad v Diósgyőri eške itak obnavlali – v spaudnjom lejvom kotej stogi kip krala Lajoša Veukoga bimo v šinjek eden cejli škaf Božega blagoslova. V Diósgyőr vöpela šurka, duga poštija, in če rejsan je bila sobota, so se na njej autonge sé pa tá paščili kak flajsne mravle. Želejli smo si pogledniti eričen grad, šteroga so začnili zidati po roblenji Tatarov. Vogrski krau Lajoš Veuki ga je lepau dokončo, njegva viteška dvorana (lovagterem) je bila tistoga ipa najvekša v Evropi. V kisnejši stoletjaj so grad vsikdar madžarske kralice v dar dobile, gda so se oženile. Do 17. stoletja je zidina tak na nikoj prišla, ka se je v njej več nej dalau živeti. Najvekšo obnovitev so začnili po leti 2010, tau smo na žalost čütili na svojoj kauži mi tö. Če rejsan smo se namantrali, gda nas je navigacija gor pa doj po vauski ulicaj pošilala, smo donk nej mogli nutstaupiti v grad, vej je pa biu cejli za zidarskimi rušti in pod ponjavami. Nej smo se dugo žalostili, vej smo pa brž najšli paut prauti bližanjoma Vilinskoma gračenki (Tündérkert). Toga so napravili z ednoga nutzaraščenoga, müzgas- oblacke na nébi. Komaj smo prišli nazaj do svojoga autona na veukom parkplaci, so že kapale kraple. V rajom deždji smo se napautili v Lillafüred in se tá pripelali v deset minutaj. Te pa se je že tak graubo lejvalo, ka smo se mogli pri malom jezeri Hámori staviti. Pau vöre smo sejdli v svojom autoni raute. Kak naglo so prišli, tak brž so oblacke preminauli. Povrnauli smo se v Lillafüred, šteri je najbole prilübleni turistični punkt v bregaj Bükk. Na konci 19. stoletja so se odlaučili, ka pauleg maloga jezera napravijo vladno letovišče (kormányüdülő). Tau je dobilo ime po Lilli, mladoj žlati tedešnjoga agrarnoga ministra. Med letoma 1925 in 1929 so tam v neorenesančnom štiluši zozidali erično hotelsko palačo (Palotaszálló), v šteroj eške gnes dosta lüstva počiva – če majo zavolé penez. V lejpom vrejmeni si leko turist v Lillafüredi dosta vse kaj pogledne. Kak prvo, kauli hotelske palače ležijo raužnati gračenki, tau pa na veuki terasaj. Med španceranjom se leko stavimo pri 20 mejterov visikom slapi (vízesés), šteroga je napravila človeča rauka, gda so zidali palačo. Vauska paut nas pela k dverim »djame Anna«, ki je med tistimi šestimi djamami na svejti, štere je voda v vapnenoj tufi vözdumbala. S padašoma smo si nej vzeli Tak vövidi center Miskolca s törma na bregej Avas – od tistec nam leti pogled prauti slovaškoj grajnci in čakali, de je pa nej stelo gorenjati. Lačni smo že tö bili, zatok smo se čemerno napautili nazaj prauti centri Miskolca. Med potjauv pa so bile zavolo deži vse restavracije pune, komaj-komaj smo najšli edno, gde smo končno leko kauštali boršodske dob- čas, ka bi poglednili tau čüdo pod zemlauv, raj smo ziskali panauf maloga cuga. Zaman pa té mašin že skor stau lejt vozi mlajše in vözraščene po lesej, tisti den je vrnau nas nej pelo. Nej smo dobro vözračunali svoj cajt, vlak pa je vozo samo vsikšo cejlo vöro. Štrejko pa so obnavlali tö, v »normalni časaj« bi se s cugom leko odpelali cejlak do Miskolca. Najgir smo bili, zatok smo se podali k gondoli (libegő), štera pela gor na eden 606 mejterov visiki brejg. Na- malo pokukivali nut v cintor kauli té cerkve. Tam so eške grobni kamli s 17. stoletja, zvün té pa najdemo na tom graubišči na priliko zadnje počivališče članov igralske dinastije Latabár. Televizijski törem na vreji Hotelska palača v Lillafüredi – v 1920-i lejtaj je bilau tau najvekše zidarsko delo, s kauli dvej gezero sodelavci pautili smo se pejški, našo španceranje je trpelo više dvajsti minutov. Moja padaškinja je dugo-dugo, s strajom v očaj gledala v oprejte sice nad svojov glavauv. Na konci smo si vözmislili, ka de baukše, če se ne pelamo tagor. Vej pa, če med potjauv koga panika zgrabi, več ne more doj. Slobaud smo vzeli od maloga jezera s čanaklinami in vöponücali, ka eške itak sunce sija. Povrnauli smo se k gradi v Diósgyőri, ka bi si poglednili eričen drevored (fasor), gde na dvej stranaj poti stogi 46, več kak stau lejt stari divdji gostanjov. Pod košatimi drejvami smo najšli stolice, na šteraj smo se malo zdenili. Nej je bilau eške kesnau, gda smo se povrnauli v svoj penzion, zatok smo se odlaučili za edno slejdnjo, kračišo turo. Podali smo se na bližanji brejg Avas, šteri se s svojimi 234 mejterami zdigava na srejdi Miskolca. Pri njegvoj nogej stogi gotska kalavinska cerkev, štera je najstarejša zidina v centri varaša. Gda smo po strmoj pauti lecali prauti vreji, smo Porabje, 9. decembra 2021 brega Avas je visiki 72 mejterov, grato je simbol Miskolca. Pred njim sta tam stali že dvej zidini, prvo so porüšili leta 1907, drüga, lesena pa je decembra 1956 dojzgorela. Gnes leko z betonskoga törma vidimo cejli Miskolc od vrkaj, leko pa kaj spigémo v kavarni tö. Gda smo mi tam ojdli, so pri ednom rami pod nami gostüvanje držali, na törmi pa je eden DJ graubo tehno muziko spiščavo. Tak smo se lépotam varaša čüdivali v pravom kaosi. Dosta smo čüli o vinski zamenicaj na drügoj strani brega Avas. Zaman smo pa vujali sé pa tá po vauski, strmi ulicaj, je ranč edna klejt nej oprejta bila. Sledik smo zvödali, ka se bole splača tapriti v cajti bratve, gda so skor vse – dostakrat tri-štiristau lejt stare – zidine oprejte. Čakala nas je nauč v Miskolci, meli smo že svoje fiksne restavracije in krčmé. Drügi zranek nas je zvonenje kalavinske cerkve zvalo k nauvim lépotam … (se nadaljuje) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 10.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, Merjenje vesolja, oddaja o znanosti, 10.55 Nova dvajseta, Naša hiša je naša, slovenska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour v Avstralijo, potopis, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, Kužno znamenje v Mariboru, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Kralj komedije, ameriški film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 10.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.15 Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), 12.45 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.10 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 14.05 Biatlon - svetovni pokal, sprint (Ž), 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 16.30 Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), 17.55 Murska republika 1919, dokumentarni film, 20.00 Slavnostna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanj ambasador znanosti in Puhovih priznanj 2021, 21.20 Neuklonljivi, nemška dokumentarna oddaja, 22.20 Dan padca Bastilje, koprodukcijski film, 0.00 Zadnja beseda! 1.50 Info kanal SOBOTA, 11.12.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 9.00 Krompir, razvedrilna oddaja za mlade, 9.40 Male sive celice, 10.20 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.40 Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 10.50 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, Syncerus, proizvodnja in prodaja čokolade, 14.35 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 Tel Aviv v plamenih, palestinsko-izraelski film, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Kuhar Štef, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Snežni angeli, švedsko-danska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Sedmi pečat: Junak, ameriški film, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo SOBOTA, 11.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 8.55 Deskanje na snegu svetovni pokal, paralelni veleslalom, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), 11.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (Ž), 2. serija, 12.05 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, 14.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, sprint, 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), 17.55 Himalajski vrhovi treh Slovenk, dokumentarni feljton, 18.25 Avtomobilnost, 20.05 Obsodba, ameriški film, 21.55 Zvezdana, 22.50 Ritem mladosti 2019, 2. del koncerta, 1.35 Info kanal NEDELJA, 12.10.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.40 Kuhinja naših non dediščina solin, Solinarska hiša, kuhanje: brodet, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.50 Na lepše, 15.25 Čudoviti lisjak, ameriško-angleški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.00 Družina Jazbečjak, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Vsa bitja, majhna in velika, britanska nadaljevanka, 20.50 Intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Srečanje z Gorbačovom, britansko-nemški dokumentarni film, 23.50 Za lahko noč: Andrej Omejc in Simfonični orkester RTV Slovenija (Toscin poljub), 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo NEDELJA, 12.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.15 Duhovni utrip, Kužno znamenje v Mariboru, 6.30 Glasbena matineja: Festival oktetov, Vokalna skupina Oktetek, Barški oktet, Kranjski oktet, Kranj 2012, 7.00 Odpotovanja, Zambija, potopis, 7.45 Ambienti, 8.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni slalom, 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (Ž), 11.35 Biatlon - svetovni pokal, štafeta (M), 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, 15.05 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), 18.00 ŠKL - Šport tisočerih obrazov, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Reški orel, hrvaška dokumentarna oddaja, 21.05 Helmut Newton: lepe in poredne, nemški dokumentarni film, 22.40 Vikend paket, 0.15 Zvezdana, 1.10 Kaj dogaja? 2.40 Info kanal PONEDELJEK, 13.12.2021, I spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 10.45 TV-izložba, 11.00 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Velike južne celine z ladjo Resolution, potopis, 14.25 TV-izložba, 14.40 S-prehodi, Anja Mugerli, pisateljica, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Studio Kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 16.25 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Kepice, risanka, 18.05 Kepice, risanka, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Pisave 23.30 Glasbeni večer: J. Sibelius, Simfonijašt. 5 (Simfoniki RTV Slovenija in En Shao)0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.40 Dnevnik 1.10 Slovenska kronika 1.25 Šport 1.30 Vreme 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 13.12.2021, II spored TVS 0.15 Zvezdana 1.10 Kaj dogaja? 2.40 Info kanal 4.00 Info kanal 11.00 Dobro jutro 13.30 Prisluhnimo tišiniizobraževalno-svetovalna oddaja 14.00 Zadnja beseda! 14.50 Na lepše 15.30 Pisatelj in mesto: Drago Jančar, gostEvropske prestolnice kulture Maribor 2012, dokumentarni film16.40 Ljudje in zemljaizobraževalno-svetovalna oddaja 17.30 Kuhinja naših non dediščina solinSolinarska hiša, kuhanje: brodet 20.00 Odpotovanja, Madagaskarpotopis, 2. sezona 20.50 Dediščina Evrope: Umetnost SkandinavijeDemokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija 21.50 Podjetno naprej 22.25 Božična večerjaslovenski igrani film 0.30 Info kanal 4.00 Info kanal TOREK, 14.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Pisave, Meta Kušar, Andrej E. Skubic, 10.50 Nova dvajseta, Štorklje letijo z zamudo, slovenska nadaljevanka, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Severozahodnega prehoda z ladjo Resolution, potopis, 14.45 Duhovni utrip, Kužno znamenje v Mariboru, 15.15 Lučka – Pitypang, otroška oddaja, 16.00 Špasni učitelj II., Akvarij, nizozemska otroška nanizanka, 16.25 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Jezero, slovenska nadaljevanka, 20.55 Pearl Harbor svet v ognju, Porabje, 9. decembra 2021 OD 10. decembra DO 16. decembra francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Andrej Rosina, 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.20 Napovedujemo TOREK, 14.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 12.45 To, česar burja ni odnesla borbe treh generacij, dokumentarni film, 14.00 Avtomobilnost, 14.30 Kaj dogaja? 15.00 Joker, kviz, 16.15 Mož s krokarjem, portret JožetaTisnikarja, 17.20 Rokomet (Ž) - svetovno prvenstvo, četrtfinale, 20.00 Športnik leta 2021, 21.20 Zagros, kurdski film, 23.05 Kaj govoriš? So vakeres? 23.25 Katarski dokumenti, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 1.30 Info kanal SREDA, 15.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Koda, 10.55 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Resolution na Havaje, potopis, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade, Slovenska Bistrica, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Dane Zajc: Požgana trava, 18.00 Bela in Sebastijan, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Dedki španski film, 21.40 Koza je preživela, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Mestne promenade, Slovenska Bistrica, dokumentarna serija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 15.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Lučka – Pitypang, otroška oddaja, 11.00 Dobro jutro, 13.40 Festival Godibodi 2015: Letni vrt, Skupnosti Italijanov, Koper, 14.45 Slovenski magazin, 15.10 Ambienti, 16.00 Vikend paket, 17.50 Kako je padala Evropa, dokumentarni film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Na utrip srca: Akordeonist: v harmoniji časa, francoski dokumentarni film, 21.05 Moje mnenje, 21.55 Koristolovec, britanska nadaljevanka, 22.50 Tok (Flow), dokumentarni film, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 16.12.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Mestne promenade, Slovenska Bistrica, dokumentarna serija, 10.55 Nova dvajseta, slovenska nadaljevanka, 11.55 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Rusija iz zraka, rusko-nemška dokumentarna serija, 14.50 Slovenski utrinki, 15.20 Težišče – Súlypont, pogovorna oddaja, 16.05 Krompir, razvedrilna oddaja za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, Biološka zdravila, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Medkulturni mediator, 18.05 Reaktivčki, risanka, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 EkstraVisor, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, Demokratično oblikovanje, britanska dokumentarna serija, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 16.12.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 11.20 V petek zvečer, 12.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni veleslalom, 14.20 Biatlon - svetovni pokal, sprint (Ž), 15.25 Plavanje - svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, 17.00 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni veleslalom, 18.10 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča, 20.00 Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, britanska dokumentarna serija, 20.55 Umori na podeželju (XXII.), Mrtva strašila, britanska nadaljevanka, 22.35 Ambienti, 23.10 Odmev impresionizma v Narodni galeriji: Eva-Nina Kozmus, Karmen Pečar Koritnik, Mojca Zlobko Vajgl (M. Ravel, J. Ibert, C. Debussy), 23.40 Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection, 1.15 Info kanal Adventne priprave v Sakalovcih Prišel je advent, pričakovanje božiča se je začelo. December ima vsako leto svojo čarobno moč. V tem času si nadenejo slovenska mesta in tudi porabske vasi pravljično podobo, saj se oblečejo v božične okrase iz bleščečih lučk. Tudi v Sakalovcih smo se pripravljali na velik praznik. Slovenska samouprava je organizirala delavnico za pripravo adventnih vencev. Prvi adventni venec, kakršnega poznamo danes, se je pojavil leta 1838 v Nemčiji v Hamburgu, in sicer v domu za revne otroke. Evangeličanski pastor Johanan Wichem je naredil velik lesen obod in nanj namestil 24 sveč, 19 majhnih za vsak dan in 4 velike za 4 adventne nedelje. Sveče je postopoma prižigal in ta obred je bil otrokom tako všeč, da se je odločil, da bo to ponavljal vsako leto. Odslej imamo tudi mi to lepo tradicijo. Zato je v petek, 26. novembra, potekal program v kulturnem domu Sakalovci, kjer so si vsi prisotni lahko naredili svoje vence. Kot vedno so tudi zdaj bili va- vim trendom in so izbrali belo ali zlato barvo. Poslušanje božičnih pesmi je v kulturnem domu ustvarilo praznično razpoloženje. Vsi Panna Illés in Lili Kovács Bence Bartakovics ščani zelo kreativni in so naredili čudovite stvaritve. Naša sovaščanka Éva Dezső je pletla vence iz jelkinih vej, potem so jih udeleženci okrasili po svoje. Mnogi so vztrajali pri običajni obliki in so uporabljali vijoličasto in roza barvo. Toda mladi so raje sledili no- udeleženci so se odpravili domov z lepimi venci, ki zdaj že krasijo njihove domove. Glavno ulico v Sakalovcih pa tudi letos krasi praznična razsvetljava, lepi angeli nas pozdravljajo z električnih drogov. Noémi Illés Adventno petje na Dolnjem Seniku Advent se po cerkvenih običajih začne četrto nedeljo pred božičem. To je čas, ko se verniki spominjajo Jezusovega prihoda na zemljo pa tudi pričakujejo njegov drugi prihod. 27. novembra so nemška in slovenska narordnostna samouprava ter lokalna samouprava Dolnji Senik skupaj organizirale adventni koncert v katoliški cerkvi na Dolnjem Seniku. Po sveti maši se je najprej predstavil nemški ženski zbor Dolnji Senik. Potem so s svojimi adventnimi pesmimi nastopili moški člani MePZ ZSM Avgust Pavel Gornji Senik. Po koncertu je župnik Tibor Tóth blagoslovil simbola adventa, adventni venec s štirimi svečami in božično jelko, ki bosta v adventnem času krasila središče vasi na Dolnjem Seniku. Fotografija in tekst: Gyöngyi Bajzek TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Odkrite poslikave v županovi pisarni Pred kratkim nas je župan Monoštra Gábor Huszár povabil v svojo pisarno, kjer nas je pričakal nenavaden prizor. Delovni prostor je bil »Strokovnjaki predpostavljajo, da gre za poslikavo izpod rok Matthiasa Gussnerja, ki je bil na sredini 18. stoletja mojster tehnike ’al secco’ - Sivkasto-modro-roza motivi na enem od fragmentov popoloma prazen, le omare so samevale na sredini sobe. Na rumeno popleskani steni so bili na določenih mestih vidni barvni, nekoliko obledeli fragmenti. »Želeli smo prebeliti pisarno. Pleskarji so malce popraskali površino na mestih, kjer je omet že odpadal, in naleteli na nefigurativne motive,« je dejal župan, ki je po odkritju takoj obvestil restavratorje v sosednji baročni cerkvi. torej slikanja na suho površino,« smo slišali od prvega moža mesta, ki je pristavil, da so beljenje preložili. »Lahko se zgodi, da je v tej nekdanji delavnici glavnega opata poslikana celotna stena pod ometom, ki zakriva umetniško mojstrovino.« Monoštrska samouprava bi le stežka zagotovila sredstva za restavratorska dela v zvezi s poslikavami, zato išče zunanjo finančno pomoč. -dm- Bili smo v Županovi jami Hvala Jesenski šoli slovenskega jezika, ki jo obiskujemo v Ljubljani, da smo imeli možnost obiskati majhno, toda čudovito jamo. Imenuje se Županova jama in leži v bližini Grosuplja, le pol ure vožnje od Ljubjane. Slovenija je majhna država, kljub temu ima več kot 6000 jam. Od teh je samo 110 takih, ki so odprte za obiskovalce. Najbolj znana slovenska jama je Postojnska jama, ampak tokrat želim predstaviti Županovo jamo. Svoje ime je dobila po županu Josipu Permu, ki je odkril notranji del jane, in jo od leta 1926 lahko odkrivajo tudi obiskovalci. Imeli smo voden ogled po jami v slovenskem jeziku, izvedeli smo veliko zanimivosti o nastanku kapnikov. Ob ogledu jame se turisti lahko udeležijo tudi številnih dodatnih programov za otroke in za družine. Po mojem mnenju nam taki izleti zagotavljajo dobre priložnosti za učenje jezika, saj se lahko s svojimi sošolci pogovarjamo zunaj šole in bolje spoznamo drug drugega. Fanni Császár