ZADRUGA.
List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.
Glasilo zveze slovenskih posojilnic.
„2 združenimi močmi I*'
Štev. 11.	Y Celji, 30. novembra 1885. Tečaj II.
Izhaja vsak mesec enkrat.	Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105.
Občni zbor „zveze slovenskih posojilnic".
Dne 15. t. m. je bil občni zbor „zveze slovenskih posojilnic" ob 3. popoldne v dvorani ljubljanske čitalnice.
Zastopanih je bilo osem posojilnic in sicer so zastopali posojilnico: v Šoštanji g. Ivan Vošnjak; Vrhniško gg. Lenarčič in Gruden; Konjiško g. Sche-pitz; Mariborsko g. Simon; Žalsko g. Havzen-bihler, Celjsko g. Vošnjak, posojilnico v Pod-brezjah g. Pavlin, posojilnico okolice Ljubljanske gg. J. Knez in J. G o go la.
Točno ob 3. uri popoldne otvori načelnik g. Mihael Vošnjak zborovanje in konštatira sklepčnost zborovanja, ter preide potem, ko pozdravi vse navzoče, k 1. točki dnevnega reda:
I. Poročilo načelnika o stanji društva.
Načelnik g. M. Vošnjak pripoveduje, koliko nasprot-stev je imela nZveza" in da se je moralo dolgo čakati, predno so se pravila potrdila.
Poroča o stanji posojilnic, katerih se je I. 1884 na novo osnovalo 5 (Konjice, Makole, Pišece, Slatina, Koper),
1.	1885 pa v Krškem, Podbrezjah, Črnomlji. Vrhu sta še dve na Štajerskem že registrovani, ki pa še ne poslujeta.
Stanje v zvezi stoječih posojilnic objavljeno je bilo v Zadruge 5. štev.
Kar se tiče posojilnic, mora se priznavati, da jim se vedno gotovine primanjkuje. Le Mariborska in Celjska imata vedno dovolj denarja.
Mariborska je podpornica mnogim manjšim posojilnicam in načelnik stavi predlog, da se ji za to izreče zahvala, kar vsi navzoči živahno odobrujejo. Dalje poroča g. načelnik, da je dala celjska posojilnica že 26.000 gld. drugim posojilnicam po 5V2°/o na posodo, kar se tudi z veseljem odobruje.
Mestni zbor Ljubljanski dal je pos. Celjski 10.000 gld. kot hranilno ulogo, društvo ^Narodni dom“ pa 2000 gld. in predlaga izreči obema zahvalo, kar navzoči jednoglasno storijo, in prošnjo pristavijo, da še nadalje pomagata našim denarnim zavodom.
Gospod načelnik pripoveduje potem, da je visoko c. kr. finančno ministerstvo ugodno rešilo prošnjo načelstva zveze slov. posojilnic o zadevi neposrednih pristojbin namreč tako, da ni treba te pristojbine več dvakrat, ampak samo enkrat v letu, na podlagi letnega računskega-sklepa vplačevati, kar bode vsem posojilnicam gotovo dobro došlo. Dotični odlok se je ob svojem času v Zadrugi objavil. (V štev. 9 1. 1885.)
Gospod načelnik omenja potem dopisa deželnega odbora kranjskega za vodilo o ustanavljanji posojilnic in pravi, da je ta deželni odbor zahvalno priznal vspešno delovanje zveze slov. posojilnic, kar ga kot načelnika prav veseli, da se je delovanje zveze priznalo tudi od take oficijelne oblasti.
Konečno naznanja g. načelnik, da so priprave za posojilnici v Slov. Plajberku in v Bekštajnu že gotovo in da se snuje nova posojilnica v Krku, za katero se posebno zanima poslanec dr. Vitezič.
Posojilnica v Slov. Plajberku bi že lahko davno poslovala, ako ji ne bi delala deželna sodnija v Celovcu zarad slovenskih pravil zaprek. Stvar je zdaj pri pravosodnem ministerstvu in upati je, da se bode v kratkem vse dognalo.
Poslednjič razlaga g. načelnik zadnji račun društva za 1. 1884. točko za točko. Ta račun, ki je bil objavljen v številki 2. (1. 1885) „Zadruge“ se brez debate odobri ter na predlog g. A. Kneza g. načelniku M. V o š-njaku in tajniku M. Veršecu izreče zahvala za izvrstno delovanje.
Potem preide se k 2. točki dnevnega reda:
II.	Poročilo o časniku „Zadruga“.
Sprva poroča g. M. Vošnjak, da je nekoliko deficita, ki se pa bode pokril z zaostalo letnino posojilnic.
Ker g. načelnik omenja, da noče nobene posojilnice za vplačilo letnine opominjati, sklene občni zbor jednoglasno, da se naj vsaka posojilnica od načelstva zveze pismeno na to opozori, ker gotovo na to posojilnice pozabijo, potem ko dobijo opomin, bodo prav rade v društvenih pravilih določeno letnino vplačale.
Društvenina ni samo za društvo namenjena, ampak se s to vzdržuje tudi društveno glasilo „Zadruga“ in Zadrugo dobivajo posojilnice brezplačno in sicer toliko iz-tisov, kolikor jih rabijo.
Stavi se potem vprašanje, v kaki obliki bi naj za naprej izhajala Zadruga?
Po daljšem razgovoru, pri katerem so se oglašali gg. dr. Vošnjak, Simon, Veršec in Knez, obvelja naposled dr. Vošnjaka predlog, da bode „Zadruga“ odslej izhajala vsak 2. mesec in če možno v veči obliki.
HI. točka dnevnega reda, namreč pogovor o predrugačenji društvenih pravil.
Pri tej točki predlagal je načelnik M. Vošnjak, da naj bi se, ker on kot poslanec sedaj mnogo časa biva na Dunaji, torej ne more vse svoje skrbi posvečevati „Zvezia, kdo drugi izbral načelnikom, sedež pa prestavil v Ljubljano ali pa v Maribor. G. Lenarčič pa opomni, da bi bilo obžalovati, ko bi g. M. Vošnjak ne bil več načelnik, naj torej blagovoljno še prevzame vodstvo. Ta predlog vsprejme se z živahnim odobravanjem, pravila ostanejo neizpremenjena, sedež „Zveze“ pa v Celji.
IV. točka dnevnega reda je volitev načelnika in odbora.
Pri volitvi načelnika in odbornikov, nasvetuje g. Lenarčič, da se načelnikom zopet voli g. M. Vošnjak. Vsprejeto z jednoglasnimi dobroklici. Odborniki se izvolijo gg.: Ivan Havzenbihler v Žalci, dr. Josip Sernec v Celji, P. Simon v Mariboru, župnik Lendovšek v Makolah, dr. J. Vošnjak in A. Knez v Ljubljani, Lenarčič na Vrhniki.
V. in zadnja točka dnevnega reda namreč: Razni nasveti.
Gospod Mihael Vošnjak predlaga, da naj zdaj zveza, ko se je kot društvo postavno vstanovila, postane lastnica že itak svojega glasila. Ta predlog sprejel se je jednoglasno in načelstvu se naroča, da stori v to potrebne korake.
Nadalje predlaga g. M. Vošnjak naslednjo resolucijo: „Z ozirom na to, da je nacijonalna banka edini de-darni zavod, kateri ima državni privilegij izdavati bankovce ;
da bi toraj nacijonalna banka, kakor pomaga s svojim cenim kreditom veliki trgovini in veliki industriji, Tavno tako morala najštevilnejšim in najvažnejšim stanovom, obrtnijskemu in kmetskemu dovoljevati kredit; in da nacijonalna banka to lehko stori brez nevarnosti za svoje zaklade po tem potu, da olajšava kredit tistim denarnim zavodom, katere so si ustanavljali kmetje in obrtniki sami na podlagi solidarnosti, to so hranilne in posojilne zadruge, —
pričakuje zveza slovenskih posojilnic:
1.	da bode vodstvo nacijonalne banke hranilnim in posojilnim zadrugam dovoljevalo kredit pod takimi pogoji, da se ga bodo zadruge res mogle posluževati.
2.	Ako pa nacijonalna banka tej želji ne bode htela zadostovati, pričakuje se od državnega zbora, da se bode pri posvetovanji o privilegijah nacijonalne banke oziral na opravičene zahteve hranilnih in posojilnih zadrug namenjenih v podporo kmetskega in obrtnijskega stanu. “
Ta resolucija se jednoglasno sprejme in načelstvu naroča, da jo dopošlje na prava mesta.
Pri tej priliki se je omenjalo, da je avsfro-ogerska banka za to tukaj, da služi kot posredovalnica pri splošnem kreditu in vsi drugi narodi vživajo koristi onega kredita, samo mi Slovenci ne in ako se sami ne postavimo čvrsto na noge, tudi ne bomo ničesar dobili. Neustrašljivo moramo zahtevati naše pravice, ki nam jih konečno vender priznati morajo, saj je pravica na naši strani.
Gospod načelnik predlaga potem resolucijo, da naj posojilnice ne dajajo posojila na hipoteke, ker to ni namen posojilnic.
Za hipotekarni kredit so hranilnice tukaj in denar v posojilnicah ni stalen; zatorej se tudi ne sme v hipotekah zabiti. Posojilnice smejo posojila le na kratek obrok dajati. Tudi je posojilnični denar za hipoteke predrag, ker ga nimajo posojilnice tako po ceni v rokah, kakor hranilnice.
Resolucija sprejme se po kratkem razgovoru z dostavkom gospoda Antona Kneza v tej obliki: „posojilnice naj bi ne dajale posojila na hipoteke, le ako je to neizogibno, naj bi izimno dovolile kako posojilo na hipotekarni kredit. “
Izrekla se je med drugim tudi želja, da bi se v kratkem ustanovila hranilnica ljubljanskega mesta, v katero bi posojilnice vlagale svoje denarne rezerve, oziroma našle v slučaji potrebe pri njej zaslombo.
Konečno stavi zastopnik Mariborske posojilnice gospod P. Simon predlog, naj posojilnice gledajo na to, da se pomnože deleži in rezervni fondi, ker bi bilo želeti, da bi deleži znašali vsaj 10% razposojenega denarja. Ta predlog se tudi enoglasno sprejme.
Potem, ko tajnik zveze Maks Veršec še omenja dav-karskih zadev posojilnic, da je treba namreč vse predpise davkov natanko pregledati in vsaki dvomljivi slučaj poslati zvezi v Celje v pregled, ker se vsi finančni organi ne spoznajo v tem, kako se ena ali druga posojilnica naj obdači in vsled tega zamore lahko posojilnico zadeti ka-kova škoda, — sklene predsednik g. Mihael Vošnjak zborovanje, se vsim navzočim za prihod zahvalivši in izreka željo, da bi tudi za naprej gospodje se žrtovali v korist naših domačih denarnih zavodov.
Davkarske zadeve posojilnic.
Iz sledečih dveh pritožb naj se blagovolijo slavna načelstva posojilnic poučiti, posebno mlajše, kako potrebno je vse davčne zadeve pregledati, preden da se predpisani davek uplača.
Zdi se nam potrebno priobčiti obedve pritožbi od	besede	do besede, ker se zamore še le	iz celega vsa stvar
jasno razvideti.
Posojilnica v Postojni poslala je našemu uredniku dotična plačilna povelja, proti katerim je spisal sledečo pritožbo:
Slavno okrajno glavarstvo!
Podpisani posojilnici se je po priloženem obrtnijskem listu 1 /i od 6. decembra 1884 št. 10650 predpisala za
I.	polletje 1883. pridobnina v znesku	31 gld. 50 kr.
Vsled poročila ‘/a od 2. aprila	1885 št. 3123	od-
bila se je proti tem vložena pritožba z razlogom, da se opravilo zadruge tudi na neude izteza.
Z odlokom pod */3 od 3. novembra 1885 št. 9694 se je zopet odbila prošnja za zbrisanje obrtnijskega davka in predpis dohodninskega davka v smislu postave od 27. decembra 1880, drž. zak. št. 151 in od 14. aprila 1885, drž. zak. št. 43 in sicer s tem razlogom, da posojilnica tudi od nedruštvenikov (neudov) denarje v zajem jemlje in toraj omenjeni postavi notranjske posojilnice ne zadevajo.
Proti tem odloku vloži podpisana posojilnica sledečo pritožbo:
Iz zgoraj omenjenih predpisov in odlokov sledi, da nimajo slavne finančne oblastnije pravega pojma o delovanji zadrug ali po našem o posojilnicah, ker drugače nas ne bi silile plačevati davek, katerega nas postava odločno in brez da bi se mogla drugače tolmačiti, oprostuje. Primorani smo toraj stvar nekoliko obširneje razpravljati, samo da zamoremo slavnim finančnim oblastnijam pokazati razloček med posojilnicami, kar se obdačenja tiče, da bodo našle slavne fin. oblastnije pravi ključ, kako se naj posojilnice obdačijo in da bode poslednjič naša zadeva vender enkrat končana.
Kar se obdačenja posojilnic tiče, razločevati je samo dveh načinov, in sicer se po jednem obdačijo posojilnice ravno tako kakor druga pridobilna podjetja, brez kakega razločka.
Splošna davčna postava je pa jako ovirala raz vitek, za narodno gospodarstvo velevažnih zadrug in bi davek zadušil delovanje za naše kmete blagodejnih posojilnic.
Zakonodajstvo je to sprevidelo in izdala se je postava od 27. decembra 1880, drž. zak. št. 151, vsled katere je posojilnicam davek nekoliko olajšan. To je drugi način za obdačenje.
Prašati se je treba samo, se li more ta postava na to ali ono posojilnico obračati? Na to vprašanje najdemo, kar se naše posojilnice tiče prav jasen odgovor v § 1. omenjene postave, ki se med drugim glasi: „Določila te postave naj se uporabljajo na samostalna pridobilna in gospodaTstvena sodružja ali društva, ki so po postavi od $. aprila 1873, drž. zak. št. 70 (zadružna postava) v vpisnik vpisana, katera svoje poslovanje po pravilih na svoje društvenike omejujejo, če tudi od nedruštvenikov novcev v zajem jemljo.w
Na Avstrijskem je nad 1200 zadrug in ni še do zdaj nobeni finančni oblastniji prišlo na misel, odrekati posojilnici olajšavo postave od 30. decembra 1880 zarad tega, ker jemlje tudi od neudov novce v hranilo, to jasno postava sama določuje.
Na Štajarskem je n. pr. 13 slovenskih posojilnic, ki dajajo svojim društvenikom posojila in jemljejo tudi od nedruštvenikov hranilne vloge, pa vkljub temu se vender na nje uporablja postava od 30. decembra 1880.; saj se tudi posojilnica, ki bi smela samo od društvenikov sprejemati denar, ne da lahko misliti, mi poznamo na Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem edino tako v Št. Jakobu na Koroškem. Ako bi se tako kakor proti naši posojilnici drugod postopalo, bi bila v teh deželah le ena posojilnica deležna olajšav in na celem Avstrijskem kakih 10.
Ravno tako kakor vse druge posojilnice, ki uživajo olajšave omenjene postave, deluje tudi naša posojilnica, ona je po postavi od 9. aprila 1873 v vpisnik vpisana in omejuje po pr a vili h svoje poslovanje le na svoje društvenike, t. j. namreč tako, da daja le svojim udom posojila in jemlje od neudov novce v zajem, kakor vse druge posojilnice in to jej tudi postava odločno dovoljuje.
Kaj pa sploh dela naša posojilnica?
1. Ona sprejema zadružnike, ki vplačajo določene zadružne deleže;
2. daja posojila, pa samo svojim zadružnikom, tako kakor pravila določujejo;
3. sprejema denar kot hranilne vloge, kdor ga ji prinese, ali če tega ni dosti, si od družili zavodov vzame na posodo in
L. nalaga svoj denar, če ga ima preveč, namesti da bi ležal suh v blagajnici, koristonosno pri drugih zavodih v smislu postave od 14. aprila 1885.
To je celo poslovanje posojilnice naše in nobeno ne presega mej postave od 27. dec. 1880.
Ne moremo lahko razumeti, kako da naše slavne finančne oblastnije to ne sprevidijo in da nas celo leto s tem trpinčijo in silijo vplačati davek, ki ga postava prepoveduje.
Omenimo še postave od 14. aprila 1885, drž. zak. št. 43, ki dostavlja § 1. postave od 27. decembra 1880, drž. zak. štev. 151 to-le določilo: „da se sme nalagati gotovina tudi pri takih podjetjih in zavodih, ki morajo javne račune polagati" in zakaj se je to dostavilo? samo zarad tega, ker so nekatere finančne oblasti na Spodnje-Avstrijskem začele tolmačiti poslovanje posojilnic, ki namreč svoje novce nalagajo pri hranilnicah in drugih denarnih zavodih, da poslujejo z neudi in niso toraj deležne olajšav že večkrat omenjene postave od 1880 1. Ta nova postava jim pa zabranjuje tako tolmačenje. Da bi pa se odrekala posojilnici uporaba postave od 1. 1880. zarad
tega, ker tudi od neudov novce v hranilo jemlje, to se že dozdaj ni zgodilo, kakor naši posojilnici.
Mi upamo, da bodo slavne finančne oblastnije svojo zmoto sedaj sprevidile in stavimo prošnjo:
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj to pritožbo predloži višji finančni oblastniji, ki se prosi, da blagovoli naši posojilnici pripomoči do pravice, da se na njo uporabi večkrat omenjena postava in da se zbriše predpisana pridobnina.
V Postojni dne 12. novembra 1885.
L. S. Posojilnice podpis.
V zadevi Št. Jakobske posojilnice na Koroškem naredil je urednik Maks Veršec pa sledečo pritožbo:
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku!
Po priloženem plačilnem povelju in podlagi za od-merjenje dohodninskega davka je podpisani posojilnici za leto 1885. predpisan dohodninski davek z izvanredno in deželno priklado vred v znesku 787 gld. 57 kr.
Podlaga temu odmerjenju je bila:
1. Čisti dobiček od leta 1884.
po bilanci v znesku.......................... 179	gold.	57	kr.
2. 5°/0 obresti od vložin, t. j.
društveni	deleži	v znesku	.	.	2669	„	41	„
3. 4 °/0 obresti od nadvložin, t. j.
hranilne vloge	v	znesku	.	.	.	2870	„	53	„
4. Plačani dohodninski davek
v znesku............................. 402	„	77	„
Vkup	toraj	.	6122	gold.	28	kr.
Proti temu odmerjenju dohodninskega davka vloži podpisana posojilnica o pravem času sledečo pritožbo:
Pod točko 3. navedeni znesek 2870 gld. 53 kr., to so namreč 4% obresti od nadvložin ali hranilnih vlog, ni lastni denar, ampak tuji, ker v smislu postave od 18. aprila 1885 (izdana 23. aprila 1885, kos XV.), in v smislu tej postavi pridjanih razlogov, je le tisti denar lastni, ki ga morejo društveniki po pravilih vložiti, t. j. samo zadružni deleži in t. j. namreč tisti kapital, ki se zamore slučajno porabiti za pokritje zadružnih zavez ali dolgov, celi drugi denar se mora smatrati kot posojilo ali hranilne vloge dane posojilnici.
Denarna sredstva posojilnice obstojijo izjemno samo iz vložin po pravilih in iz izvanrednih vložin zadružnikov. Prve vloge so zadružni deleži, toraj lastni denar, med tem, ko so zadnje posojila, toraj tuji denar, tembolj, ker se prve v slučaju kake izgube porabijo za zadnje, toraj za zaveze (dolge) posojilnice.
Po § 2. pod II. d navedene postave se pa ne smejo obresti tujega denarja obdačiti, vse jedno, ako jih vložijo zadružniki ali nezadružniki posojilnice.
Potem takem ni dvombe da se morajo pod točko 3. navedene obresti
v znesku..................................... 2870	gold.	53	krr
izlušiti iz davku podvrženega zneska.
Dalje se mora v smislu navedene postave tudi dobiček prejšnjih let, ki se je v tekoči račun prenesel, odračuniti, toraj odpade tukaj iz leta 1883. preneseni dobiček v znesku .	500	„	84 „
kar se iz računa za 1. 1884. razvidi.
Odračuniti se mora toraj od vkup-nega zneska po 6122 gl. 28 kr. znesek	3371	gold.	37 kr.
in ostane za obdačiti toraj samo .	2750	gold.	91	kr.
Dohodninski davek podpisane posojilnice znaša toraj za 1. 1885:
Od I. 1000 gold.	=	0'3	=	300	gold.
„ II. 1000	„	=	0-5	=	500	„
in od 750 r 91	kr. =	1-0	=	750	„	91	kr.
2750 gold. 91 kr.
toraj od zneska........................ 1550	gld.	91	kr.
5% dohodninski davek v	znesku	.	77	,	55	,
izvanredna priklada..................... 77	„	55	„
155 gld. 10 kr. in od tega 60 °/0 deželna priklada v	znesku	93	„	06	„
celi davek vkup toraj.................. 248	gld.	16	kr.
Podpisana posojilnica prosi toraj predpisani dohodninski davek na to svoto znižati, oziroma od predpisanega davka po................................. 787	gold.	57	kr.
odpisati znesek............................... 539	gold.	41	kr.
Najuljudneje prosimo, slavno c. kr. okrajno glavarstvo naj blagovoli to pritožbo viši oblastniji v rešitev predložiti.
V	Št. Jakobu v rožni dolini 28. aprila 1885.
Posojilnica v Št. Jakobu.
Prva pritožba se je še le vložila in ni dvombe, da se bode ugodno rešila. Pritožba Št. Jakobske posojilnice je pa že rešena, in sicer ugodno, popolnoma v smislu pritožbe.
Vsled te ugodne rešitve bode Št. Jakobska posojilnica imela za 1. 1885. vplačati direktnega dohod, davka z izvanredno priklado vred .	.	.	155	gold.	10	kr.
in 60 °/0 deželno priklado ...	93	„	06	„__
vsega vkup toraj.............................. 248	gold.	16	kr.
med tem ko ji je bilo predpisano .	787	„___57 ,
toraj se ji je odpisalo....................... 539	gold.	41	kr.
Kaki veliki znesek je ta za posojilnico, če se pomisli, da je imela 1. 1884. samo 179 gold. pravega čistega dobička.	_______________
Razne stvari.
V	smislu sklepa občnega zbora izhajala bode „ Zadruga “ od zdaj naprej vsaki drugi mesec. Prihodnja številka izide torej koncem januvarja prihodnjega leta.
Cena se ji zniža na 1 gld. za celo leto in dozdanji naročniki dobijo še prihodnjo številko brezplačno.
Izdajatelj in lastnik: Mihael Vošnjak. — Tisk „ Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Veršee.