Št. 3 (14.399) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 4. JANUARJA 1993 MOSKVA / ZSPORAZUM START 2 O DVOTRETJINSKEM ZMANJŠANJU JEDRSKE OBOROŽITVE Bushev zadnji podpis Z Jelcinom pogovor o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih sega. Neuradno je slišati, naj bi Bush od Jelcina poskušal izposlovati podporo za radikalnejšo resolucijo VS ZN o prepovedi poletov nad Bosno. V dogovorih obeh predsednikov se stališča držav do uporabe zahodnih vojaških letal proti srbskim enotam še vedno razlikujejo, pri Čemer Moskva upa, da politične možnosti za rešitev krize niso izčrpane. Ameriški predsednik je iz Moskve odpotoval v Pariz, kjer sta skupaj z Mitter-random zavrnila možnost enostranske vojaške akcije na ozemlju nekdanje Jugoslavije. MOSKVA - Ameriški in ruski predsednik Bush in Jelcin sta točno opoldne v Kremlju podpisala sporazum o dvotretjinskem zmanjšanju najbolj Uničujočega jedrskega orožja START H. V slovesnih nagovorih sta dokument oba pohvalila, Čeprav zlasti Jelcin ne skriva tehtnih pomislekov glede ratifikacije sporazuma v ruskem parlamentu. Jelcin je v nagovoru ob Podpisu dokumenta izja-vil, da START II po obsegu in pomenu presega vse dosedanje sporazume. Ocenjuje ga kot dosežek vsega človeštva. Hkrati je zavrnil obtožbe opozicije, da sporazum slabi vojaško moC Rusije. Strokovni elaborat je po njegovem dokazal, da bodo stroški za zmanjšanje tega jedrskega skladišča bistveno cenejši od vzdrževanja dosedanjega varnostnega sistema. Gre namreC za vzporedno uničenje- jedrskega arzenala v obeh državah. Predsednik Bush je dejal, da ZDA ne išCejo kakšne posebne koristi od trgovinsko-gospodarskih odnosov z Rusijo, ceš da gre za obojestranski interes in za skupno reševanje krize v svetu. Jelcin je svoj na- govor končal s frazo: »Hvala, George!« Na skupni konferenci je novinar CNN Charles Beerbauer od predsednika Busha želel slišati podrobnosti o razlikah v stališčih obeh držav do bosanske vojne. Bush je odgovoril, da sta si Moskva in Wa-shington glede tega vprašanja zelo blizu in da je skupni cilj mir, medtem ko se neuradno šepeta o velikih razlikah v stališčih. Jelcin je novinarju odgovoril, da si bo Moskva prizadevala doseCi premirje v Bosni aktivneje kot doslej. Nobeden od predsednikov pa ni omenil vojaškega po- METEOROLOGI SE (ŽAL) NISO ZMOTILI Slabo vreme pri nas in drugje v Evropi RIM, LJUBLJANA -Val slabega vremena, ki je z mrazom, snegom in ledom ob novem letu zajel domala vso Evropo, še vztraja. Vremenska ujma je s svojim ledenim plaščem uklenila široka območja srednje Evrope in povzročila hude težave prebivalstvu. Na Apeninskem polotoku je tudi včeraj na Jugu snežilo. Snežna odeja, ki je ponekod dosegla pol metra, je ohromila promet, nekaj krajev pa je celo odrezala od ostalega sveta. Na Tržaškem je tudi včeraj pihala moCna burja. Njeni sunka so ponekod presegli hitrost 100 km na uro in prisilili ljudi, da so, kljub prazniku, ostali doma na toplem. Zivosrebmi stolpec je na kraški planoti zdrknil v jutranjih urah do -10 stopinj Celzija. Po napovedih vremenoslovcev bi se moralo vreme že danes izboljšati. Hudo je bilo tudi v Sloveniji; snežilo je skoraj po vsej državi, najhuje pa je bilo na Dolenjskem, kjer je ponekod zapadlo 40 cm snega. Povsod so bili zastoji v prometu, o hujših nesrečah pa ne poročajo. (Foto TRIO) NEMČIJA Odstopil minister za gospodarstvo BONN - Nemški minister za gospodarstvo in vicekancler Jtirgen Mollemann je v nedeljo odstopil. Obtožen je namreč, da je svoj položaj izrabljal za promocijo podjetja svojega bratranca. Pri tem naj bi uporabljal uradne državne dokumente. Mollemann, elan nemške liberalnodemokratske stranke, je bil minister za gospodarstvo °d januarja 1991. Na tiskovni konferenci je Povedal, da se ne Čuti krivega, s položaja pa bo odstopil, ker se želi izogniti nadaljnjemu obrekovanju. Zvezni kancler Helmut Kohl je odstop že sprejel. (Reuter) ______ŽENEVA / OBJAVLJEN ZEMLJEVID S PREDLOGOM KANTONIZACIJE BIH_ Tako hočejo razdeliti Bosno Izetbegovič predlogu nasprotuje, Vanče in Owen pa vztrajata pri svojih stališčih Predlog razdelitve Bosne in Hercegovine na 10 provinc: 1 - BihaC 2 - Banja Luka 3 - Odžak 4 - Bijeljina 5 - Tuzla 6 - Nevesinje 7 - Sarajevo 8 - Mostar 9 - Zenica 10 - Travnik ŽENEVA - Drugi dan ženevskih pogajanj o povojni ureditvi Bosne in Hercegovine je bosanski predsednik Alija Izetbegovič prvič po izbruhu vojne pred devetimi meseci sedel za pogajalsko mizo z voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Ka-radžičem. »Ničesar nismo dosegli,« je po srečanju slabe volje in z »mrkim obrazom«, kot iz Ženeve piše novinar Reuterja, povedal bosanski predsednik. Očitno razpoloženi Radovan Karadžič pa je bil nasprotnega mnenja: »Velik napredek je, da smo se pogovarjali tako, kot da ne bi bilo vojne,« je dejal. Izetbegovič, Karadžič in voditelj bosanskih Hrvatov Mate Boban so v nedeljo mirovna posrednika Cyrusa Vancea in lorda Owna seznanili vsak s svojimi pripombami na njun načrt ureditve BiH, ki v tej državi predvideva deset bolj ali manj avtonomnih območij, prestolnica Sarajevo pa naj bi bila »odprto mesto« pod nadzorstvom vseh treh bosanskih narodnostnih skupin. Po predlogu mednarodnih posrednikov naj bi skoraj polovico Bosne nadzorovali Srbi. Bosanski predsednik Izetbegovič sicer ni naravnost zavrnil najnovejšega Vanceovega in Ovvnovega predloga, povedal pa je, da so zahtevali veliko popravkov. Bosanska vlada po njegovih besedah ne bo sprejela »ustavne uzakonitve etnične razdelitve BiH in srbske agresije«, še posebej pa se ne strinja s predlagano ureditvijo za Sarajevo. Reuter navaja mnenja zahodnih diplomatov, da bodo s političnim sporazumom samo nekaj tednov pred verjetnim mednarodnim vojaškim posredovanjem največ izgubili prav bosanski Muslimani. Organizatorja ženevskega srečanja Cyrus Vanče in lord Owen sta opozorila, da Čakajo Bosno in Hercegovino še veliko hujši spopadi, če se politiki v Ženevi ne bodo sporazumeli. (Reuter) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Nobenih odpustkov strankam Pobude, da bi ob spremembi zakona za javno financiranje strank italijanskim političnim voditeljem odpustili nekaj dosedanjih »grehov«, so naletele na val protestov. ................stran 4. Rekorden tovorni promet pri Štandrežu Na obmejnem tovornem postajališču Štan-drež-Vrtojba v goriški pokrajini so pozabili na lansko krizo. Promet s tovornjaki se je povzpel do rekordne ravni, k temu pa so prispevale tako vzhodne kot zahodne evropske države. ................stran 4. Gozdni požari pustošijo po Goriškem Po hudem požaru v Vili Frommer je včeraj gorelo na goriškem Krasu in v Brdih. Najobsežnejši jpožar e bil nad Zagrajem, kjer je zgorelo okrog petdeset hektarov grmičevja in borovega gozdiča. Naporno delo poklicnih in prostovoljnih gasilcev ter pripadnikov gozdne straže je povrh ovirala burja. ................stran 5.. Poraz Stefanela Košarkarji tržaškega Stefanela se po bledi predstavi vračajo poraženi z gostovanja v Cantuju. Domači Clear je bil namreč precej boljši in je zasluženo zmagal s 75:63. Tržačani so zaigrali nezbrano, za kar je morda krivo dejstvo, da so pri domačih nastopili vsi najboljši z Američanom Caldwellom na čelu, ki bi »moral« po napovedih pred tekmo zaradi poškodbe počivati. .................stran 10. Milan zmagal tudi v Rimu Nogometaši Milana ne poznajo ovir in tokrat so na olimpijskem stadionu v Rimu spravili na kolena Romo, čeprav so že v 5. minuti zaradi izključitve ostali brez Baresija in tako igrali le z desetimi igralci. Toda kljub temu so Milančani z golom Gullita tudi iz prestolnice odnesli 2 točki in imajo tako še vedno 8 točk prednosti pred drugouvrščenim Interjem. ......................stran 11.. Po 13 letih spet avstrijska zmaga Na 3. tekmi Turneje Intersport v smučarskih skokih je po trinajstih letih v Innsbrucku spet na najvišjo stopničko stopil avstrijski skakalec. Prvi je bil pamreč Goldberger, ki je tako tudi utrdil svoje vodstvo v seštevku treh tekem, v svetovnem pokalu pa se je približal vodilnemu Rathmayrju. Med slovenskimi skakalci je točke osvojil le Franci Petek, ki je bil trinajsti, od Italijanov pa je bil najboljši Ivan Lunardi na 16. mestu. ......................stran 11.. KOMENTAR Omembe vredno leto 1992 Matjaž Albreht Tudi leto, od katerega smo se poslovili v teh dneh, bo v slovensko zgodovino zapisano kot uspešno . Ni bilo sicer tako razburljivo kakor prejšnje, ki ga je zaznamovala predvsem osamosvojitev in desetdnevna vojna, a bilo je leto mednarodnega priznanja in sprejema v svetovno družbo narodov. Obeh dogodkov se morda še ne zavedamo dovolj, toda z njima so se odprle možnosti nadaljnjih povezovanj, ki nam bodo omogočila nenazadnje tudi gospodarsko rast, brez katere bi projekt osamosvojitve Slovenije ostal le torzo. S tega vidika je toliko pomembneje, da je slovenska skupščina, kljub predvolilnim preračunavanjem, tik pred iztekom mandata sprejela zakon o lastninjenju. S tem zakonom in pa z izvobtvijo novega parlamenta se formalno poslavljamo od samoupravnega socializma, katerega posledice bodo še dolgo zaznamovale naše življenje. Notranjepobtično dogajanje je bilo celo leto v znamenju predvolilnega boja. Pričelo se je z razpadom Demosa, ki so ga mnogi sprejeli z razočaranjem in celo z ogorčenjem. Nadaljevalo se je z dvema poskusoma zamenjave mandatarja, kar je odmevalo kot izdaja in levi udar. Končalo pa se je z volilnim porazom državotvornih strank. Vse to dogajanje kaže, da smo državljani Slovenije hitro spoznali, da se razumljivi čas antikomunizma in revanšizma nezadržno izteka. Politika, ki je temeljila na brezplodnem antagonizmu, se je morala končati z izgubo oblasti. Zato je tem bolj nerazumno vnaprejšnje izrivanje in krimina 1 i zi ran je edine nove parlamentarne stranke. Zadovoljni bi namreč morati biti, da se ideje, čeprav skrajne, oblikujejo v parlamentu; za to smo si menda ves čas prizadevati. Zato bi v prihodnjih dneh januarja pričakovali nekaj več politične modrosti in državniške veličine, ki bosta sposobni preseči stare zamere in oblikovati tako vlado, za katero bomo ob koncu leta lahko ugotoviti, da jo je vredno omeniti v pregledu dogodkov. MEDIJSKA INDUSTRIJA Na novo ali sploh prvič Marko Kosnjk Virant Matko K. Virant (Foto: J.S./TRIO) Časopisno pisanje o pomembnih dogodkih v preteklem letu in napovedovanje prav takih v nastopajočem je pravzprav izrekanje sodb o tem, kako posluje medijska industrija. V preteklem letu so ljudje, ki krojijo slovenski medijski prostor, dokončno dokazali, da so drugo svetovno vojno zmožni nadaljevati v softverski obliki, kar nam namesto umiranja na nož zagotavlja sofistificira-no apokalipso na obroke. To ni napoved prihodnosti, temveč le jasna zareza med osebnim prostorom, ki bo nekaterim lahko cvetel v tisoč cvetovih, in javnim prostorom, za katerega nam je bližina neznosnosti porok, da ga ni več mogoče misliti. Veliki dogodki verjetno nastajajo tam, kjer sta se ta dva pola prisiljena soočiti, če niso le proizvod popi- sovalcev. Novinarstvo je med dvema ognjema. Ker se zdaj proklamira za neodvisno, mora dvigniti raven inteligentnosti svojega pisanja in raven odjemalcev. Le tako lahko postane avtonomna sila, kakršna v razvitem svetu menda je. Ce pa je novinarski posel še vedno servis političnim interesom, zagotovo potrebujemo butastega odjemalca, kajti predvsem takega je mogoče voditi za nos. Po predvolilnih propagandnih prijemih lahko presodimo, kako nizko cenijo obstoječi in potencialni oblastniki razumnost ljudstva, ki ga hočejo peljati čez Rdeče morje, saj so se prvič po dolgih časih morali prikupiti. Poleg stare modrosti, da je cesar tak, kakršnega si ga ljudstvo zasluži, se je izkazalo tudi to, da je narod tako bebast, kot si cesar predstavlja. Najpomembnejše v iztekajočem se letu je, da se je vrsta stvari začela na novo ali pa so se sploh prvič zgodile na naših tleh. Kljub temu pa je bil vložen neverjeten trud v to, da bi bilo videti, kot da je vse skupaj tu že od nekdaj. Tako lahko za minulo leto sklenemo, da ima nova država na vseh področjih dovolj strokovnjakov. Isti ljudje, zaradi katerih je bilo nekoč po starem, bodo še toliko bolje zmogli zdaj po novem; še taka kritika univerze, zbiranja, prenosa in razširjanja znanja ne bo zalegla, da bi našli eno samo samcato področje, za katerega bi bilo znanje še potrebno iskati kje drugje ali kako drugače. Se nikoli tako kot v minulem letu se je izkazalo, da je splošna raven samorefleksije v teh krajih tako nizka, da nikoli ne bo mogla tekmovati z visoko viskoznostjo rodbinsko -klanovskih odnosov, ali nazorneje povedano, še nikoli se ni v teh krajih zgodilo toliko pomembnih dogodkov, o katerih javnost sploh nič ne ve, kot ravno v preteklem letu in še nikoli ni bilo v časopisju popisanih toliko pomembnih reči, ki pa za dejanski potek dogodkov, kot se bo izkazalo v bližnji prihodnosti, sploh niso relevantne. Vesel bi bil, če bi to veljalo tudi za te vrstice, kajti napovedovanje nacionalističnih izgredov za konec prihodnjega leta res ni tisto, česar bi se čovek lotil ob koledovanju. Pa srečno! ŽENSKE IN VOJNA ■■■ Degradirane na raven blaga Nina Kozinc / • Nina Kozinc (Foto: J.S, / TRIO) Distanca je kot prvi pogoj objektivnosti vse, kar imajo v izobilju tisti ljudje, ki bi lahko kakorkoli vplivali na potek vojne na Balkanu. Za vsakim politikom in vojakom v balkanski vojni stoji moški s svinčnikom v roki, zato v politiki in medijih prevladuje govorica enega spola, ki svojo retoriko upravičuje s sklicevanjem na objektivnost. Po tej logiki jaz ne bom objektivna, pravzaprav kaj takega sploh nočem biti, kajti pisati hočem o ženskah in mizeriji, ki jim jo je prinesla vojna. Nasilje nad ženskami in spolna zloraba otrok je sicer nevidna realnost tudi tistih družb, ki živijo v miru -na primer slovenske. Zato je spolno izživljanje nad ženskami, deklicami in otroki v BiH le radikalizacija odnosov moči med spoloma, kar je enkrat za spremembo prodrlo v medije in ziriti-ralo javnost. Seveda govorim o tuji javnosti, slovenske tako ali tako ni. Med balkanskimi politiki in vojskovodji ni žensk. One in njihovi otroci so napolnili begunska taborišča, kamor so jih zaprli kot potencialne kriminalce. Vsaj pravijo tako, mar ne? Mnoge niso pobegnile, pa so jih strpali v posilje-valska taborišča. Tudi osemletne punčke. Ali sedemnajstletno Marijano iz severne Bosne, ki so jo po desetkrat na dan štiri mesece posiljevali. Ona je preživela, veliko jih ni. Spopadi na Hrvaškem so prenehali v začetku leta, pa je državna roka že maja segla po ženskem telesu. Po materialnem in fizičnem vojnem uničenju je postala Hrvatica (!) preveč pomemben element v prenovi Hrvaške, da bi smela samostojno odlo- čati o svoji rodnosti. Pravico do izbire je preklel famozni koncept o demografski obnovi Hrvaške, ki poleg tega predvideva še preprečevanje tako imenovane neženskosti (beri poznega poročanja) in ustoličenje materinstva na najvišje mesto v hierarhiji poklicev. Seveda naj se matere z otroki ne zaposlujejo. Skratka, gre za načrt, ki vrača položaj ženske na Hrvaškem stoletja nazaj. Pri takšnih načrtih so lahko Jelena Lovrič, Rada Ivekovič, Slavenka Drakulič, Vesna Kesič in Dubravka Ugrešič le čarovnice. Da bi bil paradoks še večji -postale so posiljevalke hrvaškega naroda, kot jih je nedavno obtožil zagrebški Globus. Seveda to ni naključje, saj gre za pionirke feminizma v pokojni Jugoslaviji, predvsem pa za neodvisne ženske publicistke in znanstvenice, ki so se dvignile nad gnojnico nacionalizma in sovraštva na Hrvaškem. Spolno egalitarne družbe (matriarhat se prevečkrat pojmuje kot diametralno nasprotje patriarhata) ne poznajo posilstev ali nasilja nad ženskami. Zato ostajajo samo utopična verzija vseh tistih, ki vedo, da je izživljanje v soseščini ena od oblik degradacije žensk na raven blaga za to ali ono potrošnjo: državno, narodno, ideološko, etično in moralno, za poniževanje sovražnika ali njegovo discipliniranje. t 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 1,6 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. vojvodinski madžarski pesnik (Karoly), 4. pritlikava doga z veliko glavo, 8. svetlorjav strupen južnoevropski pajek, 11. glavno mesto Jordanije, 12. škotska rodovna skupnost, 13. delo pisatelja pod 2. navpično, 14. antični Beotijci (iz črk IONA), 15. telesni položaj v jogi, ugoden za meditacijo, 17. pomol, mostovž, 18. novo srebro, 20. dežela v Skandinaviji, 23. mesto in ljudstvo v Nigeriji, 24. ogljikovodik z enojno vezjo med C atomi, 28. prazgodovinsko zatočišče pod skalnim previsom (iz črk RIBA), 30. sol sečne kisline, 31. ime avtorice knjige vegetarijanskih receptov Miklavčič-Predan, 32. škotski ovčar, collie, 33. grški filozof in matematik, ki je prvi izračunal obseg zemlje, 35. pritisk, 36. Marijina mati po bibliji. Navpično: 1. napad, naskok, 2. priimek francoskega pisatelja, Nobelovega nagrajenca leta 1957, ki je umrl na današnji dan leta 1960, 3. kaplja znoja na čelu, 4. kemijski znak za mangan, 5. palica za čiščenje pluga, 6. španska igra z žogo, 7. v soli konzervirana riba sled, 9. sladek južni sadež, 10. mesto v vzhodni republiki, 16. sinjska viteška igra, 19. Kastorjev brat dvojček, 20. ime filmske igralke Keaton, 21. ime pisatelja pod 2. navpično, 22. zobati kit enorožec, 25. krastača, 26. mesto ob reki Kocher v Nemčiji (iz črk ALENA), 27. velik gorski vrh, 29. mednarodna zveza letalskih družb, 34. angleška kratica za “vse v redu”. Simon Lenarčič DOGODKI IN DOLGO T RAJANJE Kako naj se še veselimo? Albert Mrgole ~re čas dogodkov in I čas dolgega trajanja. I Je čas, ki se nenehno spreminja, pa vendarle se v njegovem neskončnem prehajanju odločimo za trenutek, ko obredno prekinemo dolgotrajno tekmo s časom in ga določimo v trenutek. Cas Štejemo po letih. In konec leta je tudi čas bilanc, obračunov. Da bi pozabili ali da bi se pravilno umestili vnaprej? Da bi se preslepili in se za trenutek predali obrednemu verovanju v uresničitev nikoli uresničljivih želja? Resda so bili dogodki, ki pa so navsezadnje odraz nečesa pod njimi, nečesa, kar traja dlje od dogodkov in kar na koncu tudi omogoča, da se določene slučajnosti pojavijo kot dogodki. Dogodki se bodo pletli v spomine, Življenje pa bo plavalo po poteh dolgega trajanja. In navsezadnje, v življenju ponavadi ni velikih sprememb, spet drugič pa nas bo čisto nepričakovano presenetilo, ko ne bomo mogli več naprej po ustaljenih poteh. |-t-|ako se dogodki prepletajo, od -L vstopa v računalniško civilizacijo ob jutranji kavi, brskanja po življenju knjig in njihovih misli, življenju na fakulteti, v mestu, na vasi, do večernega vstopa v svetovni red časopisnih poročil in TV dnevnika. Za tem sledi pravljica otrokom in omotična predanost verovanju otroške naivnosti. Je med otroškim poslušanjem pravljic in našim razumevanjem svetovnega reda navsezadnje kakšna bistvena razlika? V preteklih letih sem se kljub vednosti o divjanju vojne po svetu, skoraj povsem neobremenjeno veselil novoletnega praznovanja. Svet, ki me je obdajal je bil v naivnem pogledu videti tako varen in napredujoč, tako malo je bilo potrebno za skoraj hipnotično verovanje lastnim željam, zdaj dvomim tako o varnosti kot o napredku; tudi pokanje petard me ne more pripraviti v praznični hipnotizem, saj je preblizu grmenju granat in torej dokaj neokusen način za ustvarjanje prazničnega vzdušja. si skušam odgo-| voriti na vpraša-V—J nje, zakaj praznujemo Novo leto, zakaj je to del naše kulture, se znajdem pred težavo, ki je podobna vprašanju, zakaj se po slovensko konju reče konj. Tako so nas pač naučili, praznovanje Novega leta pač pripada redu »od nekdaj so ljudje to počeli, tako so nas naučili naši predniki« redu podobnemu besednemu ritualu, ki nas uvede v pravljico. »Bilo je nekoč,« kar je povsem dovolj, da se pre- damo zagonetnemu občutju prijetnosti, ki je predpogoj za uživanje v omotični dremavici. Morda bi tudi za doživljanje sveta okrog nas lahko rekli, da gre za podobno naravnanost našega duha, ko se ob dogodkih, ki jih ne razume, predaja nekakšni omotični fasciniranosti podobni otroškemu pričakovanju po besedah: »Bilo je nekoč...«, gre za skorajda omamno hipnozo verjetja v določenost pogojev našega bivanja. •yr -rkolikor si postaji vi jam o vprašanje V na področju, ki pripada redu samoumevnosti kulturne prakse določenega časa in prostora, smo se postavili v položaj opazujočih marsovcev. Res je sicer, da početja tudi domorodci ne razumejo, vendar ga s predanostjo in uživanjem prakticirajo, ne da bi se pri tem spraševali o njegovem smislu. Skušal bom slediti marsovskemu pogledu in si za začetek ogledati materialnost novoletnega praznovanja, oz. v čem se praznovanje loči od vsakdanjega življenja. Vselej se pojavlja nepogrešljiva zbirka, kjer gre za hrano, pijačo, obleko in dekoracijo prostora, in vse po vrsti je izbrano po merilih, ki te materialnost uvršča na lestvici prestiža višje od nivoja vsakdanjega življenja. Ljudje torej sodelujejo v igri, oblečeni v dekoracijo želja, in ta igra »kot da gre zares«, igra, ki jim omogoči, da se za čas praznovanja počutijo kot bi resnično živeli Zelje boljšega življenja, jih navdaja z veseljem, z nekim skorajda zaslepljenim veseljem. Lahko bi rekli tudi drugače, vzrok samodejnega veselja ob praznovanje verovanjskega značaja: sprva vnaprej verjamemo, da k praznovanju sodi dobra volja ( in veselje resnično pride kot samoure-sničljiva prerokba), verjamemo, da izrekanje vseh dobrih voščil tudi v resnici pomeni njihovo bližnjo uresničitev. Verjamemo, da je dovolj izreči želim ti vse najboljše, želim ti zdravja, sreče, izpolnitev skritih želja..., in besede bodo delovale kot čarobni ukazi. /^~\b novoletnem I 1 praznovanju smo torej kot tukajšnji domorodci naravnani k samoumevnemu veselju, ki se spoji z drugo zanimivostjo: v nekem dogovorjenem trenutku se odločimo in pričnemo na novo šteti čas. Cas se sicer nenehoma spreminja, vendar je letni ciklus tisti, ki ga naša civilizacija v celoti obredno priznava. Dogodke razvrščamo po letih. In zakj naj bi bili dogodki pomembni? Mar praznoverno pričakujemo, da bomo izneponovlji-vosti dogodkov lahko napovedali njihovo prihodnje sosledje? Pa vendar, kakorkoli ne moremo najti zadovo-ljih odgovorov, Novo leto doživljamo v nepo-jasnjljivem veselem pričakovanju novih pomembnih dogodkov. -g—*ri tem nam tudi yJpolitični nagovor -L riše podobo sveta, podobni tisti, ki si jo sami rišemo ob najlepših željah za prihodnost. Razlika je morda zgolj v tem, da si politični nagovor vsakih nadene slavnostni dekor, ki poslušalstvo prav tako vsakič zaziblje v omotični dremež. Tako doživljamo na eni strani podobo sveta, v katero nas z videzom dobronamernosti nagovarja politični diskurz, in podobo učinkov istega diskurza. Skupek je na zunaj podoben obliki starozaveznega psalma, antitetičnemu paralelizmu, vendar ob popolni odsotnosti lirične estetike. Kako naj torej opredelimo dogodke preteklega leta? je leto, ko se se vzpostavljala JL določena razmerja, ki presegajo minljivost dogodkovnega in pričakujemo lahko, da bodo dolgotrajneje zaznamovala duh našega življenja v prihodnje. Strpnost se bo borila s sovraštvom. Leto, ki je za nami, se je najavljalo v pričakovanju evropskega združevanja. Prizadevanja v tej smeri so bila resda velika. Združevanje vzhodnega k zahodnmeu pomeni za ene neznosno obremenitev, za druge pa dokončen razpad. Nemčija je pri tem le predlanska metafora. Razpadel je sistem, ki je pol stoletja določal način življenja in mišljenja svetu vzhodno od Labe. Je razpad sovjetske in balkanske zveze pogoj, da bi lahko nastala evropska zveza? -j- *~akšnega značaja 1^ je evropsko pove-JL\.zovanje, ki ga spremljamo ob sosledju dogodkov v dinamiki političnega življenja, ko v vsakdanjosti življenja posameznih dežel doživljamo porast izbruha nestrpnostnih nacionalističnih strasti, ki niso od včeraj, in ki jih odhod neke garniture ljudi s politične scene ne bo odnesel v večno pozabo? Diskurz politične želje riše podobo združene Evrope, ki bi naj omogočala svobodnejši razcvet kapitalistične produkcije in menjave dobrin ter pripeljala do splošne človeške blaginje, spoštovanja in priznavanja različnosti. Resnica te praznične retorike je porast rasne nestrpnosti, krepitev fašizma z vsemi ustreznimi navezavami, genocid nad kulturno drugačnimi. Do vojne se praznična govorila opredeljujejo kot do neke metafizične naravne zname- nitosti. Na veliko so se angažirala v organiziranju enih in drugih mirovnih konferenc; »nepolitične« so še bolj utrjevale zavest nemoči civilne družbe pred nasiljem vojaškega državnega aparata. Krog je začaran: vojna je argument za razmah vojne industrije in trgovine, civilna družba pa nemočna sledi vnaprej uravnanim pravilom igre. -rgre časa tudi doma-I čim logom ne priza-A-našajo. Medtem, ko na Slovenskem že vsi počasi verjamemo, da mana obljubljenega Zahoda curlja tudi na področje našega življenjskega standarda, imamo čedalje manj časa, da bi sploh karkoli mislili. Srca imamo polna vojne, misel se ukvarja s klasifikacijo političnih strank. Pri tem je leve strah pred klerofaši-zmom, desni vidijo na vsakem koraku vračanje realsocialističnega terorja. Igre združevanja in razpadanja, ki niso po meri evropskega okusa. Učinek: Slovenska nasprotja lahko v en glas govorijo 0 nacionalni skupnosti samo ob produkciji sovraštva do vsega tujega. Slovenci so se predlanskim veselili odhoda orožja in danes na nekem novem orožju grade svoj nacionalni ponos; zaradi onega prvega ljudje beže v sramotno izgnanstvo, drugo orožje, ki je nacionalno zavedno, izrinja begunce iz podobe slovenskega vsakdana. To je leto, ko je med ljudmi postalo samoumevno, da ne pripadajo več južnoslovanskemu kulturnemu prostoru. Ob diplomatskem prizadevanju in iskanju sleherne bilke za navezavo stikov z Evropo, ista Slovenija po drugi strani diplomatsko odreka gostoljublje »južnemu« intelektualcu, ki ima v svetu vzpostavljene zavidljive kontakte znotraj svojega kroga. V boju za dominacijo Ljubljane nad ostalimi slovenskimi mesti in vzporednem univerzitetnem rivalstvu, sta se je združila ljubljanski in mariborski intelektualni potencial ter ustanovila novo univerzitetno ustanovo: v tem letu je tako nastal Institutum Studiorum Humanitatis. Hkrati pa se bomo leta 1992 spominjali po popolnem zaprtju medijskega prostora, ki bi omogočal svobodno produkcijo ktitične humanistične misli. Nadalje so se na eni strani umestili tisti, ki so postali lastniki podjetij, majhnih in velikih, na druga pa večina, ki je več ali manj za vselej onemogočena, da bi postala kaj več kot lastnina prvim in jim pod ceno prodajala svojo delovno silo. f-yremo torej na 1 bolje ali v neusta-VJ vljivi smeri uničenja? So dogodki tu sploh še kakorkoli pomembni? Naj potemtakem še komu želim v prihodnje vse dobro? In naj še kdo reče, da stvari ne gre jemati tako zares? KULTURA Ponedeljek, 4. januarja 1993 Ob razstavi sovjetskega socrealističnega slikarstva v Palais beaux arts v Bruslju. Prvi vodja sovjetske oktobrske revolucije Lenin ni bil nagnjen k novostim, tudi k tistim v ' umetnosti ne, kljub temu pa je sovjetska umetniška avantgarda ob podpori kulturnega ministra LunaCarskega v kratkem Času doživela blešCeCe trenutke spontane inventivnosti in ustvarjalne svobode. Na področju likovne umetnosti sta konstuktivizem in supre-matizem ustvarila dediščino, pod katero so se Podpisali Mihail La-rionov, Ljubov Popova, Sagal, Kandinski, Rod-Cenko, Malevic in Tatlin in ki je postala trajna vrednost celotne svetovne avantgarde. S svojo spontano inventivnostjo, svobodo izražanja in ob oplajanju z drugimi umetniškimi področji (film, gledališče, kabaret, cirkus, glasba) je sovjetska likovna avantgarda v dvajsetih letih zaživela le za kratek Cas. Vzrokov ne gre iskati v morebitni izrabljenosti ali izpetosti njenih ustvarjalcev, temveč v ukrepih despota Stalina, ki je s svojim diktatom okusa že leta 1926 onemogočil njeno delovanje,- Na začetku tridesetih let se je začela vladavina socialističnega realizma, navdihnjenega z obnovljenim duhom realizma, ki je v ruskem slikarstvu doživel razcvet ;°b koncu devetnajstega stoletja, in sicer kot svojevrstna apologija obdobju carizma. Novi »oCe naroda« je anatemiziral umetnost avantgarde kot neproduktivno in sumljivo ter hkrati umetnosti vsilil vlogo polepšane resničnosti, umetnikom pa zaukazal, naj postanejo »inženirji človeških duš«. Tako je umetnost postala sestavni del in orodje poveličevanja nekega sistema in ideologije, emanacija duha prav tega sistema, polepšane resničnosti in njenih samooklicanih vodij. Nastajala je po diktatu resničnosti kot njena idealizirana slika, z dominantnim politično-ideološkim kontekstom estetske norme, prav tako pa tudi snovi, motivi in teme, ki so bili predpisani s pravili uradne esnafske organizacije (združenja umetnikov). Ne samo, da je sovjetsko slikarstvo v obdobju socialističnega realizma moralo biti realistično tudi po duhu, temveč je postalo sublimacija resničnosti, ki ji je želelo biti podobno, a jo je predstavljala v siju neskaljenega optimizma. Hkrati je bilo slika zaslepljujočega romantizma, anahronističnega v svojem prizadevanju, da s pripovednimi elementi, kompozicijo in barvitostjo (eksplozija žarečih tonov, bleščeča svetloba Apoteoza polepšane resničnosti Risto Vitanov ipd.) ovekoveči radost življenja v obdobju socializma, delovni polet, uspehe, gradnjo, kolho-zniško vzajemnost in pripadnost partiji. Zlom komunističnega imperija na evropskem Vzhodu so na Zahodu sprejeli kot možnost ugotavljanja določenih korektivov v odnosu do umetnosti, ki je nastajala po nareku uradne estetike, pa tudi najrazličnejših oblik »samostojne«, »neodvisne«, »podzemne«, »samonikle« produkcije. Ideološke razlike so nujno povzročile tudi estetske; prepad je bil v nekaterih primerih nepojmljiv. Svojevrsten estetski šok, ki ga prinaša bruseljska razstava sovjetskega socrealističnega slikarstva z izborom šestdesetih slik (z nekaj primerki Časopisa Sovjetski ekran in podobnih publikacij) kažejo na nihanje v umetnosti, ki je vnaprej prezirana zaradi preprostega dejstva, da prikazuje lažno in polepšano sliko resničnosti, estetski kriteriji pa so zanemarjeni glede na ideološko-politi-Cni kontekst samega likovnega sporočila. Bruseljska razstava zajema štiri desetletja nastajanja te umetnosti (1930 - 1970), panoramski pregled pa omogoča uvid v tri pomembna obdobja. V začetnem obdobju je še mogoče videti sledove nekakšne nedolžiie naivnosti, na primer na sliki Georgija Rubijova Sestanek partijske organizacije v tovarni (1932), ali v primerih pošastne monumentalnosti, ki -se-že-v temelju izneverjajo duhu realizma, lažnost in poveličevanje pa se stopnjujeta z naraščajočo pomembnostjo »oCeta naroda« in drugih vodij. Za drugo obdobje so značilni trdovraten este-tki dogmatizem, ždanov-stvo in uradna vladavina povojnega »socialističnega realizma« z dominantnimi portreti vojskovodij (izrazit primer je Portret maršala Vasiljevskega, ki ga je 1. 1947 naslikal Aleksander Laktionov), katerih hiperrealistiCni izraz mrazi duha. Tretje obdobje predstavlja tako imenovani »grdi realizem«, gibanje, ki je nastalo v šestdesetih letih v odgovor na nova zaostrovanja ob koncu obdobja Hruščova, ki je kot kratkotrajna otoplitev prineslo nekaj umetniške svobode. »Grdi realizem« ni nikakršno nasprotovanje dominantnemu duhu vladajočega realizma, razen z delno svobodo pri izbiri motivov in fomalnih slikarskih elementov, medtem ko se ikonografija v bistvu ne razlikuje od uradnega realističnega slikarstva. Poveličujoča apologija ideologije in nasilnega duha socializma, anhro-nizem, ko gre za mučno prizadevanje po navezovanju na tradicijo (naslanjanje na ikone in njihov slog na portretih vojskovodij), lažni in nespretni poskusi izražanja ponarejene radosti fanatičnih komsomolcev, vojnih zmagovalcev, herojev dela, idiličnih prizorov obiranja paradižnikov, partijskih srečanj, svečanih premorov kolhozni-kov ob prebiranju Pravde in podobnih motivov...je slikarstvo, žalostno v svoji umetniški oguljenosti, še posebej, ko zgubi ideološko-politiCni predznak. Pred seboj imamo svojevrsten eksotični pogled nazaj, ki s svojo žalostno usodo opominja, v kolikšni meri je umetnost podvržena obsodbam, Ce si za svoje izhodišče vzame ideološke cilje in se postavi v službo politični propagandi. Vzporedno z razstavo sovjetskega socialističnega slikarstva je v isti zgradbi postavljena razstava z naslovom Montaža in moderno življenje. Gre za zgodovino razcveta fotomontaže (1919 - 1942) in uporabo fotomontaže za doseganje umetniških ali neposrednih političnih ciljev. Poleg tega se v filmskem muzeju (znameniti bruseljski kinoteki) odvijata dva cikla filmov, posvečenih sovjetskemu socrealističnemu filmu in virtuozni montaži. Razstava prinaša zadovoljiv in celovit vpogled v obdobje prevlade slepe ideologije na področju, ki je namenjeno ustvarjalni svobodi. V naslovu: odlikovanje zaslužnim umetnikom v sedemdesetih letih. (Foto: arhiv) Spodaj: P: Lebedev: Dva (1988) (Foto: arhiv) Portreti Stalina so po Borisu Groysu "najvišji dosežki socrealizma" (Foto: arhiv) V zadnjem desetletji oda umetnost sociali; Cnega realizma že ved Predmet trendne poz ??sti, od Komarja Melamida, ki sta s< Navedki in reinterpret; Jami državne umetne stalinističnega obdo znasla na toboganu p trnodernizma, do »di; nerskega socializrr ®dadih Britancev v z nnjih osemdesetih le Wd Paula VVellerja in I Wedgea rest.Departmenta) hodnega trenda, ki je Posebej v Času, ko je zrušen berlinski zid urah Raket ter v udar: in partijskih značkah videl nove modne teme. Videti je bilo, da je samo še vprašanje Časa, kdaj bodo tudi prava dela socialističnega realizma, ki že vrsto let pritegujejo pozornost nekaterih umetnikov in teoretikov, pritegnila tudi pozornost umetnostnega tržišCa. Konkretna napoved je prišla pred dvema letoma z vestjo, da je neki Jean-Paul Pianta v mrzličnem zbirateljskem pohodu po stanovanjih in ateljejih sovjetskih umetnikov uspel zbrati eno najveejih zasebnih zbirk sovjetske umetnosti. Čeprav po nje- govih besedah ta zbirka ni namenjena prodaji, je očitno, da je šlo za prvi korak dvigovanja tržne cene. Ce je bila do zdaj zgodovina socialističnega realizma, z izjemo Aleksandra Deineka, zares »zgodovina umetnosti brez imena«, je zdaj treba pričakovati diferenciacijo kritikov, Kudrina, Ko-tiliaruva, Zinova, Ali-mova, Gorlova, Zem-skova, Solomina, Lisen-ka, Kaliagina. Vrsta tekstov, monografij, razprav, razstav... A ne glede na začetni motiv bi plavanje tega travmatičnega, odrinjene- L1KOVNA UMETNOST / TREND na kapitalističnem tržišču Dejan Krsic ga kompleksa umetnosti na površje utegnilo prispevati k spremembi pojmovanja in doživljanja pretekle in sedanje umetniške prakse. Doslej so delom socrealizma in nazikunsta pogosto odrekali kakršnokoli umetniško vrednost. Običajno so to pojasnjevali s formalistično idejo, Ceš da se ta dela »ne ukvarjajo s specifičnimi slikarskimi problemi«, s problemi forme. Toda ukvarjanje s »formalnimi slikarskimi problemi« kot s ciljem, namenom in najveCjo vrednostjo umetnosti poudarja le določena ideologija nekega obdobja, prostorsko in Časovno relativno omejenega kroga evropske umetnosti modeme dobe. ModernistniCni teoretiki menijo, da motiv ne predstavlja tudi vsebine slike, da je bistveno zgolj) naCin obdelave, s Čimer diskvalificirajo socrealistično slikarstvo safno zaradi tega, ker ni nekaj drugega. jf V primeru socialističnega realizma nikakor ne moremo govoriti o diletantizmu, nesposobnosti ali pomanjkanju slikarske spretnosti. Predvsem gre za drugačno razumevanje položaja in vloge umetnosti. Socialistični »inženirji človeških duš« se nam zdijo kot razgaljeni modeli postmodernih umetnikov - kot industrijski delavci, ki ustvarjajo ekonomsko in ideološko blago. Obstaja pa tudi drugačna možnost branja. Socialističnega realizma, ki je v nasprotju z modernističnim »formalizmom« poudarjal »spoznavno funkcijo umetnosti«, ne smemo v celoti poistovetiti z ždanovsko interpretacijo, z »lakirov-ko«, s shematiziranimi prikazi optimizma delavcev in kmetov, kakršni so prevladovali na plakatih in v scenografijah partijskih kongresov. Ali ni Lenin s tem, ko je leta 1918 izjavil, da je delovanje na polju umetnosti ena prvih nalog Partije, umetnosti dodelil pomen, kakršen ji v »demokratičnih režimih« ni bil nikoli priznan? V to so bili prepričani tako umetniki kot oporečniki. Današnji problem vzhodnih postdisidentskih umetnikov je prav izguba te vloge in vere v globlji družbeni smisel umetnosti. Zdaj, ko je propadla državna oblika socializma, je na umetnost znova mogoče gledati tudi kot na utopični projekt, kraj in prostor ohranjanja ideje boljše, bolj pravične, humane družbe. Zato tudi ni Čudno, da so se zahodni marksistični teoretiki pretežno posvetili analizi kulture. Ta zgodba pa ima tudi svoj krajevni epilog. Ko sem letos poleti tako kot vsako leto odšel na Bol na otoku BraCu, sem doživel šok: spomenik padlim borcem, ki se ga spominjam iz otroštva, je porušen, bronasti kip borca z mitraljezom na ramenu pa je bil ponujen v odkup Odpadu, okrog Cesar je nastala tudi Časopisna polemika o obravnavi spomenikov NOB. Ne vem, kakšna je zdaj usoda tega spomenika, ali so ga pretopili ali shranili za kakšno prihodnjo zbirko za kakšen muzej v prihodnosti. MogoCe je ta spomenik, delo Mirka Ostoje iz leta 1951, zares nekakšno rutinsko oziroma maniri- sticno delo s preveč poudarjenimi proporci, s konvencionalno ikonografijo bojevniškega prezira in podobnim. Vendar pa je ob »Zlatnem ratu«, Dominikanskem samostanu in še nekaj takšnih krajih in objektih vsekakor bil eden prepoznavnih znakov Bola. Prevzela nas je njegova čudna okornost, mešanica utopičnega in ideološkega in smo zato o njem govorili kot o »spomeni- ku nad vsemi spomeniki«. Tokrat v bližini paC ni bilo tujih zbiralcev in tako je ta kip verjetno izgubljen za zmeraj. Očitno spet deluje »sočasnost različnih obdobij«. Medtem ko je na zahodu uvozni socrealizem modni hit, je pri nas nastopilo obdobje ikonoklazma. Ne da bi se spuščali v razmišljanje, ali gre za zavestno in namerno kulturno politiko, vendarle zbode v oCi, da gre za strategijo zože-vanja izbora v tem občutljivem Času definiranja preteklosti in kreiranja tradicije. Ne samo, da potihem ali nasilno izginjajo spomeniki antifašističnega boja, tudi v Časopisnih polemikah je »avantgardna umetnost« obtoževana za služenje komunističnemu režimu! Kot bi se programerji kulture ne naučili, da odrivanje v podzavest nujno vodi do nevroz. A. Kosolapov: Reklama za Time Square (projekt) (Foto: arhiv) NOVICE MRAZ / 2E OSEM LET NI BIL TAKO HUD r FINANCIRANJE STRANK n Okruten umor v bližini Rima RIM - Morilec ga je slekel, ga privezal za noge, roke in okoli vratu k postelji in ga nato pobil z rezilom. Tako je v kraju Guidonia pri Tivoliju umrl Andrea Agliata, po rodu iz Sicilije, ki pa je že vrsto let živel v Laciju. Njegovo truplo so našli karabinjerji v njegovem stanovanju, potem ko so jih sorodniki opozorili, da moškega že nekaj dni ni bilo na spregled. Po izvidih sodnega zdravnika, naj bi morilec umoril Agliato 23. ah 24. decembra lani. Preiskovalci menijo, da je v umor vpleten kdo od umorjencevih prijateljev in so usmerili preiskavo v kroge tamkajšnjih homoseksualcev. Agliata se je pred dvema mesecema loCil od žene. V baru železniške postaje zaplenili večjo količino petard CARRARA - V Avenzi, malem mestecu pri Massi Carrari v Toskani, so očitno zelo navezani na umetne ognje. Tako bi lahko sodih po neverjetnih količinah petard in podobnega pirotehničnega razstreliva, ki prihajajo na dan v tem kraju. Potem ko so dan pred Silvestrovim karabinjerji zaplenili v neki trgovini lovske in ribiške opreme kar deset stotov razstreliva, za katero lastnik trgovine ni imel ustreznega dovoljenja, je včeraj prišla na dan še ena izdatna in prav tako nedovoljena zaloga petard v baru tamkajšnje železniške postaje. Tokrat so zaplemb »le« en stot vnetijivih snovi, lastnika bara pa seveda prijavili sodišču. Inštitut za otroštvo v Trstu razpisuje študijsko štipendijo TRST - Gre za devetmesečno štipendijo, ki velja za univerzitetne diplomirance iz medicine in kirurgije, morebiti podaljšljivo in usmerjeno k sodelovanju pri uresničitvi raziskovalne pobude na področju otroškega zdravstva. Prošnje za udeležbo pri natečaju, izpolnjene na kolkovanem papirju vrednosti 15.000 lir, morajo interesenti posredovati najpozneje do 12. ure dne 14. januarja 1993 tajništvu Inštituta za otroštvo v Istrski ulici št. 65/1, Trst, na katero se lahko obrnejo tudi za podrobnejše informacije. Bencinski boni 92 so še veljavni TRST - Komur ni uspelo uporabiti vseh bencinskih bonov, ki jih je bil deležen v preteklem letu, jih bo lahko izkoristil do 15. januarja. Medtem so že tik pred pragom novi boni za leto 1993. Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da jih bodo zaceli razdeljevati 19. januarja. Avtomobilisti jih bodo lahko dvignili najkasneje do 26. februarja. Srednja in južna Italija pod debelo snežno odejo Smrt deteta v rešilcu, ki ni mogel naprej zaradi hudega meteža V Rimu že dolgo ne pomnijo tako ostrega mraza RIM - Vremenoslovci so napovedali, da bo hud mraz, ki je zajel Apeninski polotok, jutri nekoliko pojenjal. O ujmi, ki je pokazala zobe z obilico snega zlasti v srednjih in južnih predelih države, pa tudi na otokih, sicer pa z nizko temperaturo, kakršne nismo bili vajeni v Italiji že polnih osem let in jo je zaradi tega toliko bolj občutiti, se je tisk seveda upravičeno razpisal. Kako bi se tudi ne, ko pa je povzročila celo vrsto hudih nevšečnosti, pa tudi tragedijo - smrt novorojenčka, ki so ga z rešilcem peljali v bolnišnico, a je snežni metež vozilo zaustavil toliko Časa, da ni bilo detetu več pomoči. Da ne govorimo o revežih, ki živijo v nesegretih zasilnih bivališčih na obrobju velikih mest in jim prinesejo tu pa tam kakšen topel obrok hrane prostovoljci. V Emiliji-Romagni je bilo vCeraj oblačno, snežilo pa je samo na Apeninih in večjih težav ni bilo, razen v železniškem prometu, saj so prihajali vlaki z juga v Bologno z veliko zamudo. Toda v južnejših deželah, od Campanie, Umbrije, Abrucov in Ba-zilikate do Apulije, Kalabrije in Sicilije ter celo Sardinije, so bile vremenske razmere mnogo slabše zaradi snežne odeje, ki je ponekod celo v ravninskih predelih dosegla polmetrsko debelino. V škripcih so se znašli predvsem letoviščarji, ki so si privoščili oddih od božica sem in se jih je zaCela velika večina vračati domov ravno včeraj. Kljub snežnim plugom so na marsikateri cesti, zlasti v hribovitih območjih, kjer so smučišča, nastale dolge kolone avtomobilov, ki niso mogli ne naprej ne nazaj. Sneg je pobelil celo obmorska letovišča na Siciliji, recimo Taormi-no, ki so običajno skozi vse leto v soncu; ne samo, temperatura je zdrknila pod ničlo, obenem pa je pihal silovit veter, ki je močno zaviral plovne zveze. Sneg je zapadel tudi na turističnih plažah Sardinije, kjer ga ravno tako niso vajeni. V goratih predelih Bazilikate, a tudi Sicilije in drugih dežel je živo srebro zdrsnilo celo do 14 stopinj pod ničlo, mnoge vasi in zaselki pa so ostali izolirani od sveta ter brez vode in električnega toka, tako da jim je morala priskočiti na pomoč civilna zaščita. Ta je aktivirala trinajst centrov za pomoC, njeno delo pa spremlja notranji minister. Strah pred odpustki politikom Drago Gašperlin RIM - Italijanska politika je zakoračila v novo leto v znamenju nekaterih odmevnih dogodkov. Omenjamo le dva. Dopisnik New York Timesa je tako rekoč obdolžil Andreottija, da se je specal z mafijo, mnogokratni ministrski predsednik pa hoče razčistiti, Ce je šlo zgolj za novinarski podvig ali pa je za tem kaj hujšega, destabili-zacijskega. Andreotti ni reagiral na njemu lasten način - ironično, ampak je hudo jezen. Drugače - strpneje, je nastopil tudi zastavonoša Severne lige Bos-si: nikakor ne mara razpoloviti Apeninskega polotoka, v isti sapi pa poziva Martellija in Se-gnija, naj vendarle zapustita socialistično oziroma demokristjan-sko ohišje in skupaj z La Malfo pomagata zgraditi novo Italijo -toda naglo, sicer bo prepozno. Državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro ni tako pesimist: Italija bo nanovo zaživela, je zatrdil v novoletni poslanici, zato pa je treba utrditi institucije, a tudi obvarovati pred razpadom strankarski sistem, ki je porok za ohranitev demokratične ureditve. Toda predsednik republike je tudi ožigosal nepoštene politike in zabičal, da jim za nobeno ceno ne gre deliti odpustkov. In ravno v tem grmu tiči zajec. V četrtek se bo sešel pod vodstvom socialista Luigija Covatte pododbor, ki v sklopu senatne komisije za ustavne zadeve snuje poenoteno besedilo novega zakona o državnem financiranju političnih strank - prihodnji teden bo osnutek besedila obravnavala sama komisija, ki ji predseduje Antonio Maccanico. »Vprašanje bi morali razrešiti do konca januarja,« je izjavil le-ta in strankam se v resnici mudi: preprečiti hočejo ljudsko izrekanje, saj bi zmaga tistih, ki so za odpravo državnega financiranja, pomenila zanje novo nezaupnico. Po novem zakonu naj bi se v blagajne strank stekal privatni denar. Toda duhove buri predvsem bojazen pred morebitnim odpustom grehov ne samo tistim, ki so prekršili zdajšnji zakon o financiranju, temveč tudi onim politikom, ki so vpleteni v megaafero o podkupninah. ŠPETER / POGOVOR Z VODJO BENEŠKE GLASBENE ŠOLE GORICA / KRIZA IZ LETA 1991 JE POZABLJENA Nino Specogna ■ pojem v glasbeni kulturi Benečije Specogna je tudi duša pevskega zbora Pod lipo iz Barnasa Na goriški meji rekordne številke v tovornem prometu SPETER - Pogovarjati se z Ninom Specogno je prijetno. Mislim, da je Nino še posebno razpoložen, ko pouCuje glasbeno vzgojo na nižji srednji šoli v Spetru, ko vodi Glasbeno šolo v Benečiji, še zlasti pa ko se zbira v družbi pevskega zbora Pod Lipo iz Bama-sa. Težko je našteti in o-pisati vse tisto, kar je Nino Specogna prispeval na glasbeno-pevskem področju v Beneški Sloveniji. Nemogoče je v par stavkih preleteti njegovo dolgoletno aktivnost. Menim, da sodi med tiste Benečane, o katerih v teh krajih pravijo, da so »modri«. Gojencev beneške Glasbene šole je že blizu sto in že ta podatek jasno priCa o njeni pomembnosti v tem prostoru, pa ne samo z glasbenega, temveč tudi z vzgojnega in narodnega vidika. »Naši otroci«, nam je povedal Nino Specogna, »prihajajo iz vseh občin Nediške doline in iz samega Čedada. Zanje skrbi enajst glasbenih pedagogov, od katerih pa je le eden stalno zaposlen v naši šoli. To je vsekakor premalo tudi zaradi tega, ker se pouk odvija v treh različnih krajih, na sedežu špetrskega dvojezičnega centra, na društvu Ivan Trinko v Čedadu ter v Oblici v občini Srednje.« Specogna je potožil, da tudi glasbeno šolo pestijo prostorski problemi, saj ne razpolaga z lastnim sedežem. Izrazil je le upanje, da bi se ta vprašanja, Ce bo prišlo do realizacije novega Rudi Pavšič šolskega središča v Spetru, vendarle rešila. Glasbena šola v Benečiji je nastala po potresu leta 1976. Prvi koraki so bili težavni, saj je bilo treba glasbeno dejavnost postaviti na nove temelje. »Se danes občutimo posledice pomanjkanja prave glasbene kulture. Nit, ki povezuje naše gojence s šolo, se nekako pretrga, ko zapustijo višje srednje šole in se vpišejo na univerzo ali se zaposlijo.« Ne glede na težave, velja povedati, da je beneška šola v stalni kakovostni in številčni rasti in o tem smo se lahko prepričali pred dnevi na božičnem koncertu, ki so ga pripravili v Spetru. Od ravnatelja šole in pevovodje Nina Speco-gne smo hoteli izvedeti tudi kaj veC o pevskem zboru Pod Lipo, ki bogati zborovsko tradicijo v Benečiji. Mešani pevski zbor je nastal pred skoraj dvajsetimi leti v Barnasu, nosi pa ime po starem slovenskem običaju, ko so se »puobje« v vasi zbirali pod košato lipo in pod njeno krošnjo prepevali. Od začetnih korakov do danes je preteklo že veliko Časa in skupina je doživela številna priznanja, saj je povsod, kjer je nastopila, posredovala prisotnost in svojskost beneške pesmi. Za pevce iz Barnasa je Nino Specogna veC kot pevovodja, saj je od nastanka dalje vedno skrbel, da je zbor rastel tudi v duhu prijateljstva in kulturnosti. Takšen je tudi danes, ko šteje več kot petintrideset pevcev, ki so bili prav v teh prazničnih dneh polno zaposleni. Da skupino ne zanima izključno zborovsko nastopanje v javnosti, dokazuje dejstvo, da je doslej pripravila vrsto kulturnih pobud, ki presegajo običajne okvire, značilne za pevski zbor. Po tej poti seveda želijo nadaljevati, in to predvsem ob pomoči pevovodje in velikega prijatelja Nina Specogne. GORICA - Na mejnem tovornem postajališču Standrež - Vrtojba je vsak dan in ob vsaki mi zelo živahno. Skozi goriški mejni prehod gre vsak dan več sto tovornjakov z najrazličnejšimi registracijami. Se do pred kakim letom so tu prednjačili tovornjaki z italijanskimi in jugoslovanskimi registracijami. Bolj malo je bilo tovornih vozil z registrsko tablico drugih držav. Stvari so se sedaj spremenile. Tovornjakov z italijansko registracijo je seveda veliko. Gez mejo gre tudi precej vozil s slovensko tablico. Bolj malo je tu danes tovornjakov s kraticami, ki označujejo kraje v južnih predelih nek- Marko Waltritsch danje jugoslovanske federacije. Vse veC pa je vozil z registracijami drugih držav. Tod mimo vozijo francoski tovornjaki, namenjeni tako v Novo Mesto (tam je tovarna francoskih avtomobilov Renault) kot naprej v balkanske in podonavske države. Tod mimo vozijo stotine kamionov s poljsko, Češkoslovaško in madžarsko registracijo. Za Madžare je stvar razumljiva, za druge pa ne. Kje tiči zajec? Avstrijci so tujim voznikom omejili število prepustnic za vožnjo po njihovih cestah. Zaradi tega morajo poljski in Češki šoferji narediti dolg ovinek preko Madžarske in Slovenije, da pridejo v Italijo in nadaljujejo svojo pot tudi v Francijo. Za Časa vojne v Zalivu je skozi Gorico šlo na stotine poljskih tovornjakov z govejo živino. Namenjena je bila v Marseille, kjer so jo zaklali po arabskih običajih. Samo na tak naCin so živino lahko prepeljali v Saudsko Arabijo. Skozi goriški prehod gre tudi veliko tovornjakov, ki so preko Slovenije in Madžarske namenjeni v Podonavje ali na Balkan. Marsikateri tovornjak razloži svoje blago v Srbiji, kljub embargu. Da je goriški mejni prehod pridobil na veljavi, je treba pripisati tudi dejstvu, da na njem carinske formalnosti opravijo v zelo kratkem Času. Marsikdaj v le nekaj urah. Se boljše bi bilo, ko bi redne carinske formalnosti opravljali tudi v popoldanskem Času, ko velja poseben Časovni režim. Upravitelji mejnih postajališč na italijanski in slovenski strani tesno sodelujejo med seboj. 2e pred Časom so se domenili, da bodo skupno uporabljali nekatere naprave in da ne bodo na obeh straneh gradili istih objektov. Vse to bi otežilo nji- GORICA / GASILCI NA DELU Vse pogostejši požari po kraških gmajnah Obsežen požar je v soboto zajel kraško gmajno in gozd nad Zagrajeni. Uničenih je bilo okrog 50 hektarov gmajne in gozda. Gašenje je močno ovirala burja. (foto Studio Reportage). ZBOROVANJE / V TRSTU KLJUB SLABEMU VREMENU Burja in mraz nista zaustavila Pahorja in Edinosti Na prvem letošnjem zborovanju Edinosti je prof. Pahor spet opozoril na neizpolnjene obveze do manjšine TRST - Mraz in burja včeraj nista zaustavila profesorja Sama Pahorja in drugih elanov Družbe-no-politiCnega društva Edinost. Kot vsako prvo nedeljo v mesecu so tudi včerajšnjo prvo nedeljo v letu manifestirali na o-srednjem tržaškem Trgu Unita za pravice slovenske manjšine v Italiji. Člani Edinosti so razvili italijansko zastavo in slovensko zastavo z vši-tim tržaškim grbom, ki sta plapolali v burji sredi trga. Tokrat so manifestaciji sledili le tisti, ki so to morali storiti po pok- licni dolžnosti: policisti in karabinjerji. Se ti pa so se skrbno greli v svojih avtomobilih in kombijih, da jih le ne bi prezeblo. Kljub slabemu vremenu in burji, ki je stiskala za nohte, je Samo Pahor kot vsakič doslej začel prek mikrofona opozarjati na neizpolnjene obveze italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Svoj poseg je nadaljeval do pol enih, da je tako do minute izkoristil enourni Cas, ki ga je imel na razpolago za zborovanje društva Edinost. ho ve proračune. Sedaj pa še nekaj številk, ki potrjujejo, da je lanska kriza mimo. To je bila kriza, do katere je prišlo zaradi vojnih dogodkov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Doslej najboljše leto za goriški mejni prehod je bilo leto 1990. Gez mejo je v obeh smereh šlo 144 tisoč tovornjakov. V letu 1991 je bilo zaznati padec na 132.000 vozil. Negativni trendi so bili še zlasti v drugi polovici leta, po znanih in že omenjenih dogodkih. V prvi polovici letošnjega leta so bili rezultati izmenični. V zadnjih dveh obravnavanih mesecih, t.j. v septembru in oktobru pa je bil dosežen izjemen rezultat: veC kot 30 (v enem primeru kar 36, 48) odstotni porast v primerjavi z letom prej. Samo v oky tobru je v obe smeri peljalo 15.011 tovornjakov (8.349 jih je potovalo v Italijo, 6.662 pa iz nje). Ce ne upoštevamo nedelj in praznikov, lahko mirno reCemo, da vozi vsak delovni dan v obe smeri po 600 tovornjakov. To pa je že kar precej. V prvih desetih mesecih leta 1992 je šlo skozi goriški mejni prehod 116.023 tovornjakov, kar je sicer le za malenkost manj kot leto prej v istem Času. Pri vodstvu SDAG pa si nadejajo, da bo dokončni rezultat podoben tistemu v rekordnem letu 1990. Seveda upajo v se boljše rezultate v novem letu 1993. Pričakujejo pa odprtje avtoceste Nova Gorica - Razdrto. TRST, GORICA Ponedeljek, 4. januarja 1993 VREME / PRVA NEDELJA V LETU V ZNAMENJU SIBIRSKEGA MRAZA Mraz in burja s sunki do 100 km na uro izpraznila ulice in... gasilske kasarne Temperatura padla do minus 10 stopinj Celzija - Gasilci opravili na desetine posegov Marjan Kemperle Z burjo v mrazu - tako so Tržačani prebili prvo nedeljo v novem letu. Mraz je tudi včeraj pritiskal kot dan prej in spet potisnil živosrebrni stolpec krepko pod ničlo tako na Krasu kot tudi v mestnem središču. Burja je bila zopet njegova vihrava ledena spremljevalka: vso noč na nedeljo je pošteno zavijala, okrog poldneva si je »privoščila« krajši počitek, v popoldanskih u-rah pa je spet poprijela in prepihala, kar se je prepihati še dalo. Tržaška pokrajina se je včeraj spet prebudila v objemu skorajda sibirskega mraza. Na kraški planoti so zabeležili temperature do minus 10 stopinj Celzija, na Pesku in v Gročani je bilo še za spoznanje hujše. V mestu se je živosrebrni stolpec sukal od -2 do -5 stopinj, nikjer pa se ni dvignil nad ničlo. Burja je v nočnih urah pihala do 100 km na uro, dopoldne se je njena jakost nekako ustalila pri 40 km na uro, popoldne pa se je severovzhodnik spet okrepil: zapihal je s posamezni sunki, ki so na najbolj izpostavljenih mestih nekajkrat tudi presegli hitrost 100 km na uro. Mraz in predvsem Burja je prepihala maloštevilne ljudi, ki so si upali na nabrežje (foto Ferrari) burja sta povzročila tudi včeraj kopico težav prebivalstvu in - seveda -gasilcem. Do 14. ure so opravili tržaški gasilci nad 70 posegov. Takrat so imeli na terenu vse razpoložljive ekipe iz vseh gasilskih kasarn (osrednje mestne, pristaniške, miljske in openske), naročenih pa so imeli še kakih 30 posegov. Popoldan je tako ostal v osrednji mestni kasarni le dežurni telefonist, kar najbolj jasno kaže, kako jim jo je burja zakuhala. Gasilci so morali odstraniti na desetine televizijskih anten, ki so klonile sili vetra, viseče napušče, omet, ki se je krušil s pročelij poslopij, nalomljene veje. Zahtevnejše delo so imeli na Alturi, kjer je petnadstropni zidarski oder grozil, da se bo pod silo močne burje sesul na Trbiško cesto. Mestni redarji so malo pred poldne odsek ceste zaprli za kaki dve uri, da bi omogočili čvrstejšo pritrditev železja na pročelje visoke stavbe. Gasilski tovornjaki so imeli po mestnih ulicah prosto pot, saj je bil promet ves dan zelo redek: Tržačani so se otepali odhodov z doma, raje so se greli v toplih stanovanjih. Povsod pa vendarle ni bilo toplo, kot bi nareko- valo mrzlo vreme. Na širokem kraškem območju na področju vzhodnega Krasa je v noči med soboto in nedeljo večkrat izpadel električni tok. Strokovnjaki podjetij ENEL in ACEGA so se v izjemno težkih pogojih trudili, da bi popravili okvare, kar pa jim je dokončno uspelo le v včerajšnjih dopoldanskih urah. Na območju Opčin in v višjih mestnih predelih je prišlo tudi do okvare na plinskem omrežju, zaradi česar je čakalo prebivalce s tega območja mrzlo in neprijetno presenečenje hladnih grelcev centralnega ogrevanja. GORICA / POŽARI NA DNEVNEM REDU Rdeči petelin je v soboto ponoči pustošil na Krasu nad Zagrajeni Mesto je še zmeraj pod vtisom požara v Vili Frommer Medtem ko je bila Gorica tudi včeraj pod vtisom obsežnega požara v Villi Frommer, na Sveto-gorski cesti, je rdeči petelin včeraj pustošil na Krasu in v Brdih. Nad Zagrajem je v soboto ponoči zgorelo okrog petdeset hektarov gmajne, grmičevja in tudi borovega gozda. Gasilci, pripadniki prostovoljne gasilske enote in pripadniki gozdnih straž so delali vso noč. Na pomoč so poklicali tudi helikopter. Gašenje je močno ovirala burja. Včeraj popoldne je zagorelo tudi na Krminski gori. Zaradi suhega in vetrovnega vremena je nevarnost obširnejših požarov v teh dneh zelo velika. Zato ne bo odveč pripo- ročilo za skrajno previdnost pri ravnanju z ognjem. Včeraj smo se pozanimali za stanje na pogorišču v Svetogorski ulici 61. Predvsem velja zapisati, da so osemnajst o-seb namestili v dveh go-riških hotelih, na stroške občine. Šestnajst jih je pri Transalpini, dve pa v motelu Nanut. Drugi so poskrbeli sami, bodisi pri sorodnikih, bodisi pri znancih. Goriški gasilci so na pogorišču delali do prvih jutranjih ur. Včeraj zjutraj so stanovalci v spremstvu policije in mestnih redarjev obiskali uničena oziroma močno poškodovana stanovanja, opravljen pa je bil tudi prvi tehnični pregled na poškodovanem poslopju. Dan po požaru v Vili Frommer (foto Studio Reportage) PRIREDITVE / ZANIMIV NIZ Trikrattri nadvse uspešno od Gorice do Oslavja Novoletna • koncerta bančnih zavodov Slovenski denarni zavodi ostajajo zvesti dolgoletni tradiciji. Jutri in v sredo prirejajo v Gorici in Trstu novoletni koncert Vstop je samo z vabili, Mso na razpolago v tajništvih bank Koncertiral bo Simfonični orkester hrvatske radiotelevizije pod vodstvom Alana Bjelinskega. Solist Pavica Gvozdič, klavir. Napovedani spored obsega skladbe Rossinija, Beethovna in Schuberta Koncert v Gorica bo jutri, 5. trn, ob 20.30 v Verdijevi dvorani V sredo bo koncert v 'listu. V tednu pred božičem se je Pri Radikonu na Oslavju zaključil niz zabavnih in družabnih večerov 3x3 = 9, vsakdo mora svojo pet. Začelo se je v Dijaškem domu, v Gorici, nadaljevalo Pri Francetu v Sovodnjah, zaključilo pa na Oslavju, na domačiji, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Tudi Pri Radikonu je bilo vzdušje sproščeno, s poudarkom na pevskih sposobnostih udeležencev. Za sproščenost sta poskrbeli Tonca in Van-ka, "glasbeni mojster” Stefan iz Standreža in združeni (ter improvizirani) pevski zbori pod različnimi taktirkami. Imen ne navajamo, iz bojazni, da bi se komu zamerili, če bi ga sklučajno ali po pozabi ne omenili. Program večera so zaokrožili še z nagrajevanjem in izmenjavo voščil. Niz zabavnih večerov -prvič so jih pripravili poskusno - so si omislili v Kulturnem domu. Napovedujejo, da bo nova serija čisto zares. In še ocena: priznati je treba, da je bila izbira posrečena in uspešna, kar je seveda najboljša spodbuda za naprej. PRETEP / DVA V BOLNIŠNICO Nov hud primer nasilja v novogoriški diskoteki Pred nekaj dnevi smo poročali o pretepu, ki naj bi se primeril v Vrtojbi in katerega ozadje, vsaj do danes, še ni bilo pojasnjeno. Vse pa kaže, da se okrog diskotek dejansko zadržuje skupina pretepačev. V noči od sobote na nedeljo naj bi jo v diskoteki Rainbovv skupila 20-letni C.C. iz Vi-leša in 20-letni M.A. iz Gorice. Na stranišču v omenjenem diskoklubu naj bi ju obstopila skupina kakih desetih, dvanajstih mulcev ter ju, menda brez kakršnegakoli razloga, obdelala s pestmi. Sredi pretepa naj bi posegli redarji in fante umirili, napadalce pa pospremili iz lokala. Osebje diskoteke naj bi žrtvi pospremilo do mejnega prehoda in tako preprečilo morebiten nov spopad. Napadena sta se zatem zglasila v ambulanti za hitro pomoč v splošni bolnišnici. Do podobnega dogodka naj bi prišlo pred kratkim tudi v neki drugi novogoriški diskoteki, kamor tudi množično zahajajo mladi z italijanske strani meje. Nasilnežem je treba stopiti na prste, preden zastrupijo odnose. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bo tečaj smučanja zaCel v nedeljo, 10. janua rja. Prvi avtobus bo odpeljal ob 7.45 s Korna in ob 7.uri iz Standreža. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj. Priporoča se točnost. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob prijatelja Maria darurejta Vida in Ciril z družino 50 tisoč lir za Kulturno-športni center Danica na Vrhu. V spomin na dragega moža Jožeta Gorkiča daruje žena Milica 50 tisoč lir za Dijaški dom Simona Gregorčiča v Gorici. V počastitev spomina Maria Devetaka daruje družina FrandoliC, Vrh, 2 50 tisoč luža vzdrževanje partizanskega spomenika na Vrhu. Družina Pelicon in Tomšič daruje, namesto cvetja na grob Kriste Kovic, 50 tisoč lir za KSD Vipava. V počastitev spomina nonota Vittoria Sokola daruje Eva 50 tisoč lir za otroški pevski zbor Oton Zupančič. V počastitev spomina Maria Devetaka daruje David Černič z družino 100 000 lir za kulturno športni center Danica na Vrhu. V isti namen darujejo teta JoCefa, Oskar in Adele z družinami 150 000 lir. V spomin na teto Tinco daruje nečakinja Anica 50 000 (ir za kulturno društvo Sovodnje, M LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI - Korzo Ita-lia, 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TBŽTCTl AL REDENTORE - ul. Fratelli Roselli 23 - tel. 410340. KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 « Puerto Escondido« . r. G. Salvatores. i. D. Aba-tantuono in V. Golino CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sognando la Califomia«. VERDI 15.30-22.00 »La bella e la bestia«. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Un cuore in inverno«. EKCELSIOR 18.00-22.00 »L’ultimo dei Mohicani«. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Puerto Escondido«, r. G. Salvatores, i. Diego Abatantuono. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Ze-meckis, i. Meryl Streep. NAZIONALE I - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Uultimo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Ricky e Barabba«, i. Renato Pozzetto, Christian De Sica. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Calo Verdone, i. Francesca Neri. GRATTACIELO - 17.20, 19.40, 22.00 »Codice d’ono-re«, i. Tom Cruise, Jack Ni-cholson, Demi Moore. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qui Ju«, r. Zhang Yimou, i. Gang Li. EDEN - 15.30, 22.10 »Agen-zia sadomaso offre pomodilet-tanti allo sbaraglio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »Mamma ho ri-perso 1’aereo«, i. Macaulay Culkin. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrovv. RADIO - 15.30, 21.30 »II bu-chetto e 1’estasi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 4. januarja 1993 ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 Dolžina dneva 8.49- Luna vzide ob 12.55 in zatone ob 3.32. Jutri, TOREK, 5. januarja 1993 MILENA : : LEKARNE Od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv. jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 11 PRIREDITVE ZDRUŽENJE LUPUSINFA-BULA vabi otroke in vse, ki radi igrajo na tombolo, v Lu-doteko (Skedenjska ulica 124) na veliko, zabavno LUPO-TOMBOLO oz. »tombolo po naše«, jutri, 5. januarja 1993, ob 15. uri. 3 OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi vse Člane in simpatizerje na PRAZNIKE VČLANJEVANJA: danes, 4. januarja, ob 20. uri v Repnu v Bubnicevem domu; jutri, 5. januarja, ob 19.30 v gostilni v Saležu; v petek, 8. januarja, ob 19.30 v gostilni Klop v Nabrežini in v ponedeljek, 11. januarja, ob 19. uri v Društveni gostilni na Kontovelu. SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT - ZABREZEC priredi v soboto, 9. 1. 93, ob 20. uri SPOMINSKO PROSLAVO ob 43. obletnici tragičnih vojnih dogodkov 10. januarja 1945. Sodelujeta OS iz Boršta in Združeni mešani pevski zbor Slovenec - Slavec. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se šiviljska popravila spet pričnejo od 13. januarja dalje ob sredah od 8.30 do 12.30. DR. ŽERJAL obvešCa, da bo od danes, 4. t. m., sprejemal v ambulanti v Bazovici - Bazoviški dom - z istim urnikom kot do sedaj. H ČESTITKE Nasa draga mama in nona MARICA 65 let slavi. Iz srca ji voščimo Se mnogo takih dni mi vsi. MALI OGLASI IGRAČE OR VISI TRST-UL. PONCHIELLI3 super izbira kakovost - cene video igre fiF Quickjoy MAKI OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. NA BRISCAH pri Križu je odprta osmica. Cvetka in Mirko Briščak točita belo in Črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO ima v Stivanu Livio Pernarčič. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. DAJEM inštrukcije iz matematike. Tel. na št. 944072 v dopoldanskih urah. PRODAJAMO dovoljenje za prodajo cvetlic in lončnic s stojnico in stalnim prostorom na RdeCem mostu. Tel. na št. 225578 ali 225148. PRODAM kompjuter Olivetti M24 v odličnem stanju, disketa 20 MB, floppy disc 36, mo-nokromatiCen ekran, skede raznih iger itd., primeren za začetnike ali podjetja, za 600.000 lb. Tel. na št. 214274 ob urah obedov. TRISOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na št. 420604 po 21. uri. PRODAM renault R5 v odličnem stanju. Tel. na št. 944005. PRODAM avto opel corsa TR 1200, letnik 83, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. na št. 280880 od 20. do 21. ure. PRODAM avtomobil renault clio 1200 RT, letnik 1990. Tel. na št. 226390. PRODAM fiat ritmo S70, svetloplav, metalizban, letnik 84, vedno v garaži, prevoženih 36.000 km. Tel. na št. 948310 ob delovnih urah. PRODAM avto alfa 164 twin spark, letnik 88, v zelo dobrem stanju, ABS in klimatizacija. Tel. (0481) 532038. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771. PRODAM debele akacijeve kole za vinograde. Tel. na št. (0481) 21517. NADJA in NATAŠA KRALJIC vabita vse prijatelje in znance na odprtje nove kavarne v Boljuncu (bivša Pri Mariji) v torek, 5. januarja, po 18. uri. Vnaprej se zahvaljujeta vsem, ki se je bodo udeležili. PRISPEVKI V počastitev Edija Germanija darujeta Rika in Milan Kuret 30.000 lb za MoPZ upokojencev z Brega. V spomin na Ivanko Križ-manCie-Doljak darujeta Štefanija in Angelo (Praprot) 30.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Gabrijele Trobec-Bole darujeta Lidija in Marica Vitez 50.000 lir za TPK Sirena - Sekcija ribolov. V spomin na dragega Friceta darujeta Berto in žena Marica 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dragega Ladija Pertot darujeta Anton in Nada Canciani 50.000 za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob predrage Gabrijele darujeta Mila in Just Bole 25.000 lir za SKD Barkovlje in 25.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Ivanke Križman daruje družina Škabar (Repen 79) 30.000 lb za Skupnost družina Opčine. V spomin na Emila Škabarja daruje sestra Marija z družino 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Namesto cvetja na grobova Emila Škabarja in Ivanke Križman darujeta Egon in Romana 30.000 lir za Skupnost družina Opcine. Namesto cvetja na grob g. Danile Caharija vd. Gruden daruje družina Antka Terčona 50.000 lir za SD Sokol in 50.000 lir za SKD I. Gruden. Namesto cvetja na grob Danile Caharija vd. Gruden darujejo Martin in Mileva, Aleš in Nadja, Damjan in Rita, Robi in Mira, Ladi in Marica, Antek 300.000 lir za SKD I. Gruden. Namesto cvetja na grob drage Gabrijele Trobec por. Bole darujejo Colja Ivanka, Alenka-Danica in Radovan Semec 50.000 lir za SD Sokol in 50.000 lir za SD Primorje. Ob 2. obletnici smrti Romana Daneua daruje žena 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. Ob smrti Maria Čoka izreka prizadeti družini iskreno sožalje prijatelj David. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotoštavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 [EjlTtl Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O zvestobi P red vašim pragom, navsezgodaj zjutraj, v dežju ali snegu, najdete lahko le najzvestejše prijatelje. Primorski dnevnik je prav gotovo eden od teh. Ce se naročite, bo brez vsakega dodatnega stroška, skozi vse leto prihajal k vam domov, vsak dan v tednu. Se naprej bo zvesto beležil življenje naše zamejske stvarnosti, s sodobnim, kvalitetnim in popolnim informativnim pristopom. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Se naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnino lahko poravnate do 31. januarja 1993 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledičih tekočih računih: Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, tr. 504/6 * Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.t. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. Primorski Naš veliki dnevnik. SRBIJA / DRUGI KROG VOLITEV ZEMLJA / V LETU 1993 NOVICE So lokalne volitve razkrinkale volilne prevare srbskih oblasti ? Nostradamus je povedal svoje, svet pa takole... Volitve, sestanki, razvojni dosežki, modrovanja - Mir? Žarko Rajkovič Priredil Miodrag Djurdjevič BEOGRAD -V Srbiji so v nedeljo ponovno volili. Tudi brez novega kroga je izid, Čeprav celo po trinajstih dneh še ni uradnih rezultatov, večinoma znan. Republiški in zvezni vrh sta zasedla Miloševič in Šešelj, opozicija pa je zato gladko zmagala na lokalnih volitvah. Na občinski in mestni ravni je tako prišla za krmilo, danes pa mora samo potrditi svojo zmago.To je samo še en paradoks v množici nesmislov, ki so se zgodili ob srbskih volitvah. Nikakršne logike ni v tem, da ljudje, ki dajejo svoj glas za opozicijo, na lokalni ravni sočasno glasujejo za Miloševiča ah Šešlja. Prav takšna je videti stvar iz drugega zornega kota: ali bi kdo od tistih, ki so dah glas za Miloševiča, volil mestne in občinske odbornike iz združene opozicije? Lokalne volitve, kjer je bil še najbolj učinkovit nadzor volilnih lističev, postavljajo vprašanje o neoporečnost volilnih izidov na republiški in zvezni ravni. Opozicija se šele trezni in prihaja k sebi, saj so ti podatki zanjo šokantni. Nemogoče je namreč pojasniti, da Miloševič lahko premaga Paniča sredi Beograda, prav tako pa je neverjetno, da je izgubil v Subotici, kjer je kar 80 odstotkov prebivalstva ma- džarske narodnosti. Kaj šele potem reci za Valjevo, ki velja za oazo opozicije? Miloševič v to mesto preprosto ne sme niti priti. Iz Kraljeva in Kragujevca so Miloševiča, ko je bil tam med predvolilno kampanjo, napodili z Žvižganjem in zmerjanjem, na njegovo spremstvo pa so zmetali na stotine pokvarjenih jajc. Vendar je po volilnih rezultatih Miloševič v teh mestih gladko zmagal. Indikativni za srbske volitve so tudi izidi samostojne raziskovalne agencije Partner, ki svoje javnomnenjske raziskave dela na velikem številu vzorcev. Tudi pri letošnjih volitvah je Partner popolnoma točno napovedal rezultate v Cmi gori, medtem ko se je za Srbijo zmotil kar za 30 odstotkov. Opozicija meni, da je bilo prav toliko odstotkov glasov ukradenih. Današnji drugi krog volitev ne bo spremenil kaj bistvenega niti na lokalni ravni. Opozicija je v občinah in mestih Ze zasedla svoje položaje. Srbijo čaka dvovladje med lokalno opozicijo in državno opozicijo, ki bosta nedvomno zelo težko sodelovali. Kako se bosta ta dva nepomirljiva svetova usklajevala, kako bosta sploh skupaj delala, bomo vsekakor še videli. JANUAR 1.1. je začel veljati skupni evropski trg, švicarski »ne« pa je odložil oblikovanje evropskega gospodarskega prostora. Indija in Kitajska bosta zacveteli nekoč pozneje. Češka in Slovaška sta se že drugič razšli, tokrat brez nasilja. Cehi bodo imeli enako zastavo kot Poljaki, Slovaki pa na las podobno slovenski. Nič kaj dobro za imidž. 20.1. bo ustoličen novi predsednik ZDA. Okrožje Kolumbija bo poleg Busha zapustil še marsikateri član administracije. Američani se bodo dokončno umaknili iz vojaških baz na Filipinih. V Parizu bodo 15.1. podpisali sporazum o prepovedi uporabe kemičnega orožja. Avtogrami, avtogrami... FEBRUAR Predsedniške volitve bodo na Cipru, na grškem delu otoka in v Litvi. V švicarskem Davosu bo svetovni gospodarski forum. V islamskem svetu se začne ramadan, enomesečni muslimanski post MAREC Na parlamentarnih volitvah v Franciji bodo najbrž izgubili socialisti. Mitterranda pa bodo odstavljali leta 1995, če ne že prej! V Rusiji bo referendum o ustavi. Kolumbijski in panamski predsednik naj bi blagoslovila panameriško avtocesto skozi pragozd med državama in omogočila vožnjo od Aljaske do Ognjene zemlje. Po vsej verjetnosti bodo zamenjani aparatdki na Kitajskem. Prihajajo mlajše, sveže, reformno usmerjene mod. APRIL Volitve bodo v Braziliji, Kamerunu, Jemnu in menda tudi v Iraku (?). Eritreja se bo odločala o odcepitvi od Etiopije. V Afriki nad tem niso ravno navdušeni, saj bi jih utegnili posnemati drugi afriški separatisti. MAJ V Kambodži naj bi po načrtu ZN izvedli splošne volitve. Rdeči Kmeri, ki so v letih 1975-79 pomorih milijon lju- di, pase kujajo. Dva festivala: Evro vizija in Cannes. JUNIJ V Kobenhavnu bo srečanje premierov ES, na Dunaju pa konferenca ZN o človekovih pravicah. V Iranu bodo 11 6. izvedli predsedniške volitve. Arthur Dunkel bo zaputil mesto generalnega direktorja GATT. Vojaška vlada Ibrahima Ba-bangida v Nigeriji naj bi končno predala oblast dvilistom - do naslednjega udara. JULIJ Vrh sedmih industrijsko najbogatejših držav sveta bo tokrat na Japonskem. V deželi vzhajajočega sonca bodo tudi volitve za spodnji dom japonskega parlamenta. Zunanji ministri ASEAN-a se bodo sestali v Singapurju. V istem času je napovedan vrhovni sestanek karibske gospodarske skupnosti in vrh gospodarske skupnosti zahodnoaftišldh držav. AVGUST Papež Janez Pavel E. bo obiskal ZDA. Napeti trenutki za ma-krovarčevalce mark. Največji evropski bankir Helmut Schlesinger odhaja. Na stolček šefa Bundesbanke bo prišel Hans Tietmeyer. Spremembe? Pripravite se! SEPTEMBER Na volitvah na Nizozemskem sedanji vladni koaliciji ne kaže dobro. Splošne volitve bodo tudi na Norveškem. V New Yorku bo 48. zasedanje GS ZN. V VVashingtonu bosta zasedala Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Mednarodna konferenca nevladnih ekoloških organizacij bo v Londonu. Zidovsko novo leto 5753. Čestitamo! OKTOBER Oktobra bo potekel zadnji rok za splošne volitve v Španiji. Vladajoči socialisti jih bodo nemara poskušali izpe ljati prej, v skladu z najugodnejšimi razmerami v politiki, zlasti evropski. Iztekel se bo sedanji mandat egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, novi je skorajda že zagotovljen. Imenovali bodo dobitnike Nobelovih nagrad. NOVEMBER V tem mesecu naj bi bile zvezne volitve v Kanadi, če jih ne bodo izpeljali že poleti, še ena država »v razpadanju«, ki pa kar noče odmreti. Volitve tudi v Hondurasu, morda najbolj tipični »banana« republiki na svetu. Ruske enote naj bi se umaknile iz Litve. DECEMBER Drugo zasedanje Evropskega sveta v letu. V Rimu se bodo srečah tudi zunanji ministri KVSE. Parlamentarne volitve v Čilu. Cene bo vmes še kakšnega puča, bodo volitve enake tudi v Venezueli. Volitve bodo tudi v Burundiju, Etiopiji, Gani pa še kje ... Pod Rokavskim prelivom naj bi skozi evrotunel odpeljala prva vozila. 31.12. začne veljati Severnoameriška svobodna trgovinska cona, močan konkurent ES. PISMO IZ BRUSLJA 11SE lil Vse, kar ste želeli vedeti o Evropi 93, pa si niste upali vprašati Drago Buvač Dejavnosti pri projektu, ki je že skoraj sedem let znan pod imenom Evropa 92, so večinoma že končane in 1. januarja so svečano napovedali najveCje enotno tržišče na svetu z okoli 340 milijoni bogatih potrošnikov. Čeprav so evro-birokrati s svojimi centralističnimi manirami Čedalje pogosteje tarča kritike, si vendar lahko manejo roke, saj so pravočasno zagotovili 95 odstotkov od 282 ukrepov za neomejen pretok blaga uslug kapitala in delovne sile na »tržišču brez meja« Evropske skupnosti. Nekaj teh ukrepov je že dolgo v veljavi, drugi šele bodo. Večji problem je, da je več kot 20 odstotkov ukrepov za enotno tržiše še neusklajenih z nacionalnimi zakonodajami posameznih Članic dvanajsterice. S tem se bo ukvarjalo Evropsko sodišče v Luksemburgu. Kdo bo največ pridobil z ambicioznim projektom Evropa 92, ki je bil leta 1985 objavljen v beli knjigi, leto zatem pa so ga uzakonili z enotnim evropskim aktom? Italijanski pravnik Paolo Ceconi dokazuje, da bo skupno tržišče brez mejnih ovir in z izenačevanjem standarda in davkov prispevalo dvanajsterici kar 5 odstotkov bruto nacionalnega proizvoda ali več kot 200 milijard dolarjev. Čeprav takšne raCuni-ce mnogi zavračajo, saj so le statistične in šele »na papirju«, pa vendar vsak od gospodarskih akterjev na velikem tržišču vidi svojo korist. Kot se spodobi za tržno gospodarstvo, arhitekti Evrope 92 najprej naštevajo, kakšne prednosti bo imel od skupnega tržišča novi potrošnik, državljan Evrope. Ta ne bo veC prijavljal blaga na carinarnicah, ker carinarnic znotraj meja dvanajsterice ne bo veC. Carinske službe bodo ostale samo na mejah ES z zunanjim svetom. To pomeni, da bo evropski potrošnik lahko blago kupoval kjer koli, kolikor in kar bo hotel, seveda s pogojem, da bo vse to le zanj oziroma za njegovo gospodinjstvo. Doslej so bili taksni nakupi omejeni na vsoto 600 ecu-jev, in to zaradi različnega naCina obračunavanja davka na dodatno vrednost v posameznih državah. Zdaj je stvar poenostavljena in davek plačujejo samo tam, kjer je bilo blago kupljeno. Zmanjšale so se tudi razlike v davčnih stopnjah. Z uveljavitvijo minimalne stopnje 15 odstotkov za vse so tudi najveCje zmanjšane za 25 odstotkov. Le v nekaterih deželah znašajo nizke davCne stopnje te vrste do 5 odstotkov (otroška oblačila, zdravila, knjige). Vendar se bodo tudi te razlike postopoma zmanjšale, ker bodo sicer potrošniki vedno veC kupovali tam, kjer bodo davki najnižji. Seveda pa tudi najbolj domišljeno enotno tržišče na svetu ne more biti brez izjem. Ne gre samo za to, da bodo v Veliki Britaniji še naprej vozili po levi strani cestišča. Za nakup novega avtomobila se bo davek še naprej plačeval v deželi, kjer bo vozilo registrirano, ne pa tam, kjer bo kupljeno. Tako bi na primer peugeot 205 v Nemčiji stal 9.339, na Portugalskem pa 7.205 ecujev. Izjema bodo samo vozila z veC kot 3.000 prevoženimi kilometri. Čeprav bi bila logično, da bi duty-free trgovine odpravili, bodo zaradi letalskega lobija na evropskih letališčih in lukah do leta 1999 še naprej odprte. Svobodno gibanje državljanov znotraj meja ES brez vsake kontrole potnih listov še nekaj Časa ne bo popolnoma svobodno. Schengen-skemu sporazumu o svobodnih notranjih mejah se je doslej pridružilo šele devet držav. Niso se mu še priključile Velika Britanija, Irska in Danska, največ težav pa delajo v Londonu. Poudarjajo zapleteno kontrolo nad terorizmom, na trgovino z mamili in ilegalno imi- gracijo na tako velikem prostoru, zato bodo Britanci ohranili svojo carinsko službo. Na letališčih in sprejemnih pristaniščih na ozemlju ES pa bodo potnike seveda še naprej nadzorovali. Nov val emigrantov iz dežel srednje in vzhodne Evrope, posebno še zaradi vojne na nekdanjem jugoslovanskem prostoru, je dodatni razlog za moCno mejno kontrolo in strogo politiko izdajajnja viz in dajanja političnih azilov. Državljani ES bodo uživali še druge prednosti enotnega tržišča, na primer medsebojno priznavanje diplom, neomejeno poslovanje in iskanje zaposlitve na celotnem ozemlju skupne- ga tržišCa. Državljani bodo lahko na celotnem ozemlju skupnosti varčevali svoj denar, odpirali banCne račune ali pa vlagali v obveznice in delnice katerega koli podjetja. Od enotnega tržišCa bo imelo najveCjo korist gospodarstvo. Seveda se bo s tem moCno povečala konkurenca, Cesar se še posebno bojijo podjetniki v malih podjetjih in majhna gospodarstva nasploh, vendar pa ne bo vec mučnega Čakanja na carinarnicah, dolgih vrst tovornjakov in izpolnjevanj carinskih deklaracij. Doslej je bilo treba na leto izpolniti okoli 60 milijonov dokumentov, tako da bodo s skupnim tržiščem prihranili okoli 8 milijard ecujev na leto. Prav tako bo poenostavitev kontrole prispevala tudi k novemu načinu obračuna davka na dodatno vrednost (VAT). Ne bo veC plačevanja in vračanja, ampak zgolj poračunava v podjetju, ki je blago kupilo; to podjetje bo kasneje izpolnilo davCne obveznosti po davCni stopnji svoje državne blagajne. Vsako podjetje bo imelo svoj kod, nadzor plačevanja davkov pa bo potekal prek enotnega informacijskega sistema (VIES). Evropsko gospodarstvo pa se najbolj veseli odprave tako imenovanih fizičnih in tehničnih ovir. Pri tem so včasih celo pretiravali. Krožijo ciniCne anekdote, da so predpisi o standardih za sestavo neke marmelade debelejši od biblije. Na koncu so se odločili definirati samo najnujnejše skupne standarde. Za večino proizvodov naj bi veljalo drugo naCelo: standard, ki je sprejet v neki državi, velja tudi v drugih državah. Potrošniku torej ostaja svobodna izbira o tem, ali bo kupoval francoski sir ali ne, ne glede na to, Ce ima ta po predpisih evrobirokratov pretežak vonj. Se najvecji problem so skupni standardi na področju zaščite okolja. Ob svobodnem pretoku kapitala je prevladalo naCelo o nacionalnih pogojih za odprtje bank in zavarovalniških družb. Ko takšna bančna ustanova zadosti kriterijem svoje države, lahko brez omejitev deluje na tržišču kapitala dvanajsterice. Zadnje omejitve v tem sektorju bodo odpravljali postopoma. Tudi za tuje banCne ustanove velja naCelo »enakih pogojev«, kakršna vladajo v evropski skupnosti, in ne zahtevanje recipročnosti, kar naj deloma blaži predvsem spor med Evropsko skupnostjo in ZDA. Ob svečanem odprtju tako ambicioznega projekta, kot je Evropa 92, ne bi bilo primerno, Ce bi se še naprej ukvarjali z nadrobnostmi, ki omejujejo svobodno kroženje blaga ljudi in kapitala na enotnem tržišCu. Ostaja pa dejstvo, da se izvedba tega velikega projekta ujema ravno s Časom gospodarske recesije, velike nezaposlenosti in velikih valutnih nesorazmerij. Zato se zastavlja vprašanje, če ne bodo te okoliščine oteževale prehoda od enotnega tržišCa na novo evropsko unijo: enotna valuta, odpravljanje »demokratičnega deficita« v evropski skupnosti in skupno zunanjo in obrambno politiko. Ce k temu dodamo še mednarodne probleme prestrukturiranja »velikih sil« po koncu hladne vojne, naraščanje nacionalizma tudi znotraj dvanajsterice, potem se nad novim projektom sporazuma o uniji postavljajo številni vprašaji; pojavlja se celo negotovost, Ce ne bodo odprte evropske meje zaprle meja pred drugimi. Butros Gali pripotoval v Somalijo MOGADIS - Generalni sekretar OZN Butros Gali je pripotoval v Mogadiš, kjer ga je z vzkliki »dol z ZN!« in »Somalija Somalijcem!« pričakalo približno tisoC pristašev enega od voditeljev vojaških frakcij. Demonstranti so Galiju preprečili vstop v stavbo OZN v Mogadišu. Sinoči je bil v pristanišču Kismayu ubit neki Britanec, pripadnik Unicefa. Podrobnosti niso znane. (Reuter, STA, Telefoto: FaH) ZDA priznale novi državi Češko in Slovaško VVASHINGTON - Združene države so uradno priznale republiki Češko in Slovaško, ki sta nastali po razpadu Češke in Slovaške federacije 1. januarja letos. Ameriški diplomati so v petek poslali v Prago in Bratislavo diplomatski noti, s katerima uradno predlagajo navezavo diplomatskih stikov med državami. Dosedanji ameriški konzulat v Bratislavi bodo brez težav preuredili v veleposlaništvo, trdijo ameriški viri. (STA) Nemški vojaki že letos v mirovnih silah OZN, doma pa z radarji nad priseljence BONN - Nemški zvezni kancler Helmut Kohl je izjavil, da bodo še letos odpravili vse pravne ovire, ki pripadnikom nemških oboroženih sil preprečujejo, da bi sodelovali v mirovnih silah ZN. Tako ZRN ne bo veC potrebno poslušati očitkov, da samo finančno podpira mirovne operacije OZN, ne želi pa neposredno sodelovati. Nemški notranji minister Seiters pa je napovedal novo zaščito proti valu ilegalnih priseljencev. Na nemških vzhodnih mejah naj bi jih zaceli loviti z radarji. (Reuter) Ponovno nasilje na Bližnjem vzhodu JERUZALEM - Položaj izgnanih Palestincev, ki životarijo na nikogaršnji zemlji med Izraelom in Libanonom, ostaja nespremenjen. Izraelski premier Rabin je danes v govoru pred tujimi židovskimi študenti izjavil, da je bil izgon Palestincev upravičen, saj so tako zadali hud udarec islamskim terorističnim skupinam. Na območju Gaze so izraelski vojaki ustrelili 18-letnega Palestinca, ranili pa so jih 11. Nekateri opazovalci menijo, da gre za povračilo, ker so neznani napadalci predvčerajšnjim v mestu Holon blizu Tel Aviva zaklali 26-letno Židinjo.;;: V Jeruzalemu pa je policija streljala z gumijastimi naboji na ortodoksne Žide, ki so demonstrirali proti arheološkemu izkopavanju v Izraelu, ki po njihovem mnenju žali židovska verska Čustva. (Reuter, STA, Telefoto: FaH) Britanski premier predlaga monetarno sodelovanje LONDON - Britanski ministrski predsednik John Major predlaga tesnejše mednarodno sodelovanje na monetarnem področju. Po Majorjevemu mnenju bi se tako izognili monetarnim krizam, ki so bile pogoste v letu 1992. Major meni, da bi morala Evropska skupnost uravnovesiti menjalna in obrestna razmerja med evropskimi valutami in ameriškim dolarjem ter japonskim jenom. Izjavil je tudi, da se Velika Britanija letos še ne bo priključila evropskemu sistemu menjalnih razmerij. Pričakuje pa, da bo po dveletni recesiji britansko gospodarstvo ozdravelo. (Reuter) Sto ljudi ubitih v spopadih v Angoli LUBANGO - Vojna med vojaškimi silami angolske vlade in uporniškega gibanja UNITA je v nedeljo na jugu Angole zahtevala več kot sto življenj. Vladne sile naj bi zavzele območno prestolnico Lubango. Pred najnovejšimi spopadi so vojaki UNITA nadzorovali že veC kot polovico ozemlja v Angoli. (Reuter) Greenpeace neuspešen v svoji akciji TOKIO - Aktivisti Greenpeacea so bili neuspešni pri iskanju ladje Akatsuki Maru, ki prevaža 1, 7 tone plutonija. Omenjena ladja je izplula 7. novembra iz francoskega pristanišča Cherbourg, v japonsko pristanišče Tokai pa naj bi predvidoma prispela v torek zjutraj. VeC protijedrskih organizacij napoveduje množične demonstracije. (Reuter) NOVICE Letos že 4000 bivalnih enot iz Radgone GORNJA RADGONA - V Arcontu, eni od treh družb nekdanje Avtoradgone, ki zaposluje 360 delavcev, so od začetka lanskega leta do 23. decembra izdelali štiri tisoč bivalnih enot. Rekordno proizvodnjo so dosegli predvsem zaradi pogodbenega sodelovanja z mirovnimi silami OZN na Hrvaškem. Z Unproforjem sodelujejo od letošnjega poletja. Prvo pošiljko 500 (naročenih) pocinkanih bivalnih enot so Unproforju 1. oktobra posredno, preko avstrijskega kupca, predali na zagrebškem letališču Plešo. Največ 505 kontejnerskih bivalnih enot pa so izdelali v septembru. Povprečno jih mesečno naredijo 250. Po naročilu Unproforja so v juliju poleg 360 zaposlenih pogodbeno zaposlili več delavcev na čakanju iz različnih pomurskih podjetij (soboške Panonije, TPO Radenske, PGP Ljutomer, Elrada iz Radgone in drugih). Letos so največ bivalnih enot poslali avstrijskemu partnerju in na nemško tržišče. Nekaj so jih prodali tudi v Švico in Italijo, na domačem tržišču pa točn0116. O kakovosti bivalnih enot Arconta priča dejstvo, da je Unprofor tudi za drugi center v Splitu pri Radgončanih naročil večje število bivalnih enot. Doslej so jih v Split poslali že 80. V zadnjem času pa so v Arcontu iz štirih, šestih in več bivalnih enot začeli sestavljati samostojne enote, kot so kuhinje, jedilnice, ambulante in drugo, ki jih mirovne sile za lastne potrebe postavljajo po hrvaških vaseh. Zaradi tega so v Arcontu dobili naročilo za izdelavo 250 namenskih bivalnih enot. Od tega so jih polovico že predali naročniku, drugo polovico pa bodo odposlali januarja. (B.S.) Prva predstavitev Lechnerjeve skladbe MARIBOR - Valentin Lechner sodi med skladatelje, ki so, čeprav tujci, med bivanjem pri nas prispevali k bogatitvi glasbenega življenja v preteklih stoletjih. Zal šele danes s sistematičnim proučevanjem pozabljenega rokopisnega notnega gradiva, ki so ga našli v naših arhivih, odkrivajo njihovo veličino. Lechner (leti rojstva in smrti še nista znani) je od leta 1800 do 1805 kot poklicni glasbenik delal v Mariboru, kjer je bil najverjetneje organist v mariborski župnijski cerkvi. Letos je na tretji plošči CD iz serije Glasbena dediščina Slovenije izšel prvi posnetek njegove skladbe Offertorium pro Pesto Resurrectio. Milko Bizjak je v predgovoru k notni izdaji te Lechnerjeve skladbe zapisal, da je prepis Ofertorija v arhivu mariborske stolnice pred leti prva našla mariborska muzi-kologinja dr. Manica Spendal, sam pa je isto skladbo našel leta 1991 v povsem neznanem arhivu prošti j ske cerkve v Ptuju. Dr. Spenda-lova je poleg Lechnerjeve glasbene zapuščine predstavila tudi celoten arhiv mariborske stolnice in med drugim povedala, da do nedavnega zaradi neurejenosti raziskovalcem ni bil dostopen. Kakorkoli že, ena od Lechner j evih skladb je po Bizjakovi zaslugi letos doživela svojo prvo notno izdajo, prvi zvočni posnetek, v juliju pa tudi koncertno izvedbo v okviru 40. Mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani, ko je mešanemu pevskemu zboru Te Deum in Komornemu ansamblu Slovenicum dirigiral Simon Robinson. Na takšno »obelodanitev« čakajo še druga, ne samo Lechnerjeva dela. (K.S.) Zakaj je zeblo Velenjčane? VELENJE - Pred dnevi so koncentracije žveplovega dioksida v Šaleški dolini ponovno prekoračile dovoljene meje, v šoštanjskih termoelektrarnah pa so v skladu z velenjskim občinskimi odlokom zmanjšali proizvodnjo. Ker je večina velenjskih stanovanj in hiš, pa tudi vsa sanitarna voda, ogrevanih z vročo vodo iz Termoelektrarne Šoštanj, so prebivalci doline dva dneva prebili ob mlačni vodi in mrzlih radiatorjih. Velenjska vlada se je sicer takoj sestala in zapovedala občinskim komunalcem, da morajo na vsak način zagotoviti ogrevanje, vendar sedanji toplovod ni zasnovan tako, da bi bilo mogoče v kratkem učinkovito ogrevati sanitarno in ogrevalno vodo kako drugače. Vane Go-šnik, predsednik Zelenih Velenja, ki je imel pred petimi leti tudi sam največ zaslug za sprejem omenjenega občinskega odloka, je na Radiu Velenje dejal, da se »če se je ogrevanje resnično zmanjšalo zaradi previsokih emisij, bi morali biti ljudje, ki so se zato pač malo manj greli, solidarni s tistimi, ki so se dušili v žveplovem dioksidu.« Gošnik pa se je obenem začudil, da je »do zmanjšanja ogrevanja prišlo prvič in prav sedaj, čeprav odlok, ki naj bi bil to povzročil, velja že kar nekaj časa.« Gošnik je v radijski oddaji tudi to velenjsko težavo povezal s politiko. Menil je namreč, da »-gre za očitno politično ozadje zadeve, za pritisk na javnost in deloma tudi za pritisk na Zelene Velenja«. Cernu naj bi služil ta domnevni pritisk, ki je razbremenil pljuča in ohladil stanovanja Velenjčanov, Gošnik ni pojasnil. (B.P.) Nove vrtine v Moravskih Toplicah MORAVSKE TOPLICE - Kljub temu, da se lahko zdravilišče Moravske Toplice pohvali z eno najbolj zaokroženih zdraviliških turističnih ponudb v Sloveniji, razmišljajo o nekaterih novih investicijskih vlaganjih v letošnjem letu. Kot je povedal direktor Dušan Bencik, na prvem mestu načrtujejo izdelavo nove vrtine MT-7, ki bo dirigirana in reinjetirana. To bo prva tovrstna vrtina v Sloveniji. Po predračunu znaša vrednost vrtanja in nastavitve opreme več kot 80 milijonov tolarjev, z delom pa bodo pričeli zgodaj spomladi. V zdravilišču Moravske Toplice ne bodo pozabili tudi na razširitev avtokampa, izgradnjo novih športnih objektov, dologoročno pa razmišljajo tudi o igralnici. (G.G.) ZDRAVSTVO / MLADI ZDRAVNIKI V Sloveniji je trenutno brez službe od 80 do 100 mladih zdravnikov Dolga je pot do zdravniškega poklica in strašno dosti je ovir na tej poti. Najprej so tu tiste, ki jih morajo v današnjih časih premagati vsi maldi, ki bi radi v šole. Treba je biti dovolj priden že v osnovni šoli in pozneje v gimnaziji. Potem je treba narediti sprejemni izpit, ki je tako selektiven, da je kasneje med študijskimi leti osip na medicinski fakulteti precej manjši kot na drugih fakultetah. Študij traja šest let, potem pride na vrsto pripravništvo in za večino sledi čakanje na delo. Tudi Zlatko Fras je zdravnik. Nekaj časa bo še imel delo kot raziskovalec v bolnišnici Trnovo, potem pa . . .Sicer je Zlatko Fras predsednik sekcije mladih zdravnikov, ki deluje pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. -Koliko mladih zdravnikov je ta čas v Sloveniji brez službe? Pri nas je brez službe od 80 do 100 mladih zdravnikov. -Je res, da Se vedno nočete na delo zunaj Ljubljane? Na to vprašanje smo že odgovarjali, tudi raznim forumom smo morali to pojasnjevati. Rekel bi, da izraz nočemo ni prava beseda. Prej bo res, da ne moremo, saj nam tudi zunaj Ljubljane ne ponujajo pravih možnosti za življenje. Je pa seveda res, da se večina mladih zdravnikov zbira v Ljubljani, ker je tu pač največ možnosti vsaj za strokovno delo, če jih že ni za zaposlitev. -Večina javnih zavodov se v tem času ubada predvsem z vprašanjem, kako zmanjšati zaposlenost in ne kako jo povečati. Čakajo na prihodnje leto, ko bodo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje sklepali nove pogodbe o delu. Od njih bo vsaj posredno odvisno tudi število zdravnikov, ki bodo lahko delali v posamezni ustanovi. Gre za velik problem v zvezi z izvajanjem normativov in standardov zdravstvenega varstva v Sloveniji. Dejstvo je, da bi bilo za normalno kadrovsko obnovo vseh zdravstvenih zavodov - ne le Kliničnega centra - potrebno zaposlovati tudi mlade zdravnike. Zdravstvena politika pa mora povedati, koliko zdravnikov potrebujemo v Sloveniji. To je pač povsem politično vprašanje. • -V načelu je povsem nerešen tudi problem pripravništva. Čeprav mladi zdravniki brez njega ne morejo opravljati strokovnega izpita, tudi pripravniškega mesta ni lahko dobiti? Diplomanti morajo na pripravniško mesto čakati povečini vsaj nekaj mesecev. Poleg tega večina za svoje delo, ki je pogosto Majda Juvan Dr.Zlatko Fras: kako rešiti težave mladih zdravnikov? (Foto:Aleš Pavletič/TRIO) kar zelo odgovorno, dobiva mizerno nadomestilo, ki ne dosega niti višine štipendije. -Iz Zdravstvenega doma Ljubljana je slišati celo grožnje o nekakšnem javnem revoltu, stavki mladih. Dejstvo je, da večina mladih zdravnikov želi opraviti pripravništvo v Ljubljani, poleg tega pa je bil ravno Zdravstveni dom Ljubljana tisti, ki je do zadnje jeseni še zmogel vsaj z minimalnimi nadomestili plačevati pripravnike. Zaradi znanih težav v zdravstvu kot celoti se je zataknilo tudi pri njih. Povedati je treba, da je doslej v Zdravstvenem domu Ljubljana opravlja- la pripavništvo kar polovica mladih zdravnikov. Ker medicinska fakulteta da 120 diplomantov na leto, to pomeni letno približno 60 zdravnikov pripravnikov. Težava torej ni v nerazumevanju Zdravstvenega doma, ampak v dejstvu, da tudi na tem področju politika ni dogovorjena. Sekcija mladih zdravnikov se zavzema, da bi pripravništvo izvajale vse ustanove, tudi vrhunske. Konec koncev tudi one potrebujejo mlade ljudi. Tako bi stroške za pripravnike lažje refundi-rali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Torej problem financiranja pripravnikov načelno ni urejen. -Pa tudi marsikaj drugega, kar že ali pa Se bo krojilo vašo usodo, ni niti dogovorjeno niti strokovno utemeljeno... Gre za čakanje na uvedbo novega statusa tistih mladih zdravnikov, ki po šestih letih študija opravijo pripravništvo in naredijo strokovni izpit. Gre za uvedbo sekundarijev. Sekundariate je pred dobrega pol leta predpisala nova zdravstvena zakonodaja. Potek in vsebino bi morala natančno opredeliti Zdravniška zbornica Slovenije, tega pa ta v kratkem času svojega obstoja na Slovenskem ni bila sposobna. -Kaj pravzaprav je sekundariat? To je strokovna oblika usposabljanja, ki bi dala mlademu zdravniku potrebno znanje in samozavest za samostojno delo. Svoj čas so morali pri nas zdravniki pred specializacijo dve leti delati v osnovni zdravstveni službi. To ni bilo modro, saj' so bili brez nenehnega nadzora in strokovne pomoči sta- rejših kolegov. Sekundariati naj bi zato potekali v hospitalnih, kliničnih ustanovah. Tako obliko, morda z drugim imenom, poznajo povsod v razvitem svetu. -Kljub temu da bi moral sekundariat v kratkem steči, pa ni ne normativov ne programa zanj? Preveč natančen program tudi ni potreben. Nam, mladim zdravnikom, se zdi potrebno to, da postanemo mladi zdravniki nepogrešljiv člen v zdravstveni verigi. Člen, brez katerega denimo bolnišnice ne bi mogle delovati. Samo s tako postavljenim sistemom si bomo izborili svoj prostor pod soncem. -Čas res ni primeren za uvajanje novosti. Po bolnišnicah in zdravstvenih domovih se zaposleni bolj kot s čimerkoli drugim ubadajo s svojim težavami, s svojimi normativi, s svojimi plačami in morda Se s kolegi, ki v teh dneh odhajajo med zasebnike. Med mladimi zdravniki slednjih najverjetneje ni dosti? Sploh jih ni. Za opravljanje zasebne prakse je potrebno imeti triletne izkušnje pri delu z bolniki. Do teh izkušenj pa večina ne more. Poleg tega je res, da bodo v zasebni praksi uspevali le tisti, ki so si že prej ustvariti ime in ugled. Tega pa mladi zdravniki spet nimamo dovolj. AVSTRIJA / AVTOMOBILI LASTNINJENJE / VOJAŠKA STANOVANJA Žrtev zakona? Na odpad milijon avtomobilov brez katalizatorja V odkup končno tudi »zvezna« stanovanja Vlada vendarle sprejela odlok o odkupu nekdanjih zveznih stanovanj. Enaki pogoji kot za družbena Boris Hegeduš V primeru, da bo Avstrija sprejela zakone zoper izpuščanje avtomobilskih plinov v zrak, se bo v naslednjih letih moralo z njenih cest umakniti okoli milijon avtomobilov. Avstrijska ministrica za okolje Ruth Feld-grill-Zenkel, ki je pobudnica omenjenega načrta, ocenjuje, da bi bil pristanek na to, da vozilom brez katalizatorjev dovolijo vožnjo do konca »življenjske« dobe, nesprejemljiv. Po predlogu zakona vozila brez katalizatorja ne bo mogoče prodati, ko bo staro več kot 12 let. Namen poostrenih ukrepov je, da postopoma omilijo nevarnost, ki ogroža ozonski plašč. Emisije, ki ogrožajo zaščito pred radioaktivnimi žarki, želijo Avstrijci zmanjšati za 70 odstotkov že pred letom 2007. »Žrtev« takega zakona bo okoli milijon avtomobilov (v vrednosti okoli 20 milijard šilingov) oziroma njihovih lastnikov. Slednje bo v korist trgovcev s starim železom, saj vsako leto pri sosedih na odpadih konča povprečno 240 tisoč avtomobilov. V primeru, da bo novi zakon sprejet, se jim bo pridružilo še najmanj 60.000 avtomobilov na leto. Ze leta 1986 je avstrijska vlada sprejela predpis, da morajo vsi novi avtomobili imeti katalizator. Tako stroge predpise je v Evropi sprejela le še Švica. V predlaganem zakonu so zapisali, da od leta 1995 ne bo možno ponovno registrirati avtomobilov brez katalizatorja, ki bodo stari več kot 12 let. Tako lastnikom ne bo preostalo nič drugega, kot da jih odpeljejo na odpad ali 'pa jih prodajo na tržišču ekološko manj osveščenih držav. Pri slednjem imajo v mislih države, kot so Madžarska. Češka, Slovaška in najbrž tudi Slovenija. S predlaganim zakonom se ne strinja predsednik avstrijskih prodajalcev avtomobilov Josef Schirak. Po njegovi oceni je predlagana novost slaba za lastnike avtomobilov, ker bo takoj po uveljavitvi vsaj za 20 odstotkov zmanjšala vrednost rabljenih avtomobilov. Seveda bo eventualno sprejeti zakon povečal prodajo novih vozil, saj si jih bodo poskušali kupiti tudi tisti s plitvejšimi žepi, ki si jih sicer ne bi. Kritiki zakona napovedujejo, da bo povzročil, da se bodo številni vozniki poskušali znebiti starih vozil, čeprav bodo ta s te-hnično-mehanskega vidika dobra. Zamenjali jih bodo z dražjimi uvoženimi vozili, s čimer bodo porušili avstrijsko trgovinsko bilanco. Nekateri lastniki avtomobilov napovedujejo še hujše posledice. Prav zato je avstrijska avtomobilska zveza predlagala ublažitev udarca, tako da bi lastnikom »nezaželenih« avtomobilov ponudili državno »odpadno nadomestilo« 5000 šilingov za vsako vozilo. Vendar je ministrstvo za okolje to zamisel iz »stroškovnih« razlogov zavrnilo. Namesto upokojitve starih in smrad povzročajočih avtomobilov avstrijski tisk priporoča, da bi te avtomobile izvozili v sosednje vzhodnoevropske države, kajti tamkajšnji trg je »lačen« cenenih avtomobilov. Ministrica Ruth Feldgrill-Zen-kel je zavrnila trditev, da bi s takšno prodajo v sosednje države problem onesnaževanja zraka preselili le za nekaj kilometrov iznad Avstrije, kar problemov vsekakor ne bi rešilo. Njena teza je, da bi avtomobili iz Avstrije zamenjali vzhodnoevropske avtomobile, ki še bolj onesnažujejo zrak, predvsem dvotaktne vvartburge in trabante. Dolgotrajna ugibanja, obljube in celo politične polemike o tem, ali, kdaj in kako lastniniti nekdanja zvezna stanovanja so se po več kot enem letu le končale. Slovenska vlada je pred iztekom minulega leta, sprejela uredbo o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš zveznih organov in JLA. Uredba bo začela veljati 8. januarja letos, določa pa, da bo privatizacija potekala v skladu z veljavnim stanovanjskim zakonom, torej tako, kot so odkupovali družbena stanovanja vsi drugi državljani Slovenije. Ker bodo vsi roki iz stanovanjskega zakona v zvezi s privatizacijo začeli teči z dnem uveljavitve uredbe, bodo lahko imetniki stanovanjske Okoli sedemsto ležišč v hotelu Planja in depandansah ter bungalovih ob njem je bilo med božičnimi in novoletnimi prazniki na Rogli povsem razprodanih. Direktor Rekre-acijsko-turistiCnega centra Rogla Edvard Fenko pravi, da bo tako vsaj do 15. marca, saj so njihove kapacitete do takrat razprodane. Zanimanje ni nič manjše niti v času, ko ni šolskih počitnic. Med gosti - večina jih na Roglo prihaja v lastni režiji, manj pa je agencijskih gostov - prevladujejo domači, saj jih je okoli dve tretjini. Med tujci je največ Angležev, Mile Čuk pravice in njihovi ožji družinski člani stanovanja s predvidenimi popusti odkupili v dveh letih oziroma do 8. januarja 1995. Vojaških in carinskih stanovanj je v Sloveniji skoraj 9 tisoč, po oceni obrambnega ministrstva, ki jo je naredilo že spomladi, pa naj bi privatizacija zajela okrog 5500 vojaških stanovanj. Omenjena uredba določa, da bodo stanovanja lahko odkupili tisti,, ki so jim bila dodeljena do 6. januarja 1991. Po tem datumu pridejo v poštev za odkup samo stanovanja, dodeljena skladno s slovenskimi predpisi. Kupnine bodo priho- Brane Piano Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Hrvatov in Madžarov. Večina se jih odloča za polpenzionske usluge ali za polne penzione, manjši del pa za bivanje v bungalovih, kjer lahko kuhajo sami. Zaradi ugodnih snežnih razmer so letošnjo zimsko sezono na Rogli pričeti razmeroma zgodaj, že 4.decembra, čeprav večino smučišč še dodatno zasnežujejo s snežnimi topovi. Pred sezono so dokončali vodovodno omrežje, ki jim omogoča zasneževanje dek republiškega proračuna, v katerem bodo počakale na delitveno bilanco. Očitno je prevladalo stališče, da morajo biti na podlagi enakopravnosti državljanov stanovalci v vojaških stanovanjih z legalno stanovanjsko pravico izenačeni z imetniki te pravice v drugih družbenih stanovanjih. Precej močna so bila tudi prizadevanja, da naj bi ta stanovanja prodajali po drugačni ceni in drugačnih merilih kot družbena stanovanja. Temeljila so na oceni, da vojaških in carinskih stanovanj ne smemo avtomatsko prodajati po bistveno znižani ceni brez socialnih meril, saj naj bi s tem ponovili napako Jazbinškovega stanovanjskega zakona. vseh kritičnih smučišč. Po Penkovem mnenju se gostje za Roglo določajo zaradi dobrih izkušenj iz prej-šnih zim, pa tudi zaradi različnih možnosti rekreacije. Poleg mnogih urejenih smučišč in tekaških prog imajo na Rogli namreč tudi zimski bazen, dvorano za tenis in squash ter savno. Gostje lahko jezdijo konje na bližnjem Pesku, se vozijo s sanmi ali hodijo na izlete v nižje ležeče Terme Zreče. Poleg 700 postelj v hotelu Planja in okolici je na Rogli prostora še za okoli 750 smučarjev v vikendih, ki so last slovenskih podjetij. Avti brez katalizatorjev na odpad, prizaneseno le odltimerjem (Foto: TRIO) TURIZEM / ZREŠKO POHORJE Smučišča na Rogli bodo tudi letos polna domačih in tujih smučarjev LJUDJE IN DOGODKI Ponedeljek, 4. januarja 1993 ANTARKTIKA / RAZISKOVALNI PROJEKT NASA Robot ”dante“ kmalu obtičal Gre za priprave na raziskovanje Marsa GREENBELT (MARY-LAND, ZDA) - Po šestih metrih in pol prehojene poti se je ustavil, kaže zaradi okvare na veznem kablu: taksna je zaenkrat usoda robota ”dante“, ki bi po programu ustanove NASA moral najprej raziskati globino vulkana na Antarktiki, nato pa površino Marsa. ”Dante“ je namreč prototip robota, ki ga namerava ameriška ustanova za raziskavo vesolja poslati na Mars. V soboto so poltonski robot, začeli spuščati v vulkan na Antarktiki, ki naj bi bil glede sestave in specifičnosti terena zelo blizu "rdečemu planetu". Po dveh urah in pol spuščanja v krater je ”dante“ prišel v globino šestih metrov in pol, kjer pa je obtičal. Znanstveniki centra Goddard Spa-ce Flight Center iz kraja Greenbelt v Marylandu so sporočili, da je prišlo do okvare optičnih vlaken, ki tvorijo kabel, ki povezuje robot z njegovim nadzornim centrom, ta je približno 1.600 me- trov stran od žrela. Najprej so celo mislili, da se je pokvaril nadzorni center, vendar so kmalu ugotovili, da ne deluje prav vezni kabel. Sicer pa že od vsega začetka ni potekalo vse tako, kot bi moralo: pajkasti ”dante“ se je namreč premikal veliko počasneje klot je bilo predvideno. Da bi lahko opravil svojo nalogo, bi morali ”danteja“ spustiti v globino 200 metrov. Na sliki (telefoto AP): ”danteja“ spuščajo v vulkan. NEMČIJA Odslej na meji radarji in žarki BERLIN - Ksenofobija in množično prihajanje tujcev: to sta trenutno osrednji vprašanji, s katerima se mora soočiti nemška vlada in po njeni oceni sta vprašanji tesno povezani. Tako tesno, da namerava Nemčija v prihodnje veliko strožje nadzorovati svoje vzhodne meje: manj tujcev, manj napadov nanje -tako so baje menili v vladi. Glede na dejstvo, da je v obmejni policiji premalo uslužbencev glede na potrebe (kar 5.000 delovnih mest je nezasedenih), se bodo začeli posluževati tehnično izredno prefinjenih in zato natančnih naprav. Tako poroča dnevnik ”Bild“, ki v teh dneh razkriva marsikatero težavo sedanje nemške vlade. Po pisanju omenjenega časnika naj bi začeli nadzirati nemško-poljsko in nemško-češko mejo s pomočjo radarjev in infrardečih žarkov: te informacije - tako sam zagotavlja - je časopis črpal iz zapisnika podtajnika za notranje zadeve Johannesa Voeckinga. S temi posegi nameravajo vsaj omejiti, če ne prav zatreti ilegalnega prehajanja meje, saj je samo v prvih 11 mesecih komaj minulega leta na tak način prišlo v Nemčijo 53.732 oseb, ki so bile večinoma iz Poljske in bivše čehoslo-vaške federacije. Poledica v ZDA; verižno trčenje Zaradi slabega vremena je prišlo na hitri cesti, ki povezuje Chicago z letališčem 0'Hare do verižnega trčenja, 21 oseb je bilo ranjenih, 40 avtomobilov pa razbitih (AP) NOVICE The People: katoliška Cerkev bi blagoslovila drugo poroko lady D LONDON - Ne gre za dejstva (zaenkrat), temveč za hipoteze: ko bi lady D res postala katoličanka in bi katoliško Cerkev zaprosila za ločitev od princa Charlesa, bi ji ta ugotovila (navesti bi seveda morala tehtne razloge), nakar bi verjetno bivša žena britanskega prestolonaslednika tudi prejela blagoslov za svojo morebitno drugo zakonsko zvezo. Tako piše v svoji zadnji številki tednik “The People", ki je že namigoval, da se lady Diana nagiba h katoliški veri in se seveda odvrača od anglikanske Cerkve. Trenutno je Diana s svojima otrokoma na počitnicah na malem karibskem otoku, daleč stran od hladnega Charlesa in mrzle nagleške zime. Nikjer niso tako željno pričakali leta ’93 kot v Parkfieldu... NEW YORK - Parkfield, kalifornijska vasica nekje med Los Angelesom in San Franciscom, bi morala še pred koncem leta 1992 kratkomalo izginiti, ker bi jo popolnoma uničil strahovit potres. Tako so napovedovali strokovnjaki geološke službe ZDA, z njimi pa je soglašal tudi vsedržavni svet za predvidevanja in oceno potresov. Sicer napovedi strokovnjakov niso bile povedane tja v en dan, saj so za preučevanje in monitoražo področja okoli vasi Parkfield porabili približno 19 milijonov dolarjev, na osnovih analiz pa napovedali, da bo celotno področje pretresel potres 6. stopnje lestvice Richter. Do zadnjega dne v letu se ni nič zgodilo, na Silvestrovo pa se je v kavami na vaškem trgu zbrala pravcata množica domačinov, novinarjev in drugih radovednežev, ki so nestrpno pričakovali, da bodo urini kazalci označili začetek leta 1993 in torej konec veljavnosti prerokbe. Ob prihodu novega leta je bilo veselje v Parkfieldu nepopisno, vendar pa strokovnjaki pripominjajo, da bo potres prej ali slej le prišel. V Peruju odslovili diplomate zaradi homoseksualnosti LIMA - Po izjavah pemjskega predsednika Alberta Fujimorija naj bi bili nekateri od 117 odslovljenih diplomatov ob službo, ker so ”na neprimeren način razkazovali svojo homoseksualnost". V radijskem intervjuju je predsednik navedel tri glavne razloge za tako množično čistko visokih funkcionarjev: nesprejemljivo obnašanje, visoka starost in skromni delovni rezultati. Y Jadranski koledar eA 1993 s knjižno zbirko ke samo E55.000 LIR Veliko več kot lep božični dar JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1993 Življenje na Primorskem in dogajanje v svetu nekdaj in danes: problemi in ustvarjalnost, kronika dogodkov, portreti ustanov in vidnih osebnosti. Stališča, dokumenti, slike, razvedrilno in koristno branje. Zbornik z nadihom morja. Str. 208. NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1993 Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede. Pavel Medvešček SKRIVNOST IN SVETOST KAMNA Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem so bogato ilustrirane z barvnimi posnetki kapelic, predmetov in krajev, ki se jih še drži stara vera prednikov. Kulturna dediščina in nadvse zanimivo odkrivanje skrivnih moči v našem okolju. 106 fotografij Rafaela Podobnika, str. 198. Stanko Klinar STO SLOVENSKIH VRHOV Avtor je v besedi in sliki označil tako gore v Sloveniji, kot tudi vrhove na Koroškem in Primorskem v Italiji, pa tudi daljna gorstva, ki jih je slovenski človek “obiskal” in osvojil, npr. Himalajo, Ande. Bogat vodnik z dragocenimi popotnimi, kulturnozgodovinskimi in naravoslovnimi podatki. Okr. 140 barvnih slik, 272 str. Igor Škamperle SNEG NA ZLATI VEJI Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami, s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu. Str. 224 Naročila sprejemamo: v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969 v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika ,UI. 24. maja 1, tel. 53382 — v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 531407 v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 v ŠPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centra ali po telefonu na št. 727536 I «po telefonu od 8.30 do 13. ure, tel. 040/7796420 • preko raznašalcev Primorskega dnevnika ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA KOŠARKA / VČERAJ V A-l LIGI ODBOJKA / OBRAČUN V MOŠKIH DEŽELNIH LIGAH Bleda igra in poraz tižaškega Stefanela Slovenske šesterke doslej po napovedih Brez točk le Bor, Olympia CDR tik pod vrhom Obvestila Kljub gripi je Alberto Tonut (Clear) proti Stefanelu zaigral v prvi peterki upira nasprotnikom. Bor bo zelo težko dosegel obstanek v ligi. Za to pa bodo po Seppijevem mnenju odločilne tekme med koncem prvega in začetkom drugega dela prvenstva. Kljub dolgi seriji porazov pa je zanimivo, da je vzdušje v ekipi izredno dobro in da vsi igralci redno trenirajo. Zgovoren je podatek, da je bilo na zadnjem treningu pred počitnicami prisotnih 14 igralcev. Novost po novem letu je prav gotovo odhod trenerja Seppija, ki bo v začetku februarja zapustil ekipo zaradi službenih obveznosti. Njegovo mesto pa bo prevzel drugi trener Lu- gli- V D ligi se Soča Sobe-ma na lestvici nahaja tik pod vrhom. Z dvanajstimi točkami zaseda namreč peto mesto. Lani se je tej ekipi za las izmuznilo napredovanje v višjo ligo, tudi letos pa cilja na uvrstitev čim bližje vrhu lestvice. Trener Stefan Cotič je po prvih kolih zadovoljen. Nekoliko obžaluje le poraz iz drugega kola v Pojdi, ko so si zapravili vodstvo 9:1 v četrtem setu in nato izgubili po tie- breaku. Soča je bila še poražena v Vidmu, a ta poraz je sprejemljiv, saj bo tam imela težko nalogo vsaka ekipa. V tem začetku prvenstva pa so imeli še to “srečo”, da so kar dvakrat zmagali brez boja, ker se nasprotnik ni pojavil na igrišče. Po novem letu jih čaka še ena važna tekma proti vodilnemu Rojaleseju. Seveda pa bi vsako podcenjevanje drugih nasprotnikov lahko bilo usodno. »Letos sta se nam pridružila dva nova igralca, zato smo potrebovali nekaj časa, da smo se uigrali. Vzdušje v ekipi pa je res dobro, fantje redno hodijo na treninge in dobro delajo.Zato še naprej pričakujem dobre rezultate.« Andrej Maver Clear - Stefanel 75:63 (37:23) CLEAR CANTU’. Cor-no, Milesi, Tonut 7 (1:2), Bosa 4 (2:5), Rossini 14 (5:6), Gianolla 11 (5:5), Caldvvell 10 (2:4), Bian-chi, Mannion 29 (4:4), Gilardi, trener Frates. STEFANEL TRST: Bo-diroga 16 (6:6), Pilutti 9, Pučka 15 (4:6), De Pol (0:3), Bianchi, Alberti 4 (2:2), Meneghin 1 (1:2), Pol Bodetto, English 18, Cantarello, trener Tanje-vid. SODNIKA: Duranti (Piza) in Taurino (Vigno-la). PON: Mannion (38). TRI TOČKE: Mannion 3; Pilutti 3, Fučka 1, English 1. CANTU’ - Na eni od svojih slabših dosedanjih tekem je tržaški Stefanel v 3. povratnem kolu italijanske A-l lige povsem zasluženo izgubil v Cantuju proti Clea-ru, ki je bil v vseh igralnih elementih boljši od Tržačanov. Predvsem preseneča odnos do tega srečanja vsega Tanjevičevega moštva. Stefanelovi igralci so namreč stopili na igrišče nezbrani, skoraj podcenjevalno do nasprotnikove ekipe, ki je vendarle na drugem mestu lestvice. Verjetno je tržaške košarkarje »uspavalo« dejstvo, da so ves teden napovedovali, da je za kar nekaj Clearjevih igralcev vprašljivo, če bodo sploh nastopili na tej tekmi. Američan Caldvvell naj bi imel poškodovano koleno, Tonut in Gilardi naj bi ležala zaradi gripe itd. Na igrišču pa vse drugačna slika: gostitelji so nastopili z najboljšo postavo in tudi postregli zbeganim Tanjevidevim varovancem s pravo košarkarsko lekcijo. 2e po 5. min. so vodili z 10 točkami razlike (14:4), prednost pa se je bliskovito večala in v 14. min. je Clear že vodil z 19 točkami razlike (30:11). V tem delu je Stefanel igral skoraj katastrofalno predvsem v napadu, saj je v 15 minutah igre dal le 11 točk. Slab je bil tudi v obrambi. V drugem polčasu so se gostje le zdramili, tudi zato ker je Clear vidno popustil. S koši Fučke, Englisha in Bodi-roge je Stefanel na sredini polčasa zmanjšal zaostanek celo na 8, nato pa na same 3 točke (37:40). Ko pa so gostitelji spet ujeli pravi ritem in je Američan Pace Mannion nadaljeval s polnjenjem tržaškega koša (dal je skupno kar 29 točk, s tremi »bombami«), je bilo jasno, da za goste ni več pomoči. Domačini so si kaj kmalu spet priigrali zanesljivo prednost (v 33. min. 60:49) in zmagali brez težav. Štirje predstavniki v moški C-2 in D ligi so bili v prvih osmih kolih še kar solidni oziroma so dosegli rezultate, ki so jih napovedovali pred začetkom prvenstva. 01ympia CDR je potrdila, da spada med boljše ekipe v prvenstvu in ima tako vlogo outsiderja v prvenstvu. Sloga in Bor se po napovedih borita za obstanek v ligi. Do sedaj je bila uspešnejša Sloga, medtem ko je Bor že v skoraj brezupni situaciji. V D ligi pa se Soča Sobema že drugo leto zapored poteguje za mesta na vrhu lestvice. Najboljša slovenska ekipa v C-2 ligi je goriška 01ympia CDR, ki je trenutno na četrtem mestu z desetimi točkami. Trener ekipe Rajko Pete jan meni, da prikazuje lestvica realno razmerje moči v ligi. Zato je z dosedanjimi rezultati še kar zadovoljen. »Zal mi je samo za poraz proti Mos-si, saj smo tisto tekmo dobesedno podarili nasprotniku in sploh nismo igrali. Toda tudi ta tekma bo dobra šola za nadaljevanje prvenstva, saj mislim, da take predstave ne bomo več ponovili. Pozitivno je, da sestavljajo ogrodje ekipe mlajši igralci, kar je bilo letos v naših načrtih. Prepričan pa sem, da se v tem prvenstvu lahko enakovredno kosamo z vsako ekipo.« To so Goričani tudi že dokazali, saj so v Sacileju proti drugouvrščeni ekipi nerodno izgubili, potem ko so že vodili z 2:0. Zato je jasno, da razen tržiškega Cremcaffeja, ki v letošnjem prvenstvu predstavlja razred zase, spada 01ympia med najmočnejše ekipe prvenstva. To bodo igralci skušali potrditi v naslednjih nastopih. Ze v prihodnjem kolu pa so zmožni pripraviti presenečenje prav v Tržiču. Sloga ima po osmih kolih šest točk in se nahaja tako na osmem mestu na lestvici. Edini cilj te ekipe je obstanek v ligi, kar pa ni tako lahko doseči. Trener Drasič ocenjuje, da sta dve ekipi praktično že obsojeni na izpad (Bor in Tolmeč). Potem pa je še vsaj pet ekip, ki tvega, da jih doleti ista usoda. Za Slogo je pozitivno, da je do sedaj premagala vse šesterke, ki naj bi bile vsaj na papirju slabše od Sloge. Do konca prvega dela pa mora nujno osvojiti vsaj štiri točke proti Boru in San Vitu. Vsaka druga zmaga bi predstavljala prijetno presenečenje. Zal pa ekipo z novim le- PO OSMIH KOLIH / V ZENSKIH DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH Rajko Petejan - trener Oiympie CDR (Foto Ferrari) tom zapušča David Kralj, ki se odpravlja na služenje vojaškega roka. To je vsekakor huda odsotnost, tudi če upoštevamo, da ima Sloga malo rezervnih igralcev. Prostor v standardni postavi bo tako po sili razmer verjetno dobil Aljoša Kralj, večjo vlogo pa bo dobil tudi Janko Ja-blanšček. Pozitivna novost za Slogo pa je povratek Marka Kerpana, ki do sedaj ni mogel trenirati zaradi službenih obveznosti. Od vseh slovenskih ekip je doslej še brez točke le Bor. Na lestvici je torej zadnji in je že po osmih kolih v precej kritičnem položaju.Trenutno stanje sicer ne preseneča niti trenerja Bora Luciana Seppija. Ze pred prvenstvom je namreč vedel, da ekipa ob začetku prvenstva ne bo kompetitivna, čeprav je na tiho le upal, da bi osvoojili vsaj par točk. Poudariti pa je treba, da ekipa stalno napreduje in čeprav ni še dosegla dobrih rezultatov se v zadnjih nastopih vsaj po igri skoraj enakovredno ZSSDI obvešča, da bo od 4. do 9. januarja urad v Trstu odprt od 9. do 13. ure. SD POLET obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor v četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki se bo začel 10. januarja. Prijave sprejema načelnica smučarskega odseka Valentina Fachin na tel. št. 634648 ob urah obedov. Na razpolago je Se nekaj prostih mest. SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA organizira 10., 17., 24., in 31. januarja 1993 smučarske izlete z možnostjo tečajev, katere bodo vodili društveni kvalificirani vaditelji. Prvi izlet bo v avstrijski Gerlitzen (Kanzel) blizu Beljaka. Vpisovanje za prvi izlet bo 4. in 5. januarja v prostorih dolinske občinske telovadnice od 20.30 do 22.00. Potreben je veljaven dokument za tujino. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira v nedeljo, 10. januarja 93, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, samo 4. in 5. januarja od 19.30 do 20.30. Z dosedanjimi rezultati v glavnem zadovoljni Najbolj prijetno presenetil Koimpex v D ligi V C-2 ligi polovičen uspeh sokolovk, Kmačka banka slabša - Bor Friulexport za obstanek Ženski predstavniki v C-2 in D ligi so se do sedaj tudi dobro odrezali. Najbolj je do sedaj presenetil Koimpex, ki se nahaja tik pod vrhom. V isti ligi ima nekaj več težav Bor Friulexort, ki pa je v zadnjih nastopih vedno bolj uspešen. Sokol Indules in Kmečka banka pa v tem tačetku prvenstva nista imela sreče, saj zaradi raznih poškodb še niso mogli pokazati svoje realne moči. Sokol Indules ima v teh prvih osmih kolih 50-odstotno uspešnost: štiri zmage in štiri poraze in se tako nahaja na osmem, mestu. Takoj je treba povedati, da Na-brežinke v tem delu prvenstva niso imele sreče, saj je na raznih tekmah bilo odsotnih veliko število igralk zaradi poškodb, bolezni ali službenih obveznosti. Trener Zoran Jerončič pa obžaluje predvsem domači poraz s Sangiorgino in nesrečen poraz v Fiu-me Venetu. Ob upoštevanju vseh objektivnih okoliščin je z rezultati zadovoljen, ne pa z igro, saj meni da imajo igralke še precej rezerve. Predvsem je potreben čas, da se igralke še uigrajo in asimilirajo način igranja, ki ga zahteva trener. Izboljšati pa morajo tudi blok. »Pred prvenstvom je bil naš cilj sedmo mesto na lestvici, sedaj pa mislim, da se lahko povzpnemo tudi dve mesti više. Do konca prvega dela imamo namreč lažji razpored tekem.« Do konca januarja bo vsekakor odsotna Saška Pertot zaradi poškodbe gležnja. Njeno mesto v postavi bo zato prevzela Tanja Masten, slednjo pa bo na centru nadomeščala Monika Košuta. Slabo je začela letošnje prvenstvo tudi goriška Kmečka banka. Po osmih kolih ima na lestvici namreč šest točk in zaseda tako enajsto mesto na lestvici. Prav gotovo ni imela sreče, saj se prvenstvo začela brez mnogih igralk zaradi raznih poškodb. Tako so se igralke znašle na treningu v majhnem številu, tako da je bilo praktično nemogoče trenirati.Poča-si pa se stanje urejuje, jasno pa je, da se ekipa mora še uigrati, saj se mnoge igralke vračajo na i, nam NABREŽINA . m. DRUŽABNOST / V DOLINSKI OBČINSKI TELOVADNICI Prijetno slovo športnikov ŠD Breg od pravkar končanega leta 1992 Prijateljsko srečanje tudi priložnost za obračun opravljenega dela V dneh pred zaključkom straega leta je bilo v prostorih dolinske občinske telovadnice tradicionalno družabno srečanje ob koncu leta, ki ga je priredilo Športno društvo Breg. Družabnost je potekala v prijetnem vzdušju in tudi udeležba športnikov dolinskega društva je bila tokrat še kar številna. Prisotne je pozdravil predsednik društva Cor-rado Švab, ki je v kratkem nagovoru podal obračun leta. Švab je podčrtal razveseljivo dejstvo, da se je letos število najmlajših šport- nikov povečalo, kar daje društvu nove moči. Nato je poudaril pomen telesne kulture in kolegial-nosti v društvu. Predsednik ste je zahvalil vsem športnikom, tehničnemu kadru, odbornikom in staršem ter vsem skupaj voščil vesele praznike. Omenil je tudi, da bo društvo v mesecu januarju priredilo smučarske izlete ter posvet o športu v domači občini. Ob koncu pa je predsednik Brega podaril priznanje zaslužnemu članu, prijatelju, odborniku in soustvarjalcu Dragu Oti. (E.B.) Doslej Sokol Indules uspešnejši od Kmečke banke (Fot Sergio Ferrari) igrišče komaj v teh tednih. Se najbolj pomemben je bil povratek Raffaele Zavadlav, ki je ekipo okrepila predvsem v napadu. Se druge igralke pa se bodo vrnile po novem letu, zato moramo pravi obraz te ekipe šele spoznati. Po šestem kolu je med drugim ekipo zapustil tudi trener Jože Cej. Njegov odstop je bil nepričakovan in je zato verjetno tudi zbegal igralke. Trener je tako postal Marjan Tomšič, ki je v osmem kolu že slavil prvo zmago v Tržiču. Iz vsega tega sledi, da lahko Kmečka banka svoje rezultate v nadaljevanju le izboljša. V D ligi igra novinec Koimpex nad pričakovanji, saj je z dvanajstimi točkami na solidnem četrtem mestu. Se najbolj pa je presenetil v zadnjem kolu, ko je na Opčinah premagal vodilni Albatros. Trener Peter De VValderstein meni, da bodo težko igrali naprej na tako visokem nivoju, kot v zadnjem kolu. Zato sploh ne razmišlja o morebitnem napredovanju v višjo ligo. Ekipa je namreč mlada in zato je glavni cilj nabiranje izkušenj in izboljšanje tehničnega nivoja igralk. Poleg tega so v ligi druge ekipe (Co-droipo, Rivignano, sam Albatros), ki so verjetno boljše in predvsem bolj izkušene od slogašic. Ogrodje ekipe sestavljajo igralke, ki so si lani priborile nastop v tej ligi. Pozna pa se, da so ekipo ojačile Suzana Ciocchi in Erika Skerk, ki sta že nastopili v višjih ligah. Važna pridobitev pa je tudi Daniela Ciocchi, ki je tudi že nastopila v Slo-gini prvi ekipi. V zadnjih kolih skrbi trenerja edino poškodba Michele Fonda, ki ni še popolnoma okrevala. Težje prvenstvo čaka Bor Friulexport, ki je do sedaj dvakrat zmagala in zaseda tako enajsto mesto na lestvci. Trener Igor Gombač ocenjuje letošnje prven- stvo v primerjavi z lanskim kot manj kvalitetno. Ne izstopa nobena ekipa, zato se lahko za napredovanje poteguje kar nekaj ekip. Po njegovem mnenju pa ni brez možnosti niti Koimpex. Igra njegove ekipe ga je do sedaj zadovoljila, saj je od začetka prvenstva opazen stalen napredek v igri. Izjemo predstavlja le domačte tekma proti Albatrosu, v kateri so se bo-rovke prehitro vdale v poraz. Gombač je zato optimist, čeprav se zaveda, da stanje na lestvici ni lahko, saj iz lige izpade kar pet ekip. Tudi med božičnimi počitnicami si borovke ne bi smele privoščiti daljšega počitka, ker jih že 6. januarja čaka važna tekma v Tržiču proti ekipi, ki ima na lestvici dve točki manj. Do konca prvega dela je potem obvezna še zmaga proti zadnjeu-vrščenemu Virtusu, v drugih tekmah pa bodo borovke poskusile presenetiti kakega favorita. (Andrej Maver) ŠPORT Ponedeljek, 4. januarja 1993 * SMUČARSKI SKOKI / NA 3. TEKMI TURNEJE INTERSPORT FRANCI PETEK 13. V Innsbrucku zmaga Avstrijca po 13 letih Jasna Milinkovic INNSBRUCK - Avstrijcem se je po trinajstih letih na skakalnici Bergi-sel na nedeljski tekmi turneje Intersport vendarle nasmehnila sreCa. Več kot 25 tisoč gledalcev je bučno pozdravilo zmago Andreasa Gold-bergerja, ki je z veliko prednostjo ugnal Čeha Jaroslava Sakalo in Japonca Noriakija Kasaija. Tudi na tretji tekmi so slovenski skakalci dobili točke. Franci Petek jih je osvojil 13. Ze kvalifikacije so bile usodne za Matjaža Kladnika, ki je zamudil odskok in skočil samo 83, 5 m ter za tri mesta zgrešil uvrstitev med še-stdeseterico. Z metrom ali dva daljšim skokom bi se uvrstil v prvo serijo. »Noge me preprosto niso ubogale. Zamudil sem odskok in v zraku nisem mogel popraviti napake,« je dejal 17-let-ni Kamničan. V prvi seriji je od naših Samo Gostiša dosegel samo 86 m in je bilo konec tekmovanja tudi zanj. Za njim je skočil Franci Petek, tokrat izvrstno. Pristal je • pri 101 m in bil po prvem skoku na 6. mestu. Za njim je bil Matjaž Zupan zelo soliden in je vendarle ujel uvrstitev med 35, zasedel je 33. mesto. Urban Franc je bil tokrat slabši glede na njegovo dobro formo na začetku svetovnega pokala v Falunu in se je na koncu uvrstil na 47. mesto. V drugem skoku je imel Franci Petek vse možnosti za izvrstno uvrstitev. Vendar pa se mu je drugi poskus nekoliko ponesrečil, pristal je pri 91 metrih, kar je bilo za kake 4 do 5 m vendarle premalo, za uvrstitev v sam vrh. Po 13. mestu je bil slovenski svetovni prvak vidno razočaran, ni se mogel načuditi, kje tiči vzrok za njegovo, kot je sam dejal, slabo skakanje. »Sploh ne vem, kaj se dogaja z mano. Ne morem verjeti, da sem res tako neumen. Sam pri sebi vem, da sem izvrstno pripravljen, na treningih skačem dobro in sem zadovoljen, na tekmi pa mi enostavno ne gre,« se je pritoževal v ciljnem izteku po drugem skoku. Pred njim je že solidno skočil tudi Matjaž Zupan, najslabši med petintrideseterico, ki so se potegovali za dobre uvrstiteve v drugi seriji. Andreas Goldberger je bil izredno motiviran ob 2. in 3. mestu že na prvih dveh tekmah in je na tretji tekmi skočil pov- Franci Petek - najboljši med Slovenci sem neobremenjeno. Z dvema izvrstnima skokoma, 109 in 106 m, je prepričljivo ugnal vso konkurenco, čeprav je bil pod izrednim psihičnim pritiskom, saj je moral na poskus po izvrstnem skoku Japonca Ka- saija in Ceha Šakale. Toda Goldberger, ki bo 29. januarja dopolnil 21 let, je bil kos tudi psihičnemu pritisku in je prepričljivo zmagal ter razveselil številne gledalce ob olimpijskem stadionu na Bergislu. Kratki vestički s tekem Nagrade Organizatorji tekem za svetovni pokal morajo najboljšim priskrbeti tudi nagrade. Tako sta tudi Matjaž Kladnik za 8. in Matjaž Zupan za 10. mesto na prvi tekmi v Oberstdor-fu prejela zapestni uri, Zupan pa je za 7. mesto v Garmi-sch-Partenkirchnu dobil 400 nemških mark. Jeza Japonski trener Manabu Ono je bil kljub zmagi Noriakija Kasaija na olimpijski skakalnici v Partenkirch-nu neizmerno jezen na avstrijskega in češkega sodnika za ocenjevanje sloga, ki sta Japoncu za 108, 5 m dolg skok prisodila nizki oceni 17, 5 in 18. Ono je napisal pritožbo in zahteval njun umik s sodniške funkcije, za kar je požel odobravanje vseh zbranih trenerjev. Goldberger z zmago utrdil svoje vodstvo na Turneji Vrstni red v Innsbrucku 1. Goldberger (Avt) 229, 8; 2. Šakala (Češ) 217, 3; 3. Kasai (Jap) 212, 5; 4. Haim (Avt) 198, 7; 5. Harada (Jap) 195, 5; 6. Thoma (Nem) 194, 8; 7. Mollard (Fra) 193, 0; 8. Parma (Češ) 192, 7; 9. Rathmayr (Avt) 192, 0; 10. Duffner (Nem) 191, 11. Hakala (Fin) 189, 7; 12. Vettori (Avt) 188, 4; 13. Petek (Slo) 187, 9; 14. Pointner (Avt) 187, 6; 15. Kuttin (Avt) 196, 9; 16. Lunardi (Ita) 186, 5; 35. Zupan (Slo) 135, 4; 45. Gostiša (Slo) 70, 3; 46. Ceccon (Ita) 69, 3; 47. Franc (Slo) 67, 2. Vrstni red po 3 tekmah Turneje Intersport 1. Goldberger (Avt) 683, 7; 2. Kasai (Jap) 663, 6; 3. Šakala (Ceš) 633, 5; 4. Harada (Jap) 628, 5; 5. Rathmayr (Avt) 625, 3; 6. Haim (Avt) 611, 4; 7. Duffner (Nem) 607, 8; 8. Hakala (Fin) 601, 6; 9. Lunardi (Ita) 597, 3; 10. VVeissflog (Nem) 597, 2; 15. Petek (Slo) 574, 3; 18. Zupan (Slo) 555, 0; 33. Kladnik (Slo) 407, 4; 34. Ceccon (Ita) 358, 0; 37. Gostiša (Slo) 347, 0; 40. Franc (Slo) 323, 0. Svetovni pokal 1. Rathmayr (Avt) 139; 2. Glodberger (Avt) 92; 3. Kasai (Jap) 66; 4. Duffner (Nem) 57; 5. Šakala (Češ) 55; 6. Hoellvvarth (Avt) 47; 7. Myrbakken (Nor) in Delaup (Fra) 43; 9. Ottesen (Nor) 39; 10. Harada in Higashi (Jap) 37; 12. Franc (Slo) in VVeissflog (Nem) 33; 14. Mollard (Fra) 31; 15. Haim (Avt) in Bredesen (Nor) 29; 17. Zupan (Slo) 28; 26. Lunardi (Ita) 12; 31. Petek (Slo), Ceccon (Ita), Vodnev (Kaz) in Moser (Avt) 8 itd. Pokal narodov 1. Avstrija 378; 2. Japonska 165; 3. Nemčija 112; 4. Norveška 111; 5. Francija 92; 6. Slovenija 77; 7. Češka 64; 8. Švica 35; 9. Švedska 27; 10. Finska 21; 11. Italija 20; 12. Kazahstan 8; 13. Rusija 1. NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA Milan slavil z igralcem manj Presenečenje v Firencah Juventus igral le neodločeno - Mancini strelec treh golov Vodilni brez zastojev Philips spet uspešen Brazilec Oscor presegel mejo 13.000 točk Baresi (Milan) -izključen RIM - Kaže, da je Milan v tem prvenstvu zares nepremagljiv. Ce tudi včeraj v Rimu ni izgubil, ko je že po 5 minutah ostal brez svojega stebra v obrambi Franca Bare-sija, ki ga je sodnik izključil zaradi prekrška kot »zadnjega moža« v obrambi, to pomeni, da Capellovo moštvo že sedaj, šele po 14 kolih, lahko mirno razmišlja samo o nastopih v evropskem pokalu. Nogometaši Rome so sicer dali vse od sebe, bili nekajkrat prav blizu zadetka, nič pa ni pomagalo. Ne samo: v 30. minuti igre je Gullit dosegel lep gol in Milančani so tako osvojili nov par točk ter še naprej ohranili ogromno prednost osmih točk. Na drugem mestu je tako ostal le mestni tekmec Inter, ki je brez težav s 4:0 odpravil Ge-noo. Torino je v Cagliariju osvojil točko, do presenečenja pa je prišlo v Firencah, kjer je domača ekipa izgubila z Atalanto (gol je dosegel Perrone v 63. min). Do velikega presenečenja pa bi lahko prišlo tudi v Turinu in Genovi. Parma je proti Ju-ventusu že dvakrat vodila, toda R. Baggio nato pa še Vialli sta stanje le popravila. V Genovi je Fog-gia celo vodila z 2:0, junak srečanja pa je bil Roberto Mancini, ki je dal kar tri zadetke in tako preprečil na Marassiju veliko presenečenje (tekma se je končala s 3:3). Napoli je z zadetkoma Fonsece dobil derbi spodnjega doma lestvice proti Pescari, ki se s tem porazom verjetno poslavlja od prve lige. V Brescii pa Udineseju ni uspel podvig, da bi iztržil vsaj točko, čeprav je videmsko moštvo prvo povedlo z enajstmetrovko Balba. Hagi in Ra-ducioiu pa sta dosegla dva zadetka in tako po-srkbela, da sta točki ostali doma. V B ligi derbi Reggiani Derbi 17. kola v italijanski B ligi je bil v Reggio Emilii, kjer je domača Reggiana zasluženo z 2:1 premagala Cre-monese, za katerega je igral tudi Florjančič. Slovenski reprezentant si je na tej tekmi prislužil rumeni karton. RIM - V 17. kolu italijanske košarkarske A-l lige ni prišlo do večjih presenečenj. Zmagal je vodilni Knorr, ki je premagal še do pred leti zelo dobro ekipo Phonole iz Caser-te, ki pa v tem prvenstvu igra slabo. Danilovič je bil pri Bolonjčanih s 30 točkami najboljši strelec in tudi najzaslužnejši za ponoven uspeh. Zmagala sta tudi obe drugouvrščeni ekipi: Clear je doma odpravil tržaški Stefanel (Gregor Fučka 15 točk), medtem ko je Panasonic iz Reggio Calabrie tesno, toda zasluženo slavil zmago v Rimu proti Virtusu. Za Panasonic je bil to kar lep podvig, saj Volkov zaradi poškodbe ni igral v drugem polčasu. Milanski Philips igra zadnja kola dokaj zanesljivo. Včeraj je v Monte-catiniju premagal domači Bialetti, pri katerem je spet odlično igral najboljši strelec prvenstva Mario Boni (26 točk). Tudi to ni bilo dovolj za zmago, saj so se Milančani zlasti v končnici odlično znašli. V zadnjih minutah pa je bil odločilen Djordjevič, ki je dosegel dve trojki. Tokrat je bil uspešen tudi Skansijev Benetton, ki je odpravil turinski Robe di Kappa. Pri zmagovitem moštvu se je posebno izkazal Američan Teagle, ki je dal kar 33 točk. Iz krize se je izkopal tudi Scavolini, ki je v jadranskem derbiju zanesljivo odpravil Team-system iz Fabriana. Oscar več kot 13.000 točk Brazilec Oscar Schmidt je na včerajšnji tekmi italijanske A-2 lige v Pavii dosegel za Fernet Branca 43 točk in tako presegel 13.000 točk, odkar igra v Italiji. Oscar je dal 43 točk na zmagovitem srečanju proti Mangiaebeviju, za katerega igra tudi slovenski reprezentant Alibegovič. Najboljši strelci vseh časov v italijanskem prvenstvu: Oscar (Braz) 13.012, Riva (Italija) 10.012, Morse (ZDA) 9.785, Jura (ZDA) 9.779, Villalta (It) 9.226, Bru-matti (It) 8.755, Marzora-ti (It) 8.659, Meneghin (It) 8.422, Bucci (It) 8.030, Dalipagič (Jug) 7.993. NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI 14. KOLA: Ancona - Lazio 0:3, Brescia -Udinese 2:1, Cagliari - Torino 0:0, Fiorentina -Atalanta 0:1, Inter - Genoa 4:0, Juventus - Parma 2:2, Napoli - Pescara 2:0, Roma - Milan 0:1, Sampdoria - Foggia 3:3. VRSTNI RED: Milan 25, Inter 17, Lazio, Torino in Atalanta 16, Juventus, Fiorentina, Sampdoria in Cagliari 15, Parma in Brescia 14, Foggia in Genoa 13, Roma in Udinese 12, Napoli 10, Ancona 8, Pescara 6. PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Roma, Foggia -Inter, Lazio - Brescia, Milan - Cagliari, Parma -Genoa, Pescara - Ancona, Sampdoria - Juventus, Torino - Napoli, Udinese - Fiorentina. Italijanska nogometna Bliga IZIDI 17. KOLA: Ascoli - F. Andria (odložena zaradi snega), Bari - Piša (odložena zaradi snega), Bologna - Cosenza 1:0, Lucchese - Monza 1:1, Piacenza - Modena 3:1, Reggiana - Cremo-nese 2:1, Spal - Lecce 1:1, Taranto - Padova 1:0, Ternana - Cesena 2:2, Venezia - Verona 0:0. VRSTNI RED: Reggiana 27, Venezia in Lecce 22, Cremonese in Cosenza 21, Piacenza 20, Ascoli 19, Padova in Verona 18, Cesena in Piša 17, Bari in Bologna 16, Monza, Spal in Modena 14, Lucchese 12, Andria in Taranto 10, Ternana 8 (Ascoli, Piša, Bari in Andria imajo tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Cesena - Ascoli, Cosenza -Spal, Cremonese - Bari, F. Andria - Piacenza, Lecce - Bologna, Modena - Venezia, Monza - Taranto, Padova - Lucchese, Piša - Reggiana, Verona - Ternana. Italijanska košarkarska A-l liga IZIDI 17. KOLA: Bialetti - Philips 76:82, Clear -Stefanel 75:63, Knorr - Phonola 91:78, Benetton I - Robe di Kappa 100:90, Virtus Rim - Panasonic 79:80, Scavolini - Teamsystem 110:84, Baker -Kleenex 89:77, Marr - Scaini 68:58. VRSTNI RED: Knorr 28, Panasonic in Clear 24, Philips, Stefanel, Scavolini in Benetton 20, Virtus in Kleenex 16, Bialetti 14, Phonola, Scaini, Baker, Marr in Robe di Kappa 12, Teamsystem 10. PRIHODNJE KOLO (10.1.): Stefanel - Benetton, Panasonic - Scavolini (v soboto po TV), Scaini -Knorr, Bialetti - Virtus Rim, Teamsystem -Clear, Robe di Kappa - Baker, Phonola - Marr, Philips - Kleenex. Italijanska košarkarska A-2 liga IZIDI 17. KOLA: Ticino - Cagiva 83:73, Burghy -Telemarke! 82:71, Banco di Sardegna - Hyunclai 92:94, Yoga - Sidis 92:91, Auriga - Panna 96:72, Fernet Branca - Mangiaebevi 118:100, Glaxo -Ferrara 82:78, Teorematour - Medinform 81:96. VRSTNI RED: Hyundai 24, Glaxo 22, Mangiaebevi, Fernet Branca, Sidis, Ticino, Cagiva in Bancosardegna 20, Teorematour 18, Burghy in Auriga 16, Yoga in Ferrara 14, Telemarket 12, Panna 10, Medinform 6. PRIHODNJE KOLO (10.1.): Mangiaebevi -Glaxo, Telemarket - Fernet Branca, Medinform -Auriga, Parma - Ticino (ob 15.00 po TV TMC), Ferrara - Yoga, Sidis - Teorema, Cagiva - Banco di Sardegna, Hyundai - Burghy. Italijanska moška odbojkarska A-l liga IZIDI 14. KOLA: Sisley - Panini 3:0 (15:6, 15:11, 15:8), Aquater - Charro 0:3 (10:15, 11:15, 13:15), Olio Venturi - Misura 0:3 (10:15, 11:15, 12:15), Messaggero - Jockey 3:0 (15:7, 15:11. 15:7), Maxicono - Sidis Baker 3:0 (17:15, 15:9, 15:8), Alpitour - Centro Matic 0:3 (15:17, 13:15, 4:15), Gabeca - Lazio 3:0 (15:12,15:3, 15:11). VRSTNI RED: Sisley 24, Misura, Messaggero in Maxicono 22, Al, pitour in Gabeca 18, Charro 16, Panini in Centro Matic 10, Sidis Baker in Lazio 8, Aquater, Jockey in Lazio 6. Totocalcio Zmagovita kolona: 2lX-2lX-12X - odložena 1 1 X. Dobitki: 12 (231 dobitnikov): 53.512.000 lir; 11 (8.585 dobitnikov) 1.436.000 lir. Totip Zmagovita kolona: razveljavljena, razveljavljena | - razveljavljena, razveljavljena - X 1 - 2 1X2 - X 2 - 2 X. _______AVTOMOBILIZEM / VSE VEČ »IGER« V SVETU FORMULE ENA_ Zbogom Mansell, pozdravljen Prost PARIZ - Alain Prost bo v prihodnjem prvenstvu formule ena upravljal dirkalnik vvilliams s številko »0«. Tako so sklenili vodilni možje pri mednarodni avtomobilistični zvezi FISA v znak spoštovanja do svetovnega prvška Nigela Manslla, ki je zapustil cirkus formule ena, vendar pa njihova odločitev le izpade nekoliko smešno, če vemo, da britanski dirkalnik le ni taka »nula«, ko pa je v minuli sezoni dosegel devet zmag in štirinajst »pole position«, Mansllu pa omogočil, da si je naslov prvaka zagotovil že pet dirk pred koncem sezone. Tako ali drugače številko »1« britanskega asa so zamrznili. Mansell pri VVilliamsu ni bil pripravljen pristati na delitev svojega monopola ne s Proštom ne s Senno. »Pravila igre« je prekršil brazilski šampion, ki se je Franku VVilliamsu ponujal takorekoč brezplačno, s čimer je potrdil nepremagljivost njegovega bolida, a hkrati povzročil preplah med dirkači, ki se ob obnovitvah pogodb vsako leto potegujejo za »priboljške«. Za Manslla bi prihod »sovražnika« Senne v njegovo moštvo pomenil pravi Sok, predvsem pa konec dotedanjih privilegijev, ki jih je imel v primerjavi s pa-dovskim tovarišem v moštvu Patresejem. In ker je francoski Renault, dobavitelj motorjev VVilliamsa, po vsej sili hotel v moštvu rojaka Alaina Prosta, je bil rezultat vseh teh zdrah slovo Manslla in Senne hkrati. Pravi triumf za imidž VVilliamsa, pravi polom za svet formule ena. Kriza se torej poglablja, posebno če upoštevamo padec zanimanja za nastope vse slabših Ferrarijevih dirkalnikov in pa odpoved Honde, ki je s svojimi motorji v zadnjih desetih letih osvojil 69 velikih nagrad, od leta 1986 pa šest zaporednih naslovov prvaka. Zanimanje upada tudi pri medijih, zaradi vse bolj ostrih zakonskih določil proti kajenju pa tudi med tobačnimi multinacionalkami, ki so glavne pokroviteljice avtomobilističnega cirkusa. Štirinajstega januarja se bo predsednik združenja konstruktorjev Bernie Ecclestone v Londonu sestal z vsemi svojimi kolegi, da bi se dogovorili o spremem- bah pravilnika, po katerih naj bi pri gledalcih povrnili zanimanje za dirke formule ena. Njegov prvi predlog, namreč, da bi dirkalnike obtežili na osnovi točk, doseženih v minuli sezoni (za vsako točko pol kilograma), je bil soglasno zavrnjen. Zdaj se govori o »amerikanizaciji« Velikih nagrad, se pravi o uvedbi tako imenovanega »pace car«, to je vozila za začasno prekinitev dirk v primeru nesreč, zastojev, zamenja-' ve gum itd. Kakorkoli že, zdi se, da bodo januarske odločitve bistvenega pomena za prihodnost formule ena. Konstruktorjev, ki bi bili pripravljeni iti v dvoboj na nož z VVilliamsom, namreč ne manjka. Formula ena mika tako Japonce pri Mitsubishiju, Toyoti in Nissanu kot Evropejce pri Audiju, Mercedesu in Peugeotu, a vsi si želijo jasnih pravilnikov. Navsezadnje gre za investiranje ogromnih finančnih sredstev, brez katerih ni mogoče dohiteti in prehiteti Franka VVilliamsa, ki ima ta čas na voljo najboljši motor, najboljšo šasijo in tudi najbolj razvit elektronski sistem. Takih slik (Mansell v sredini, Prost desno) letos ne bomo videli (Telefoto AP) ■»a _________________________________________________________________: r W$M m ........ r&8& S: :||l!| Sx:;Ž;:; isiglillikfl iliilllll lili I!Ii,gY!n„t„,,l unuiviumeum u, in PRIREDITVE Ponedeljek, 4. januarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 21. uri (Ovalna dvorana) prva premiera Gregor Strniša: Žabe, v produkciji Koreo-drame Ljubljana in CD. Cena vstopnice 1000 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 21.uri (Ovalna dvorana) druga premiera Gregor Strniša: Žabe. Vstopnice 1000 SIT. 7., 8. in 9. januarja ob 21. uri Gregor Strniša: Žabe. 10. januarja ob 18. uri VV.Shakespeare: Kralj Lear. Za abonente MGL. 17., 18., 19., 20. in 21. januarja ob 19.00 in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 uri Moltore: Svatba po sili (Dijaški 7 Večerni in izven). JUTRI: ob 19.30 uri Strniša: Samorog (za Gimnazijo Poljane, Sr. elektrotehniško Solo in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 18. uri Gregor Strniša: Samorog (abonma Dijaški 2 popoldanski). 7. januarja ob 20. uri (Mala drama) Woody Alton: Zaigraj Se enkrat Sam (izven in konto). 8. januarja ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Petek in izven). Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 18. uri Petan: Don Juan in Lepo-rella. Zaključena za Solo. NAPOVEDUJEMO: 8. januarja ob 19.30 uri premiera drame A.P.Čehova in T.Brascha: Platonov v režiji Janeza Pipana. Informacije in rezervacije vsak dan od 10. do 12. ure in od 18.30 do 19.30 ure na tel. 061/ 210-852. MARIBOR SNG OPERA JUTRI: ob 19.30 G.Puccini: La Boheme ( red Zeleni). V PRIHODNJIH DNEH: 6., 7., in 8. januarja ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem, po motivih baleta Sedem smrtnih grehov B. Brechta. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 17.00 uri Roger Vitrac: Victor ali otroci na oblasti, režija Franci Križa (abonma 3. Šolski in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 10. uri R. Vitrac: Viktor ali otroci na oblasti (abonma 2. Šolski in izven). 8. januarja ob 10.45 Moliere: Namišljeni bolnik (Gimnazija Center Celje). SLG Celje razpisuje abonma za Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov popusta. Informacije in rezervacije vsak dan med 9. in 11. uro ter uro pred predstavo na tel. 063/25-332 ROGAŠKA SLATINA KRISTALNA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20.uri Kabaret 20. stoletja - As Time Goes By. Darja Švajger, vokal in Peter VVegele, klavir, gostovanje SNG Maribor. SOLKAN uprizoril Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila« v režiji V. Jurca. GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: od 5. do 10. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Teatro di Sarde-gna z delom A. Brofferia II Vampiro. Režija Bep-pe Navello. V glavni vlogi Giustino Durano. Predstava v abonmaju: odrezek 2B (alternativno). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel.630063, od 9.00-12.30 in od 15.30-19.00) in v gledališču Rossetti (tel. 54331 od 14.00-19.15). DVORANA TRIPCOVICH NAPOVEDUJEMO: od 12. do 24. januarja 1993 Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiacciano-ci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Baraba-schi. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Teatro d’arte iz Rima z delom Augusta Strindberga Danza di morte. Režija Antonio Ca-lenda. V glavnih vlogah Anna Proclemer in Gabriele Ferzetti. Ponovitev v torek, 5. t.m., ob 16.30. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v četrtek, 7. in v petek, 8. januarja 1993 gostovanje gledališke skupine Tea-tridithalia Elfo Portaromana Associati Compa-gnia Teatro dell’Elfo z delom R. W. Fassbinderja po Goldoniju La bottega del cafto. Režija Ferdinande Bruni in Elio De Capitani. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 18. januarja 1993 bd ZadrugA Gruppo Gitiesse predstavila J. Keseringovo delo »Arsenik in stare čipke« z G. Gieijesenom, Iso Barzizzo, Marino Suma in Regino Bianchi. Rezija Mario Monicelli. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON NAPOVEDUJEMO: 15. in 16. januarja 1993 gostovanje gledališča Teatro delto Briciole z delom II grande racconto. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 - Orfej v podzemlju (Jacques Ofenbach), ponovitev. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 6. janurja ob 19.30 (Gallusova dvorana) gostovanje mladinskega pevskega zbora in plesne skupine Naš dom - San Justo, Argentina (slovenske in argentinske pesmi in plesi). Vstopnina je 500 SIT. 7. in 8. januar koncert orkestra Slovenske filharmonij (modri abonma). Dirigent: Tadeuscz Wojciechowski. Solistka: Elizabeth Leonskaja, klavir. Program: Lipovšek, Schumann, Brahms. Informacije na tel. 061/222-815. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob. 18.uri Muza pri muzi - Koncert duo violončel: Eva Julija Rečnik in Igor Mitrovič. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Tel. 061/322-367. orkester Opera giocosa pod vodstvom Severina Zannerinija in zbor Citta di Trieste pod vodstvom prof. Mari^ Susovski-Semeraro. Na programu Haendel in C. Saint-Saens. Koncert organizira Glasbena Sola Punto musicale iz Sesljana s podporo Dežele FJK, izkupiček večera pa je namenjen Združenju AGMEN. Vstop prost. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 13. januarja 1993, ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Fran-cois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Kor-sakov, Prokofiev, Sni tke, Skrjabin. KOROŠKA CELOVEC DOM GLASBE (Velika dvorana) V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 7. t.m., ob 19.30 - Koncertni večer Elene Denisove (violina) in Alekseja Kornienka (klavir). Na sporedu F. Schubert, S. Prokofjev, I, Strawinsky, J. Brahms. Razne prireditve LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: od 6. do 13. januarja ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Vstopnina je 300 SIT. Od 7. do 11. januarja Dnevi plesa ’93 v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in CD. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure na tel. 061/222-815. KLUB K 4 DANES: ob 21. uri Pogovor o Krishnamurtiju, ki ga bo vodil Zivan Kremelj s prijatelji. V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 20. uri Srečanje prostovoljcev iz begunskih centrov. Vroči telefon Kluba K4 061/113-282. FILOZOFSKA FAKULTETA Obveščamo vas, da napovedano predavanje, v okviru Humanističnega simpozija 5. januarja, prof. Gellnerja, odpade. POSTOJNA POSTONJSKA JAMA JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH* Žive jaslice 5. januarja ob 16., 17. in 18. uri. 6. januarja ob 16. in 17. uri. Cena vstopnice za otroke 250 SIT oz. 11 DM, za odrasle 500 SIT oz. 22 DM. Informacije na tel. 067/23-041. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 6. in 7. januarja ob 16.30 in 18.00 uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). 8.januarja ob 17. uri Jan Malik: Žogica Marogica (izven). Informacije in rezervacije v sredo, četrtek, petek in soboto od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-789, 314-962. ŠTORE OSNOVNA SOLA STORE V PRIHODNJIH DNEH: 7. januarja ob 10. uri gostovanje SLG Celje s predstavo G. A. Burger: Lažnivi Kljukec, režija Eka Vogelnik. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALISE V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 20. uri predpremiera (za red Sreda in izven) Roger Vitrac: Volkodlak- Don Juan v norišnici. 7. janurja ob 20. uri premiera. Režija: Dušan Jovanovič. Nastopa ansambel PDG z gostoma Radetom Ser-bedžijo in Veroniko Drolc. Informacije in rezeva-cije vsak dan od 10. do 16. ure na tel. 065/25-326. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: v četrtek, 7., v ponedeljek, 11. in v torek, 12. januarja 1993 ob 16.00 ter v torek, 10. januarja 1993 ob 20.00: CeSnjev vrt A.P. Čehova v režiji B. Kobala. V soboto, 9. januarja 1993, in v nedeljo, 10. januarja ob 16.00 gostuje SLG iz Celja s predstavo F. Schillerja »Razbojniki*. Od 13. do 19. januarja 1993 ob 10.00 bo SSG BILJANA V GORIŠKIH BRDIH ŽUPNIJSKA CERKEV JUTRI: ob 19. uri božični koncert moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice, pod vodstvom Tanje Kuštrin. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 11. januarja 1993 ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Michele Campanella. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. STIVAN STIVANSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 10. januarja 1993, ob 20.30 bo v Stivanski cerkvi nastopil MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 10. januarja ob 11. uri Jana Kolarič: Medved, zajček in psiček Spiček, režija Bojan Čebulj.Cena vstopnice je 100 SIT. Rezervacije in informacije ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob nedeljah od 10. do 11. ure na tel. 062/26-748. ŠEMPAS VRTEC JUTRI: ob 10. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo H. C. Andersena: Slavček. ČRNICE OSNOVNA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 6. januarja ob 9.30 in 11. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo H. C. Andersena: Slavček. Samo še do srede, 6. januarja je v razstavnih prostorih Gallerie d'arte moderna S. Giorgio v Mestrah odprta razstava tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Razstava je odprta po običajnem urniku, dopoldne od 10. do 12.30 in popoldne, od 16. do 19.30. Razstave Slovenija LJUBLJANA MESTNA GALERIJA Do 9. januarja je na ogled pregledna Studijska razstava slušateljev ljubljanske Akademije za Likovno umetnost v Stud. letu 1991/92. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (več kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava članov oh 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. MODERNA GALERIJA Do 31. januarja razstavlja Gojmir Anton Kos.Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. KULTURNI DOM spanski borci Do 6. januarja je na ogled razstava slik Stefana Horvata. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA STOPNIŠČE Do 13. januarja je na ogled razstava fotografij Nade Zgank »Katar o Rom«, in večer ciganske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. JAKOPIČEVA GALERIJA Se danes in jutri je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. GALERIJA KRKA Se danes in jutri je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20.00 ure. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljantoi so pa take, ki imajo rinčke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za odsek za zgodovino pri NSK v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repnic. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikardske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke. GALERIJA MAK Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar. NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi člana mariborske likovne skupine MI. GALERIJA MEDIA NOX Svoje izdelke razstavljajo gojenci in gojenke zavoda v Dornavi in učenci oddelka OKMO v Mariboru. CELJE STARA GROFIJA Do 30. januarja je na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. LIKOVNI SALON CELJE Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. RAZTAVISCE MESTNE HIŠE Na ogled je razstava likovnih del ptujkega likovnika Maksa Menonija. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenzla, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. IZOLA GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire Ličen Krampo-tič. NOVA GORICA SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Do 10. januarja je na ogled razstava slik Milovana Valiča. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do 9. januarja je na ogled razstava slik Dušice Stend-ler. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. januarja je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. januarja je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. januarja bo na ogled razstava Portreti Li-tijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. januarja ’93 bo na ogled 1. razstava del članov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. GALERIJA ART LI-GHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Žigama. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih). JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Odprta je razstava Anto-nelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buič, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir Veličkovič in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure. GALERIJA MALCAN-TON Do 6. t.m. bo na ogled razstava slikarja Adriana Dorie. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MAR-CO Danes, 4. januarja 1993 ob 18.30 odprtje razstave slikarke Claudie Raza. Predstavil jo bo Carlo Milič. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Pleschberger, Dirnhofer, Haas, Regrubenar in Faba-ner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU Widmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. Alpe-Jadran MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jan driča, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bog-daniča in Hrvoja Sere ara. DUNAJ STADTHALLE WIEN Do 10. januarja bo na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. uro. Tel. 98-100-98 50 205. GALERIE THEU-RETZBACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorSko konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, Walter Bohatsch, Jo-chen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa VVanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušiča. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici prostozi-darstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vinciarellia. RUBRIKE Ponedeljek, 4. januarja 1993 V naročju vetra m Dober dan, Atlantik — »Neodvisna Slovenija« kar naprej pušča — Zaradi packe na zemljevidu sem skoraj nasedel Gibraltar, 8.11. PonoCi je veter »naži-gal« kot sam vrag, meni pa ne gre iz glave moja kobilica. Prekleto, Ce bo še puščalo pri vijakih, bo treba mogoče celo narediti novo. To mi vso noč ne da miru. Premetavam se po postelji in tehtam razne kombinacije. Kdo bi si mislil, da bom imel že na začetku • take težave. S popolnoma enako kobilico, mogoče celo slab-So, sva s Francijem Stresom preplula Mediteran (iz Pulja v Tunis in nazaj), vendar ni bilo pod dnom niti kaplje. Sicer pa so se pri popravilu tukaj res potrudili. Delavci in jaz sam. Ni vrag, da ne bo držalo. Kljub temu bo v meni vrtalo, dokler ne pridem najmanj na Kanarske otoke. »Hej, Jure!« To je Mitja. Mimo pluje s svojim gliserjem, na svojo ladjo vozi varilca. Povem mu, da se Hrvati v Vukovarju še držijo. To sem zjutraj slišal po radiu. Drugače pa moram počakati, da se veter izpiha. Kobilico je treba namreč obrniti postopoma in sproti zategovati vijake. Trenutno imam novo družbo. Tu sta Argentinca Roberto in Fabian, na barčici Azopardo. Nameravata pluti v Brazilijo in potem domov v počastitev petdesetletnice Kolumbovega odkritja Amerike. Čas mi krajšajo tudi Mitja in njegova ekipa. Vse bi bilo v redu in prav, če me ne bi sicer simpatična deklica iz recepcije vsak dan obrala za šes funtov. Prekleto, če bom še dolgo visel v tej marini, bom od živčnosti dobil rano na želodcu. 9. 11. Že na morju Hvala bogu. Ponoči je moč vetra upadla, zato sem takoj odplul. Ustavil sem se še pri Mitji na jadrnici Independen-ce, kjer so mi njegove ženske pripravile kraljevski zajtrk, potem pa sem dokončno odrinil. Medtem, ko zapuščam Gibraltarski zaliv, ima FAR, britansko kraljevsko letalstvo, budnico. Nad zalivom rohnijo reaktivci. Opoldan je Tarifa, najbolj kritično mesto v vsej ožini, že za menoj, ob pol petih popoldan pa sem mimo rta Spar-tel. Dober dan Atlantik, ponovno te vidim. Kmalu dvignem podni-ce. V prvem prekatu je nekaj vode. Je to spet »tisto«? Čez četrt ure spet pogledam. Tokrat je v »kleti« suho. Barka spet pušča Ob 22.30 je vse jasno. Barka pri kobilici spet pušča. Na Kanarskih otokih bo potrebno Se eno popravilo. Današnja noč je kot zakleta. Po barki nekaj močno tolče. In to od zunaj. Je kaj »prijelo« za kobilico? Vse kaže, da bom moral zjutraj v mrzlo morje in zadevo raziskati. Ni mi bilo treba v morje. Zvil sem jadra in gledal ob boku, če bo ob nagibanju jadrnice kaj pogledalo iz morja. Pa je spet zaropotalo. Tokrat iz jaška za motor. Prekleto, pokrov ni dobro pritrjen. Ko zadevo spravim v red, opazim trikotno plavut, ki kroži okoli barke. Kaže, da ni veliko manjkalo, da bi morskemu psu skočil naravnost v gobec. Zvečer nalijem petrolej v starinsko lanterno, ki sem jo kupil v Gibraltarju, in jo pritrdim na palubi. Kmalu prihaja ogromna ladja. Naravnost name gre. Prekleto, kako je ocean lahko majhen. Skočim k radiu: »Hej, veliki brat, ne povozi majhne barke pred seboj!« ZaCuda takoj obrnejo. Seveda sem uspel, med plezanjem proti radiu, prevrniti steklenico s petrolejem. Sedaj brišem smrdečo tekočino in preklinjam v brado. Ponoči spim kar šest ur skupaj. Glede na to, da me ni zbudil kak »-potres«, se me velike ladje očitno izogibajo. Zjutraj v barko nekaj močno udari. V brazdi se prikaže velika klada. Se sreča, da sem plul počasi. Opoldan ugotavljam, da sem od včeraj pre-plul 85 milj. Malo. Kaj pa sem danes jedel? Za zajtrk alpsko mleko, kruh, margarino in marmelado; za kosilo tri ocvrta jajca, solato; za večerjo pa ribjo konzervo z zelenjavo, ribjo konzervo brez zelenje-ve, solato, kruh. 13. 11. Sreda Ponoči prihajajo ladje v serijah. Po dve ali tri skupaj. Med spanjem zaslišim bobnenje strojev, pogledam ven in če je treba, obrnem. Ko se zbudim drugič, je ladja že mimo, le kakih 100 metrov daleč je plula. Moja luč pa ne gori. Malo je manjkalo... Že prihaja druga. Po več-minutnem opazovanju ugotovim, da plujem naravnost v trčenje, obrnem za desst stopinj in se k sreči le izognem. 15. 11. Petek Ponoči sem imel mir. Le ena ladja me je prehitela po levi. Sem in tja so prehajale nevihte z dežjem in močnim vetrom. Nekajkrat sem vstajal in krajšal jadra, tako da je bilo malo pravega počitka. Opoldan Marina v Las Palmasu sem od cilja oddaljen le še sto dvajset milj. Na UKV že poslušam radio Volčan z otoka Lanzaro-te. Razpoloženje je božično. Za tukajšnje razmere seveda. Temperatua je namreč 22 stopinj Celzija. Lotevata se me dvom in slaba volja. Rado Butja je imel močno jekleno jadrnico, Mušič pa je imel odlično barko, dolgo skoraj enajst metrov. Pa jaz? Moja je »ranjena« na najbolj občutljivem mestu. Pri kobilici. Če pade jambor? Pa kaj! Naredim zasilnega in pridem do luke. Ce odpade krmilo? To je že težje, toda to sem doživel že petkrat in se vedno pretolkel na varno. In če odpade kobilica? Barka se pre- vrne in je nepreklicno izgubljena! Veš, koga bi sedaj potreboval? Prvič v življenju - psihologa! Da mi dvigne moralo. Veter se krepi, valovi pošteno zrasejo. Za ta veter so prav velikanski, kot da bi pihal dober vihar. Take sem videl le enkrat ali dvakrat. Valovi mečejo mojo Neodvisno Slovenijo iz smeri, zato spustim z jadrnice v morje kakih sedemdeset metrov vrvi in jo vlečem za seboj. Tako barka bolj »drži« smer, obe krmili in kobilica pa so manj obremenjeni. Valijo se ogromni valovi. Ce bodo še pred luko Las Palmas taki, bo težko priti vanjo. 16.11. Sobota Ob 12.54 zagledam skozi daljnogled otok Gran Canario, moj cilj. Joj, kako je majhen s te razdalje. Preden pridem do otoka, sonce zaide in znoči se. Ko plujem mimo severovzhodnega rta, la Islete, opazim, da se pred menoj na desni nekaj peni. Obrnem za dve stopinji v levo in se razgledujem. Toda, o groza... Ko plujem mimo nečesa belega, opazim, da je to otoček. Valovi se ob njem divje razbijajo. Od »valome-ta« plujem le petdeset metrov daleč. Je v mojo smer potegnjen kak greben? Bom nasedel? To bi bil konec! Sem že mimo! Prekleto. Na moji karti je ravno na tistem mestu majhna packa. V luko plujem s sami- Fotografija: Jure Šterk mi jadri v pravi nevihti in nalivu. Ne vidim skoraj nič. K sreči sem na tem terenu že domač in brez težav najdem pot do Jexacovega pomola. Privežem se ob bok neki barki, ki je že tu. S pomola pride klic: »Ombre, tu ste lahko le do jutri zjutraj ob osmih!« Začnemo se pogajati. Odgovor je kratek: »Cabalero, tu je črpalka, delamo!« Kljub temu se mi zdi, da se velika ladja ne umika. »Cabalero« nato sliši, da se mora nekdo drug umakniti šele ob devetih. Isti »calalero« nato šefa na bregu spet napade. Rezultat: »Cabalero« bo jutri spal eno uro več! Ah, kako se prileže mirna luka in mehka postelja... (Nadaljevanje jutri) Mirovna prizadevanja ter gibanja za razorožitev utonejo v morju tragedij, ki jih povzročajo vojni spopadi. Vojna žarišča neusmiljeno vznikajo po svetu v posmeh zdravemu razumu. Tragedija Muslimanov v Bosni vpije do neba in dokazuje, da se je za obstoj in osnovne človekove pravice treba v nekem trenutku bojevati tudi z orožjem. Kratka, a nič kaj nedolžna vojna za osamosvojitev slovenske države je po mnenju nekaterih razblinila mit o vojaški inferiornosti Slovencev. Seveda je bil to v resnici le mit. Ljudje iz naših krajev so bili vedno iskani in dobri vojaki, morda prav zato, ker jim vojna nikoli ni bila v veselje, ampak so se zaradi svojih bridkih izkušenj dobro zavedali, daje za golo preživetje kdaj pa kdaj treba prijeti tudi za orožje. Kranjci so bili dolgo časa iskani rekruti za špansko kraljevsko gardo, tako kot so še danes Švicarji za vatikansko. Odlikovali so se v mnogih vojnah, ki jih je vodila Avstrija. Se posebej v Italiji, če pustimo ob strani strahote med prvo vojno na soški fronti. Znan in priljubljen vojskovodja slovenskih vojakov je bil avstrijski maršal Joseph Radet-zky, rojen na Češkem, sicer pa madžarskega porekla. Umrl je na jutrišnji dan, leta 1858. RECEPT Krompirjeva ponev s sirom SESTAVINE: 600 g krompirja, sol, 300 g jajčevcev, 150 g čebule, 250 g šunke, 80 g olja, poper, majaron, belo vino, rezine sira, peteršilj, mleto papriko CAS PRIPRAVE : približno pol ure Krompir operemo, skuhamo v slani vodi, odcedimo in olupimo. Jajčevce narežemo na kolesca, oljupljeno čebulo nasekljamo. Šunko zrežemo na kocke, krompir na rezine. V ponvi segrejemo olje in na njem popečemo krompirjeve rezine, nato jih poberemo iz ponve, solimo in popramo. Na maščobi v ponvi prepražimo čebulo in dodamo jajčevce, nazadnje pa Se Šunko in Se malo popečemo. Primešamo krompirjeve rezine, potresemo z majaronom, zalijemo z belim vinom in pokrijemo z rezinami sira. Ponev pustimo na Štedilniku ali v pečici toliko časa, da se sir razleze. Preden ponudimo, potresemo z mleto papriko in sesekljanim peteršiljem. Ponudimo z Tadičem v solati. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Pšenična dieta SESTAVINE: 1 kg pšenice v zrnju, voda, 500 g kuhanega sadja Prebrano in oprano pšenico namakamo najmanj dvanajst ur, nato pa jo kuhamo do tri ure, da se skoraj popolnoma razkuha. Vmes moramo dolivati mlačno vodo. Ko je pšenica kuhana, jo zmeljemo v mlinčku za meso ali v električnem mešalniku. Pšenično sluz precedimo in zmešamo s kuhanim sadjem brez kakršne koli tekočine. To mešanico uživamo pet- do šestkrat na dan, v času diete ne pijemo. Pšenica, ki jo kuhamo tako dolgo, se napije pracej vode, tako da niti ne občutimo pretirane žeje. Ta dieta razbremeni prebavila, ledvice in prebavni trakt pa očisti strupov. Ker pšenica vsebuje vse, kar organizem potrebuje, dieta ni tvegana kot nekatere monodiete. Trajala naj bi 5 do 20 dni, oziroma po navodilih zdravnika. (Neva Miklavčič Predan) NAŠE RIBE Soška postrv (Salmo marmoratus) Dušan Bravničar A N T I K V A R Čipka -živa starim Boja Z, Jesih Sinonima zanjo sta glavatica in marmona-ta postrv. Živi izključno v nekaterih rekah, ki se izlivajo v Jadransko morje. Danes je močno ogrožena od sorodne potočne postrvi, s katero se križa. Je naša največja postrv in tehta celo nad 20 kg. Glavne značilnosti Tako kot druge postrvi ima tudi soška postrv valjasto telo z značilno veliko glavo in gobcem, zaradi česar jo nekateri imenujejo glavatica. Osnovna barva je olivnozelena, po vrhu telesa in glave pa ima sivkaste, večje ali manjše pege, ki navzdol prehajajo v vijugaste pege. Zaradi te značilne obarvanosti je dobila latinsko ime marmoratus, pa tudi pri nas jo nekateri ribiči imenujejo marmornata postrv. Zanimivo je, da imajo mladice do velikosti 15 cm tudi rdeče pike, ki pa pri čisti soški postrvi brez izjeme izginejo. Zaradi te značilnosti jo do te velikosti tudi strokovnjaki težko ločijo od potočne postrvi oziroma križancev. Mlade ribice se hranijo s talno hrano, na primer z raznimi rakci (vodni osliček, postranica) in ličinkami žuželk. Odrasle ribe so v glavnem ribojede. Soška postrv spolno dozori 1 leto kasneje kot potočnica, to je v 4. letu starosti. Drsti se običajno v decembru, sam način pa je podoben kot pri večini postrvi, ko samica ikre z repom zakoplje v pesek. Soška postrv doseže tudi težo nad 20 kg. Največjo soško postrv so našli poginjeno v Soči pri Solkanu, težko 22,4 kg. Razširjenost Soška postrv naseljuje izključno nekatere reke, ki se izlivajo v Jadransko morje. Posebej pogosta je v italijanski Adiži in bosansko-hercegovski Neretvi. Pri nas jo je največ v Soči in njenih pritokih (Idrijci, Vipavi). Pogosta je bila tudi v reki Reki, ki teče skozi Ilirsko Bistrico, vendar je tam zaradi onesnaženosti vode skoraj ni več. V začetku tega stoletja so v njen življenjski prostor začeli vlagati sorodno potočno postrv, ki je tu našla ugodne življenjske pogoje in, kar je še usodneje, se s soško postrvjo uspešno križa. Po zadnjih podatkih je soških postrvi največ v srednjem delu reke Soče. Glede na zelo majhen areal je soška postrv v svetovnem merilu med najbolj ogroženimi vrstami rib. V zadnjih letih daje nekaj upanja dolgoročni program ohranitve marmornate postrvi, ki sta ga izdelala Zavod za ribištvo v Ljubljani in Zveza ribiških družin Primorske. Vsebuje niz ukrepov za njeno zaščito pa tudi umetno vzrejo in poribljavanje s čistimi glavaticami. Umetno se že vzrejajo soške postrvi v ribogojnicah v Kobaridu, Tolminu in Solkanu. Predvidena je še vzreja v Ajdovščini in Idriji. Zanimivo je tudi to, da so glavatico po II. svetovni vojni vlagali v reke Črnomorskega porečja (Selška Sora, Ljubljanica, Unec). Čeprav so nekaj primerkov ujeli, pa je danes v teh rekah ni več. Ribolov Za ribiče je soška postrv izredno zanimiva in priljubljena riba. Prav zaradi nje pridejo na Sočo ribarit ribiči z vseh kontinentov, saj imajo tu največ možnosti, da jo ujamejo. Njena povprečna velikost je med 50-60 cm. Je zelo previdna in plašna. Večji primerki so bili večinoma ujeti še v jutranjem mraku ali tik pred nevihto. V zgornjem delu Soče in Idrijce ter pritokih je dovoljeni način ribolova muharjenje. V ostalih delih se lahko lovi tudi z vijačenjem z blestiv-ko. Lovimo jo lahko od aprila do oktobra. Ribe, ki so manjše od 40 cm, pa je treba, če se slučajno ujamejo, nepoškodovane vrniti nazaj v vodo. Soška postrv Fotografija: Roman Vertačnik ■m -rekatere starine I so pač takšne, -L XI da si jih ni mogoče ogledati drugje kot v vitrinah ali posebnih razstavnih prostorih. So pa tudi takšne, ki jih lahko občudujemo kot zbirke pod steklom, pa tudi kot dodatke sodobnim oblačilom. Starinske čipke, dela spretnih ženskih rok iz raznih koncev sveta, različnih vzorcev in tehnik izdelave, so lahko imenitni predmeti zbirateljstva, hkrati pa ta čas še posebno zaželeni modni dodatki k najrazličnejšim zamislim znanih in slavnih evropskih modnih hiš. Poznamo klekljane, vezene, pletene, voz-ljane, aplicirane in druge čipke. Menda njihova proizvodna (in tržna) zgodovina sega v 16. stoletje, čeprav so jih izdelovali že prej. Materiali, ki jih za njihovo izdelavo uporabljajo že od davnih časov, so prav tako različni kot vzorci in tehnike izdelave: najpogostejše so vendarle čipke iz bombažnih sukancev, ne manjka pa se niti svilenih, volnenih in lanenih. Po starih skrinjah sem ter tja še najdemo oblačila svojih prednikov, ki že močno razpadajo, zato pa se nekako po čudežu včasih ohrani kakšen prelep detajl čipke. Kaj nam je storiti? Najprej preizkusimo trdnost materiala. Če je že precej posušen in preperel, ga prav narahlo z lepi- lom za papir pritrdimo na papirnato (prav lepo je, če na barvno) podlago in ga spravimo pod dvojno steklo ali pa damo v okvir. Ena uokvirjena čipka bo prijeten okras predprostorov, več različnih pa bo lahko sestavljalo že majceno zbirko. Močno zaprašene in umazane čipke je treba narahlo umiti v milnici, jih sprati v veliko vode, še ne posušene pa je dobro poškropiti s škrobil-nim pršilom. Tako jih vsaj malce utrdimo. Če nam pa uspe naj- ti koščke še nepoškodovanih čipk, jih lahko oprane, poškroblje-ne in primerno izrezane uporabimo kot zelo učinkovite prišite okraske na svečanih oblekah. Dandanes srečujemo celo vse več modnih šivilj in krea-tork, ki za takšne potrebe iščejo in zbirajo starinske čipke. Kar koli bi vam še hoteli razlagati o tehnikah in videzu starih čipk, ne bo tako učinkovito kot pogled nanje. Zato si lahko ogledate nekaj svetovno znanih čipk. Od zgoraj navzdol: Šivana čipka, Italija, 17. st.; klekljana čipka, Chantilly, 19. st.;kvačkana čipka. Irska, 19. st.. RADIO TV Ponedeljek, 4. januarja 1993 ODDAJE V SLOVENŠČINI fr* SLOVENIJA 1 Video strani V učilnici zgodovine, dokumentarna oddaja Podkovski kovač, za srečo v Novem letu Svetovni dan boja proti AIDS: večer s C. Porterjem, ponovitev Domači ansambli: Ansambel Krt, ponovitev Poročila Slovenija v letu 1992, ponovitev SOVA, ponovitev Družina Addams, 7/16 del ameriške nanizanke, (CB), VPS1450 Groza izpod neba, ameriški film, VPS 1520 TV dnevnik 1 Otroški program Radovedni taček: Sonce Denver-poslednji dinozaver, 15/20 del am. nanizanke Risanka Regionalni program - Maribor Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Svetovni festival Rock’n’Rolla, posnetek iz Hernea Svet v letu 1992 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Novoletni Ex libris, ponovitev e r SLOVENIJA 2 Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 17/22, ponovitev 25 let folklorne skupine Emona, 2. oddaja, ponovitev Novoletni koncert iz Portoroža, 2. del M. Ravel: La valse, balet Poročila Cirkuški festival v Rimu, 2. del Dober dan. Koroška Obzorja duha V službi Rock’n’Rolla Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme Znanost: Rak, 5. del izobraževalne oddaje Avtizem - svet zase, 1. del izobraževalne oddaje M. Stoniš: Dojenček, čeSka drama SOVA: Korak za korakom, 5/13 del ameriške nanizanke Bill, ameriški film Julio Iglesias, 1. epizoda ameriške nanizanke š k KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 65. del ameriške nadaljevanke, ponovitev Finale turnirja v malem nogometu, prenos Poslovni dosje, ponovitev 14. dela Ninja želve, 21. del risanke Risanka Dnevnoinformativni program Teden na borzi Poslovni dosje, 15. del dokumentarne serije Groza, ameriški film Drugačen svet, 66. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Compact: Tedenski pregled dogodkov Astrološka napoved U KOPER 18.00 Primorska kronika Primorski forum € i RAI 1 §8 RETE 4 ® TMC B Koper OtO Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Harry O., ameriška na- Dobro jutro, Hrvaška na, vmes dnevnik vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- nizanka Poročila, TV koledar Film: 11 gatto venuto vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Faith, ponovitev ame- Zgodbe iz Monticella, dallo spazio (kom.), Nan.: Amore in soffit- Film: I cercatori d’oro riško/italijanskega fil- 34. del amer. nadalj. vmes (11.00) vesti ta, vmes (10.25) vesti (kom., ZDA ’45) ma Poročila Vremenska napoved Nad.: Anche i ricchi Nan.: Autostop per il N.V.P.D., serijski film Zimski šolski program Variete: Servizio a do- piangono, Celeste cielo Čarobna svetilka: Ro- Domače živali micilio, vmes vesti Variete: A časa nostra TMC News - Šport bin Hood iz vesolja, Poročila Dnevnik in Tri minute TG 4vesti Film: La cittš dei ra- ameriška risana serija Svet se vrti naprej, Dok.: Zevs Variete: Buon pome- gazzi (dram., ZDA’38) Ovire, 10. del angleške 33. del nanizanke Kulturne aktualnosti riggio Risanke: Snack nadaljevanke Monofon Otroški variete Nad.: Sentieri, 15.00 Variete: Arniči mostri Rhythm and Nevvs Poročila Nanizanki Maria, 16.00 La storia Prijateljska narava Studio 2 šport Slika na sliko Mladinski variete: Big! di Amanda, 16.50 Feb- Šale, pepe e fantasia TV dnevnik Zlata leta, 4/8 del Epizode iz Biblije bre d'amore Variete: T’amo TV Harry O., ameriška tv The Big Blue Izžrebanje lota Rubrika o lepoti Vesti: TMC News nanizanka Poročila Dnevniki TG 4vesti Pravljica Dragnet, ameriška tv Spoznavajmo Hrvaško Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy nanizanka Malavizija vodila za uporabo tanto amati Film: Notte italiana Evropa in drugo jabol- Huckleberry Finn in Variete: Ci siamo? La signora in rosa (dram., It. 1987, r. Car- ko, nemški film, 1988; prijatelji, 14/26 del Vreme in dnevnik TG 4 vesti lo Mazzacurati, i. Mar- igrajo: Hans Michael Hrvaška in ljudje Film: Tutto quella not- Kviz: La cena e servita co Messeri) Rehberg, Ingo Hii- Poročila te (kom., ZDA ’87, i. E. Film: Appuntamento Rubrika o motorjih lsmann, režija: Hans Besede,besede,besede Shue, K. Coogan) sotto il letto (kom., Crono Neuenfels Santa Barbara, Aktualno: Caffe italia- ZDA ’68, i. Henry Nočne vesti in vreme Vmes TV dnevnik 291. del amer. naniz. no, vmes (23.00) dnev- Fonda, Lucille Bali) Film: In cerca della Glasbeni vrtiljak Risanka nik in Emporion Variete, Variete, vmes nuova America N.V.P.D., serijski film Dnevnik 1 Dnevnik in vreme (23.15) nočne vesti (dram.) Mali koncert: Jurka Hrvaška in svet Rubrika opolnoči Variete: T’amo TV (vo- Zoroja, flavta, ponovi- Cikel filmov M. Diet- di Fabio Fazio) tev rich: Hudič je ženska, Aktualno: CNN Nevvs ameriški film @ CAN Al' 5 Dnevnik 2 | RAI 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Avstrija 1 GP ITALIA 7 Poročila Risanke in nanizanke Na prvi strani Sen brez meja Nan.:Družina Addams Ponovitve oddaj Protestantizem Film: I figli del deser- Risanke Rubrika o vrtnarstvu to (kom., ’34) Potovanje na dno Film: La fortuna viene Nan.: La časa nella Nad.: Čara čara morja, ameriški film DtD Hrvaška 2 dla cielo prateria Nevvs Line - Vesti Risanke Nan.: Lassie Variete: ore 12 Nad.: Aspettando il Peter Pan in gusarji Kratke vesti Dnevnik TG 5 domani, 14.30 II tem- Najboljše zgodbe Jima Variete: I fatti vostri Sgarbi quotidiani po della nostra vita Hensona Meteor jeva izložba Dnevnik, Gospodarst- Variete: Non e la RAI Deželni programi Nils Holgersson Dnevnik 1 vo in Diogenes Aktualno: Forum, Pojdimo v kino Daktari Murphy Brown, 27/29 Nad.: Quando si ama, 15.15 Agenzia matri- Sette in allegria Mini čas v sliki del amer. naniz. 14.40 Santa Barbara moniale, 15.45 Ti amo Nevvs Line - Vesti Tri dni s sodnikom, Šport v letu 1992 Kronika v živo parliamone Nan.: L’uomo di 1. del italijan. nadalj. “Lonsome Dove“,l/8 Dnevnik Otroški variete Atlantide Evropska dvanajste- del nanizanke TG2 Zenska stran Kviz: OK il prezzo e Il sasso nella scarpa rica: Španija, 4. odd. Vox 11 coraggio di vivere giusto, 19.00 La ruota Film: Salvo D’Acqui- Strup ali zdravilo, Nenavadne zgodbe, Športne vesti della fortuna sto (dram., It. ’75, r. R. 3.del nadalj. 11/12 del nanizanke Nan.: Hunter, vreme Dnevnik TG 5 Guerrieri, i. Massimo Cas v sliki, vreme Horoskop Nad.: Beautiful Striscia la notizia Ranieri, Lina Polito) Šport v letu 1992 Dnevnik in šport Film: E’ arrivato mio Nevvs Line - Vesti Kuharski mojstri Glasba: 11 canzoniere fratello (kom., It. ’85) Film: Quando le leg- Pogledi od strani delle feste Nan.: Nonno Felice gende muoiono Blue Steel, amer. film TG 2 Pegaz Variete: Maurizio Go- (dram., ZDA ’72) Preplah na letališču Nočni dnevnik stanzo Show, vmes Nevvs Line - Vesti San Francisco, amr- Glasba: Le quattro sta- (24.00) TG 5 vesti iški TV film gioni (A. Vivaldi) Jason king Poročila £3 TELEFRIULI IT A1 1A 1 (mtv) Madžarska mk dai? 'i* * ligi tvmi Ena rastlina na dan Avstrija 2 Pregled tiska PHfl Dobro jutro,Madžarska Dok.: L’altrarete, vmes EB Kratke vesti Otroški variete Starlandia Cez dan (6.50,11.30) vesti Nanizanke Nan.: Riusciril la no- Mojstrovine Disney Dnevnik 3 iz Milana Odprti studio stra carovana di eroi Avstralska divjina, 2. Igra Proza: Caffe Feydeau Nan.: Lepotica in zver Večerne vesti del Poročila Deželne vesti Otroški variete Quale futuro per le Mesta in ljudje: Pariz Popoldanski saldo Popoldanski dnevnik Variete: Unomania Casse di Risparmio? Lipova ulica Traffic jam, zabavno Bellitalia Nan.: Ultraman Nan.: Anna e il suo re Družina Leitner, serija glasbena oddaja Dok.: Oblika zemlje Variete: Twin Clips Variete:Anime furlane Skrivnost amfore, 2. Igra Šport: nogomet C in B Nan.: Gli acchiappa- Nočne vesti del Kupil bom to žensko lige, deželni nogomet mostri Srček, oddaja z Rudi- Cez dan GE Športna rubrika Derby Variete: Milico Natale jem Carrellom Svet denarja Dok. oddaja: Geo Film: Lucas (dram., Zvezna dežela danes Vnuki ne bodo videli Nan.: Lassie ZDA ’86), vmes Studio # TELE 4 Cas v sliki Večerna pravljica Vreme in dnevnik šport Kultura Angleška lepotica, Deželne vesti in šport Variete: Karaoke Gozdarska hiša Falke- francoska serija Variete: Blob Film: Predator (fant., nau, 8/13 del nemške Dnevnik Una cartolina ZDA ’87, i. Arnold (Se povezuje s sporedi nadaljevanke Aktualno Ponedeljkov proces S chwartzenegger) Italia 1) Habsburžani, 4/6 del Družabna igra Dnevnik ob 22.30 Varieteja: Mai dire gol, Lastne oddaje: Cas v sliki Kronika Film: A letto con Ma- 23.40 A tutto volume Kronika in komentar Monty Python’s flying Svet videa donna (glas., ’80) Nan.: Teddy Z Dogodki in odmevi Circus, humor, serija Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Nepozabni igralec Mickey Rooney v svojem prvem tv filmu Bili režiserja Anthonya Pagea Mickey Rooney je bil I’ ena najmlajših zvezd velikega ameriškega producenta MGM in za njim je bila skoraj petdeset let dolga filmska kariera, ko je na začetku osemdesetih let posnel dva televizijska filma. Za naslovno vlogo v svojem prvem TV- filmu Bill pa je prejel veliko nagrado Emmy. Dosti filmskih kritikov meni, da je to najboljša vloga v vsej njegovi igralski karieri. Zgodba pripoveduje o mladem filmarju, ki-naleti na petdesetletnega moža, ki je v svojem razvoju ostal na ravni petletnega otroka. Mož živi od socialne pomoči. Fant se za siromaka zav- zame, hkrati pa ga njegova drugačnost tako pritegne, da Billa izbere za glavnega junaka svojega filma. Skupaj preživita in doživita prenekatero življenjsko preizkušnjo. V možu odkrije toplega, izredno čustvenega človeka in Bill se nanj naveže z vso predanostjo čiste otroške duše. Čeprav si fant kasneje ustvari družino,ima še vedno čas za prijatelja Billa. Še več, vzljubi ga tudi filmarjeva žena in skupaj se veselijo veselega dogodka, ko mladoporočenca pričakujeta prvega otroka. S pomočjo mlade družinice postaja Bill vse bolj samostojen in samozavesten in zato je zanj toliko večji udarec, ko izve, da se njegovi prijatelji nameravajo odseliti v drug kraj. Film je pronicljiva psihološka študija, posnet z izredno tenkočutnostjo. Seveda pa je zelo očitno poudarjen namen zgodbe, da v ljudeh vzbudi pripravljenost, da sprejmejo in razumejo ljudi, ki so drugačni od njih, in jim pomagajo. Prav zato bo film morda za koga preveč idealiziran, vendar brez tega očitno ne gre, saj le tako vzbudi v gledalcu sočutje in občutek topline, ko vidi, kakšno srečo sta imela Bill in njegov prijatelj. RADIO r Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išče, ta najde; 22.30 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 9.00 Božiček za otroke; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13.; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na va- lu 202; 19,30 Popularnih 40; 21.30 Ameriška country lestvica; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Izbrali smo; 11.05 Stičišče; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13,40 In-termezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 EEnciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncert; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.10 Artes acusticae; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8,40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11,00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15.12.30.15.30.19.30 Dnevnik;; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7,50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11,00 V studiu smo pripravljeni; 11,30 Iz arhiva; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14,00 Zelja po glasbi; 14.45 Italijanska glasba; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Kogoj med besedo in glasbo; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, "A 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore, pripoveduje Boris Kralj); 11.40 Kantavtorji; 12.00 Taborišče Gonars; 12.30 Glasba; 12.40 MePZ Primorec-Tabor; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Valčki in polke; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Obalni komorni orkester; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Orkestri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10-19.00 1993: Kajbo novega za potrošnike in davkoplačevalce. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Focus; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News VVatch; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19,30 Serie Noire; 20.00 The Rogues; 21,00 Inside Edition; 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Amazing Mr. X (ZDA 1948); 0.30 Eco Record; 1.00 The Mix; 2.00 Chlna News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's play-along; 10,10 Risanke pred šolo; 10.30 The pyra-mid game; 11,00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14,30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16,15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20,00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21,00 Parker Lewis Can't Loose; 21.30 Pesem ptic trnovk. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 SP v smučarskih skokih; 10.30 Sinhrono plavanje; 11.30 Aerobika; 12.00 Mednarodni Motošport; 13.00 Euroscores; 14.00 Hokej na ledu; 16.00 Motošport: turna vozila; 17.00 SP v smučarskih skokih; 18.00 Biljard; 19.00 Odbojka; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Evrogoli; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Odbojka na plaži; 9.00 Ritmična gimnastika; 10,00 Golf; 12.00 Motošport: Rally Pariz-Dakar; 12.30 Košarka; 14,30 Go; 15.30 SP 1992 v rallyju; 16.30 Rally Pariz-Dakar; 17.00 Surfanje; 17.30 Odbojka na plaži; 18.30 Nogomet; 19,30 Hokej na ledu; 21.30 Rally Pariz-Dakar; 22.00 Nogomet; 22.30 Mednarodni šport; 23.00 Kegljanje; 24.00 Motošport; 0.30 Košarka; 1.30 Nogomet. MTV 7.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 13,00 Video; 14.30 MTV Sports; 15,00 The Soul of MTV; 16,00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Erasure: The Hits; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rock Block Speclal; 2.00 Video; 3.00 Vol; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Maigret; 13.00 Booml; 15.00 The Revolutlonary (ZDA 1970); 17.00 Lies Of The Heart; 18.00 Malcolm Takes A shot; 19.00 Maigret; 21.00 The Night Before (ZDA 1987); 23.00 The Mafia Kid (kom., ZDA 1988); 0.45 Burndovvn; 2.15 Talking VValls; 3.35 Night School; 5.00 Relentless. MOVIE CHANNEL 8.00 Gallavants; 10.00 VVinche-ster; 12.00 You Were Never Love-Lier; 14,00 The Might Be Giants; 15.55 Gallavants; 17.40 The Hier-ling; 19.30 Xposure; 20,00 Beverly Hi lis Brats; 22.00 In A Stranger's Hand (dram., ZDA 1991); 24.00 The Fan (dram., ZDA 1981); 1.45 A Sinful Life; 3.25 l'm Dancing As Fast As I Can, PRO 7 5.30 Serije: Fant z druge zvezde, 6.15 Vlcky, 6,40 Risanke, 8.30 Neizprosna, a prisrčna, 9.20 Loterija; 10,15 V kraljestvu zlatega kondorja (ZDA 1952); 12.00 Ma-tlock; 12.50 Poročevalci; 13.20 Shortlist; 13.40 Agentka s srcem; 14.25 Zlomljeno kopje (vestern, ZDA 1954); 16,00 Neizprosna, a prisrčna; 16,50 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Pogrešana (Niz,-Fr. 1988); 21.15 Ko pokliče tujec (krim., ZDA 1978, i. Carol Kane); 23.50 Max Headroom; od 0.40 do 4,35 Poročila, 0,50 Ulica nasilja, 2,15 Poročila, 2.25 Simon Templar; 3.10 Poročila. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16,00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18,45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19,45 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Columbo -Kadar videz vara (i. Peter Falk); 22.00 Quincy: Jetniški poker; 23.30 Savage Street-DIvja ulica (dram., ZDA 1984, i. Linda Blair, John Vernon). SATI 5.30 Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro; 8.55 Ponovitve; 11.10 Show Mika Krugerja; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 13.55 Sence strasti; 15.05 Colbyjevi; 15.55 NLP; 16.50 5 krat 5; 17,25 Pojdi na vsel; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19,00 Sestanek na slepo; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Hribovski zdravnik; 21.15 Fantastični pojavi; 22.00 Žgoče; 23.00 Novice in zgodbe; 23.45 Moj sin Moritz; 0.10 NLP; 0.55 Ura filmskih ustvarjalcev; 1.10 Pregled programa, VI-deotext. PREMIERE 7.00 Klasične risanke; 8.50 Zakon moči; 10.35 Prismojeno genialni podvig; 12.00 Kino '93; 13.15 Žabec Flip; 14.15 Glasbene legende; 15.15 Fantasy Island (kom., Kan. 1989); 16.45 The Doors (biog.. ZDA 1990); 19.00 Show-biz; 20.15 El Diablo (vestern, ZDA 1990) ; 22,00 Ameriški nogomet; 23.00 Sky Rider (ZDA-Kan. 1986); 0.35 Lov na seks (erot., ZDA 1991) ; 1.35 Space Killers (ZDA 1991); 3.05 Filofax (ZDA 1990), Ponedeljek, 4. januarja 1993 EVROPA / NA VZHODU IN V SREDOZEMLJU VETER, MRAZ IN SNEG, DRUGOD VEC SONCA IN TOPLEJE VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI i i n pod -20 C*|_______|-20/-!0 C° |_____|-10/0 C' ■Q 0/10 C°|____110/20 C" 20/30 C" nad 30 C° O jasno O poloblačno O oblačno f nevihta i dež sneg —— megla DANES *? topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska s središčem nad vzhodno Evropo. Nad osrednjim Sredozemljem pa je plitvo ciklonsko območje. Ob zmernih severozahodnih vetrovih priteka nad naše kraje mrzel in malo manj vlažen zrak. C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.44 in zašlo ob 16.30. Dan bo dolg 8 ur in 46 minut. Luna bo vzšla ob 12. uri 50 minut in zašla ob 03. uri 30 minut. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE PO SVETU HELSINKI 0/1 OSLO 1/1 STOCKHOLM... -5/-2 K0BENHAVN... -A/-2 MOSKVA -18/-11 BERLIN -14/-7 VARŠAVA -17/-11 LONDON -5/1 AMSTERDAM... -8/-1 BRUSELJ -10/-3 BONN ■-n/o FRANKFURT -13/-4 PARIZ -8/0 DUNAJ -14/-8 MUNCHEN -13/7 ZURICH -10/-3 ŽENEVA -7/0 RIM -4/2 MILAN -8/-1 BEOGRAD -8/-6 NICA -1/8 BARCELONA... 0/10 BUKAREŠTA -11/-6 CARIGRAD 4/4 MADRID -6/8 LIZBONA 4/11 ATENE 6/10 LARNAKA 11/14 TUNIS 5/10 AL2IR 5/14 MALTA 6/12 JERUZALEM 4/12 KAIRO 9/18 Danes: ob 5.54 najvišje Si cm, ob 13.28 najniže -45 cm, ob 20.15 najvišje 14 cm. Jutri: ob 0.40 najnižje -4 cm, ob 6.44 najvišje 42 cm, ob 14.01 najnižje -54 cm, ob 20.44 najvišje 23 cm. ALPE-JADRAN / ZMERNO DO PRETEŽNO OBLAČNO, JUŽNO OD NAS PADAVINE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -7/-5 TRST........ -3/-2 CELOVEC...... -9/-8 BRNIK........ -7/-4 MARIBOR...... -8/-7 CELJE....... -7/-5 NOVO MESTO -9/-8 NOVA GORICA -1/-8 MUR. SOBOTA -9/-6 PORTOROŽ..... -2/0 POSTOJNA..... -10/-8 IL. BISTRICA. -61- KOCEVJE...... -10/-10 CRNOMEU.... -7/-6 SL. GRADEC... -9/-8 BOVEC...... -5/-3 RATEČE..... -10/- VOGEL...... -15/-14 KREDARICA.... -19/-19 VIDEM...... 0/2 GRADEC..... -8/-5 MONOŠTER... -10/-6 ZAGREB..... -7/-6 REKA......... -4/-2 DANES BEUAK O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA V. 'r' ČEDAD5 j VIDEM O O PORDENONE O SALZBURG QE o CELOVEC GORNJI SENIK O o GRAZ / O MARIBOR O * ' o MURSKA SOBOTA \N. GORICA GORICA TRST O o POSTOJNA / o KOPER r O UMAG PAZIN O PULJ Q / C^r - VARAŽDIN O O CELJE 'G, O UUBUANA / p- - O NOVO MESTO O ZAGREB o ?'■ * o KARLOVAC o REKA / OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% | 5-10 ; I *** *** 30-50% 10-30 &r~\ :: ******** 30-60 50-80% O nad 80% *** *** *** *** nad 60 VETER I NEVIHTE V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno oblačno Primorskem okoli -1 °C. bo, dopoldne bo v vzhodnih krajih še rahlo SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih vzhodno od snežilo. Na Primorskem bo pihala burja, v nas bo pretežno oblačno, dopoldne bo še notranjosti pa severovzhodni veter, rahlo snežilo. Drugod bo precej jasno. Buija Popoldne bo veter oslabel. Najvišje dnevne ob Jadranu bo čez dan oslabela, temperature bodo od -8 do -3 °C, na V SLOVENIJI: Precej jasno bo in neko- OBETI: V sredo bo še naprej jasno in liko topleje, burja na Primorskem bo nekoliko topleje. ponehala. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. nad 10 m/s STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 114, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 47, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 122, Sora Suha: 104, Ljubljanica Moste: 83, Savinja Laško: 101, Krka Podbočje: 87, Kolpa Radenci: 86, Soča Solkan: 195. ff M M Ji kit. >4*0 HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Dan se bo lepo začel, toda že pred poldnevom bo šlo nekaj narobe in ne boste si na jasnem zakaj. Z obljubo v zvezi s finančno zadevo ne bo nič. BIK 21-4/20-5 : Zjutraj bo precej živahno, pravo nadaljevanje Včerajšnjih zanimivih dogodkov. Proti koncu dneva bo »čarovnija« popustila. Zvečer razočaranje. DVOJČKA 21-5/21-6 : Zjutraj bo precej živahno, pravo nadaljevanje včerajšnjih zanimivih dogodkov. Proti koncu dneva bo »čarovnija« popustila. Zvečer razočaranje. RAK 22-6/22-7 : Zjutraj bo precej živahno, pravo nadaljevanje včerajšnjih zanimivih dogodkov. Proti koncu dneva bo »čarovnija« popustila. Zvečer razočaranje. LEV 23-7/23-8 : Poslovni in zaposleni boste kot že dolgo ne, zal pa ne boste naleteli na ugoden odziv pri sodelavcih, zato lahko pričakujete manjše napetosti. DEVICA 24-8/22-9 : Sredi vseh razočaranj in negotovosti glede prihodnosti se vam bo zazdelo, da bi se v določeni fazi vendarle lahko dogovorili. Izkoristite primeren trenutek.. TEHTNICA 23-9/22-10 : Nazaj v resničnost, pa čeprav ne boste razpoloženi za realna dejstva in ostale drobnarije zaposlenega in delovnega sveta. Zvečer se vam obetajo prijetni trenutki. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Vračate se med delovne vneteže, toda tokrat to ne bo izvabilo prijetnega nasmeha na vaš obraz. Danes ne boste pretirano dejavni. STRELEC 23-11/21-12 : Vaš povratek na poslovno sceno bo po obetavnem začetku precej dolgočasen in nerazgiban. Razžalostil vas bo tudi partnerjev propadli načrt za zvečer. KOZOROG 22-12/20-1 : Dan se začenja zelo razgibano in živahno, kmalu pa vas bo v slabo voljo spravil' nesporazum z ljubljeno osebo ali s prijateljem. Tudi zvečer ne bo nič boljše. VODNAR 21-1/19-2 : Prvi delovni dan po praznikih ne bo na stežaj odprl vrat veselju. Čeprav zjutraj ne bo večjih težav, se bodo nepomembne nadloge hitro pojavile. RIBI 20-2/20-3 : Ko se boste danes »srečali« z delovnimi obveznostmi, si ob tem prav gotovo ne boste prepevali. S težavo se boste otresli prazničnega razpoloženja. CESTE / PONEKOD ZASNEŽENE IN POLEDENELE ZASTOJI 'V' ZAPRTA CESTA Jk * s 999 POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Včeraj je bila od 16.20 za ves promet zaprta cesta Ljubljana-Celje na odseku Trojane zaradi močne poledice. Na območju Krškega, Novega mesta, na južnem delu celjske regije, ter od Vrhnike proti Postojni je zasneženo. Na cesti proti Ribnici in Kočevju je zglajen sneg, ki je na nekaterih mestih poledenel. AMZ opozarja na skrajno previdno vožnjo. Zasneženo je tudi na območju Slovenj Gradca, Murske Sobote, Maribora in Rogaške Slatine. Sneg se prijemlje na cestišče. Na mejnih prehodih Korensko Sedlo, Ljubelj in Jezersko je potrebna zimska oprema. Cesta Razdrto-Ajdov-ščina je zaprta za tovorna vozila do teže 6 ton zaradi vetra, ki piha s hitrostjo do 120 km/h. SLOVENIJA Kope..................40/45 Vrhe..................30/30 Lontovž...............30/30 Stari vrh.............10/30 Rogla................34/37 Kanin................20/140 Cerkno................35/35 Soriška planina.......25/25 Vogel.................20/20 Kabla.................20/30 Mariborsko Pohorje...50/80 Kranjska gora.........20/20 Kandrše...............35/40 Rog - Črmošnjice......30/30 Marela................20/20 Jezersko..............20/20 Ulovka................20/20 Golte.................20/20 Črni vrh..............20/40 SNEŽNE RAZMERE (v cm) FURLANIJA-JK Cimolais............10/10 Claut.................5/5 Piancavallo.........40/80 Žabnice/Ovčja vas...25/30 Raibl...............38/38 Farni Avoltri.........-/- Farni di Sopra.....40/100 Paluzza-Timau.......30/40 Paularo...............-/- Pontebba............60/80 Pradibosco..........50/90 Prato Carnico.........-/- Zoncolan............20/60 Sauris..............35/50 Sella Chianzutan....30/60 Nevejsko sedlo......20/40 Višarie.............35/60 VENETO Sappada............40/110 KOROŠKA Podklošter............35/55 Bad Kleinkirchheim...30/100 Pliberk/Peca..........30/60 Sloveniji Plajberk.....-/50 Dobrač................30/50 Nassfeld/Mokrine.....80/100 Spittal/Goldeck........-/80 Heiligenblut.........30/140 Katschberg..........100/140 Koralpe/Golica.........-/50 Kotschach/Mauthen ...40/100 Mallnilz.............40/160 AVSTRIJA Arlberg..............20/150 Seefeld...............25/45 Kitzbuhel.............15/40 Obertauern..........140/220 Zeli amSee............15/95 Schladming/Planai....15/150 V VEDNOST Lepotec zimskega neba Zvečer poglejte na južno stran neba. Tam brez težav izsledite najlepše in najmogočnejše zimsko ozvezdje - Orion. Sestavlja ga sedem svetlejših zvezd in upodablja slavnega antičnega lovca (slika). V ozvezdju levo zgoraj leži zvezda Betelgeza (alfa). To je nadorjaška zvezda, skoraj tisočkrat večja od Sonca. Ker pa je od nas oddaljena kar 650 svetlobnih let, jo vidimo le kot točko. Spodaj desno je zvezda Bigel (fi), ki je oddaljena okoli 1000 svetlobnih let in oddaja v prostor energijo 50000 Sonc. Trem zaporednim zvezdam v sredini ozvezdja (Orionov pas) rečemo Kosci ali Rimščice. Pod njimi lezi 1500 svetlobnih let od nas oddaljena znamenita Orionova meglica M 42, obširno območje plina, iz katerega nastajajo zvezde. Meglico vidimo v jasnih nočeh brez Lune že s prostim očesom, lepo pa jo lahko opazujemo z lovskim daljnogledom. Po ozvezdju Oriona se je mogoče tudi orientirati. Ko gledamo proti njemu, imamo pred seboj južno stran neba, za seboj severno, na levi vzhodno, na \ \ t M Rimščice (Kosci) čK_ X T / •. Konjske gbve j M 42 \ K*—— /Republika • Pmmki dnevnik VIDELI SMO SVETOVNO PRVENSTVO / GOVORI SE TELEVIZIJA NA PREPIHU, ZAPRITE VRATA! / SPOZNAJMO SE VLADIMIR FRANTAR / DOGAJA SE LA FEMME FATALE, MILENA NAŠA GOSTA MAMET IN MAN-TEGNA/ KANAL A : DAN PO JUTRIŠNJEM / KINO DOMA : VIDEOKASETE ZA VAŠO ZBIRKO / PREDSTAVLJAMO : ŠOLA RAČUNALNIŠTVA / NOVE NADALJEVANKE iSiililliliiliiP SPOREDI IN ZANIMIVOSTI TELEVIZIJSKEGA TEDNA OD NEDELJE, 3. L, DO SOBOTE, 9.1.1993 Mamljive slike drugačnosti r ■ rako, pa so za nami vsi napori ob in- A tenzivnem poslavljanju: kdo ve, od česa smo se poslavljali in zakaj. Zdaj, ko smo pospravili vso staro kramo, začenjamo na novo. Naj bo novo leto uspešno tudi za vse tiste, ki hočejo imeti svojo televizijo. Da zmorejo vsaj toliko kot njihovi že večkrat preizkušeni »nacionalni« kolegi, so že zdavnaj pokazali. Kljub temu pa se dostikrat pokaže, da se umetnik pač rodi kot umetnik in da vsakomur le ne gre dajati v roke dleta, čopiča pisala ali kamere. Vsak uspešen medijski poskus pa je dobrodošel predvsem zaradi drugačnosti in spremembe, ki, verjemite, nam vsem kar dobro dene. Sicer pa dajmo času čas in ustvarjalcem možnost, da nas presenetijo.V novem letu si med drugim pač želimo tudi kaj zabave. In medtem ko bodo alternativne televizije zbirale in uresničevale zamisli mnogih domiselnih ljudi, za katere pač nekje drugje resnično ni prostoraO), nas bodo drugi osrečevali s prenovljenimi oddajami iz zakladnice preverjenih televizijskih idej, ki pa se žal ponavadi vse prehitro izrodijo v dolgočasna druženja z vse manj gledalci. Zato pa je rešitev čisto enostavna. Na srečo vseh ljubiteljev filmskih programov se v svetu še kaj dogaja in tisto dobro pride tudi do nas. Resda so ti filmi in nadaljevanke drage, vendar se je prav pred kratkim, v najdaljši noči, pokazalo, da denar resnično ni vse. Se strinjate? NATAŠA NARDIN FILMI PRINC IN IGRALKA, TVS1, nedelja -13.20 DENAR, TVS2, nedelja-17.10 GROZA IZPOD NEBA, TVS1, nedelja-00.10 BILL, TVS2, ponedeljek - 22.25 ZDAJ Sl SAM, BILL, TVS2, torek -23.00 VELIKI SEN, TVS2, četrtek - 23.45 MIKROKOZMOS, TVS1, petek-20.30 ANNIE HALL, TVS2, petek-22.30 MAČEK, TVS2, sobota - 00.20 ŠPORT SMUČARSKI SKOKI: INNSBRUCK - Svetovni pokal, TVS2, nedelja -13.30 SMUČANJE: MARIBOR- Svetovni pokal, veleslalom (2) - prenos 1. vožnje: TVS2, torek - 9.50 - prenos 2. vožnje: TVS2, torek -12.55 slalom (Ž) - prenos 1. vožnje: TVS2, sreda - 9.20 - prenos 2. vožnje: TVS2, torek-12.25 NEDELJA ® RAI 1 Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija magazine Maša Parola e vita Zelena linija TG l’una in dnevnik Šport: Palla al centro Variete: Domenica in, (vodita T. Cotugno, A. Parietti), vmes športni oddaji (15.20,16.20) Dnevnik in 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Banana Joe (pust., It.-Nem. ’82, i. Bud Spencer, G. Barra) Športna nedelja Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme Nočni rock Film: La guerra priva-ta del maggiore Ben-son (kom., ZDA ’55, i. C. Heston, J. Adams) 4 | RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00} kratke vesti) Aktualno: Tvoj bližnji Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo) Variete: E se fosse Dnevnik 2 TG2 Gulliver in vreme Variete: Acqua calda (vodita G. Faletti, Nino Frassica Film: Toto e Marcelli-no (kom., It. ’58, i. Totd. Pablito Calvo) Šport: Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-nica? Dnevnik in vreme Sorgente di vita Dok.: Lizbona Film: Permette signora che ami vostra figlia?) © RETE 4 ® TMC Nan.: Strega per amo- Euronevvs re, 8.00 Hotel, 9.00 La Risanke: Bun Buh famiglia Bradford Gamesmaster Nedeljski koncert Nanizanke in risanke Aktualno: 4x7 Papežev blagoslov Variete: A časa nostra Film: Controspionag- TG 4vesti gio (dram., ZDA 54, i. Film: Bugs Bunny Clark Gable, Lana Tur- Show (ris., ZDA 75, r. ner) Fritz Freleng) Šport: NBA Action Nan.: Kojak Košarka: Clear Cantu- TG 4 vesti Stefanel (IP) Aktualno: 4x7 Glasba: Ma che bella Nan.: Strega per amo- citta! (E. Bennato) re, 18.30 Colombo, Film: David Copper- vmes (18.55) vesti fielde (dram., ZDA Glas. kom.: La vera ’35, i. Freddie Bartho- storia della Donna del lomew) mistero (i. Sandra Mi- Vremenska napoved lo, Angelo Sotgiu, An- Vesti: TMC News gela Brambati) Športne vesti TV film: Dinasty-Ulti- Športna oddaja: Gola- mo atto (dram., ZDA goal (vodita Massimo 1991, r. Irving Moore, Caputi, Carolina Mo- i. Joan Collins, John race) Forsythe, 3. del) Ladies and Gentlemen Nedeljski koncert Film: Gli altri giorni TG 4 nočne vesti del Condor (krim., ZDA 1982, i. Lee Aktualno: CNN News CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Nan.: Družina Ad-dams Film: I diavoli volanti I (kom., ZDA ’39) M Nan.: I Robinson M Risanke: I Simpson IwG3 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona dome-nica (vodita Lorella Cuccarini, Marco Co-lumbro, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Film: Fantasmi da legate (fant., ZDA ’88, i. D. Hannah) Aktualno: Ciak Film: Vacanze romane (kom., ZDA ’53. i. Gregor)' Pečk, Audrey Hepburn) TG 5 dnevnik fj] ITALIA 7 Nan.: Mike Hammer Invemo insieme Film: I vestiti invisibi-li delVimperatore (fant., ZDA ’87, i. Sid Ceasar) Nan.: Jenny e Chachi, 16.30 Diamonds Filmske novosti Film: Come far care-riera senza lavorare (kom., ZDA ’67, i. Robert Morse) Nan.: L’uomo di Atlantide Film: Commando Leopard (pust., It. ’86, i. Klaus Kinski, Lewis Collin, C. Donadio) Šport: Fuorigioco Hokej na ledu Nan.: Paradise club A k ITALIA 1 Ma RAI 3 Otroški variete Variete: Fuori orario A tutto volume Film: II giustiziere dei Nan.: Chips mari Šport: Grand Prix Glasbena oddaja Odprti studio Film: La mia amica Ir- Šport: Vodič nogomet- ma (kom., ZDA ’49) nega prvenstva Popoldanski dnevnik Odbojka A lige Aktualno: Italijani (vo- Šport: Domenica sta- di Andrea Barbato) dio (vodi M. De Luca) Športna oddaja Film: L’Esorciccio Film: Colpo vincente (kom., It. 1971, i. Fran- Domenica gol, vreme chi-Ingrassia) Dnevnik Varieteja: Cantiamo Deželne vesti, šport von Cristina, 20.30 Risanke: BlobCartoon Dido menica (vodita Film: I due carabinieri Gaspare in Zuzzurro) (kom., It.’84, r.-i- Carlo Športni oddaji: Pres- Verdone) sing, 23.45 Mai dire Dnevnik ob 22.30 gol Nonsolofilm, vmes Studio šport, odprti film Looker (krim. ’81) studio, pregled tiska © TELEFRIULI Anime furlane Rubrike: Občina, 16.30 Superpass, Nan.: I giorni di Brian Nad.: Le avventure di Pinocchio Športne vesti Nan.: Strike Force Dok.: ExpIorer Rubr.: Črno na belem Športne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper OtO Hrvaška 1 Horoskop Horoskop Harry O., ameriška tv Poročila nanizanka TV koledar Tolpa črnega peresa, Slika na sliko, pono- češkoslovaški mladin- vitev ski film Huckleberry Finn in Čarobna svetilka prijatelji,13/26 del Horacij, nevidni zajec, Risanka angleški mladinski Poročila film Hišni ljubimci Superman, risanke Sezamova ulica, 2. del Sok moderne umet- Od do tamburice, nosti, am. dok. serija oddaja narodne glasbe Vohuna, ameriška bar- Poročila vna nanizanka Plodovi zemlje TV dnevnik Mir in dobro Harry O, ameriška na- Mali David, 1. del nizanka Skrivno življenje T.K. Dragnet, ameriška tv Dearinga.amer. film nanizanka Risanka Faith, ameriško itali- Opera Box janski film - igrajo Sil- Poročila via Seidel, Richard Zabavni program Maldone; režija: Ted “King Kong Lives”, Mather ameriški film Žrebanje lota “Bubimir" TV dnevnik TV-fortuna Rhythm and News, Dnevnik 1 vodi: Andrea F. Objem, 1. del dramske Vohuna, ponovitev serije ameriške nanizanke Sedma noč Dnevnik 2 Slika na sliko E Poročila v angleščini Poročila ieulsuf1 Avstrija 1 UDRI Sen brez meja Ponovitve oddaj Ujeta srca ameriška melodrama Cirque de soleil, D? Q Hrvaška 2 Ce ti praviš , ljubi bog Peter Pan in gusarji Ptič Gabo, risanka Dnevnik 1 Poni s prvega nadstro- Svet odkritij, 2/11 del pja , šved. otroški film dokumentarne serije Mini čas v sliki Zlata leta,4/8 ameriške Beverly Hills, hrepe- nadaljevanke nenje za krinkami “Prince", britanski Čas v sliki film X-Large,best of x-large Šport Čas v sliki Jazz Prigode mladega Indiana Jones Horoskop Dežela dolin Vizije Henrik V. Čas v sliki Neverjetne zgodbe, Smola Poročila (mtv) Mnrlfnrclrn Avstrija 2 Nedeljski magazin Šport 92, 4. del Dopoldanski program: Plesalec in ples, angl. Drzni fantje v letečih film škatlah Glasbeni kino, 1. del Nebotičniki, kratki Lovejoy, kriminalka film Festival za otroke Dober dan, Koroška Čarovnije Davida Športno popoldne Copperfielda, am. film Družina Leitner, serija Knjižnji klub Klub za seniorje priporoča Skrivnost amfore Dverski program Slika Avstrije Disney Kristjan v času Bankir in mesto, film Avstrija danes Tele šport Čas v sliki Kolo sreče, kviz Zakladnica Avstrija Dnevnik Kraj dejanja, amok Teden Čas v sliki,šport Intervju: Števen Spiel- Calafati Joe, zadnji del berg Veliki čar denarja, Kralj Patagonje, 2.del francoska komedija Portreti iz 20. stoletja Peklenska spletka... ODDAJE V SLOVENŠČINI 6 - SLOVENIJA 1 Radovedni Taček: Sonce Povodnjak in makov škrat, 1/3 del lutkovne igrice Zlata ribica: Gregor, 3/7 del nadaljevanke Poročila Tok, tok, ponovitev Mikrokozmos, ponovitev ameriškega filma Tednik, ponovitev Sova, ponovitev Popolna tujca, 12/28 del ameriške naniz., VPS 1400 Woody Allen: Annie Hall, ameriški film, VPS 1430 Želite milord?, 9/13 del angleške nanizanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 Življenjske preizkušnje, 11/13 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 1715 Regionalni program - Ljubljana TV mernik Žrebanje 3x3 Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport, Utrip Ona + on Bagdad Cafe, 13/15 del ameriške nanizanke VPS 2135 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2205 Sobotna noč: VideonoC Svetovne glasbene nagrade, 1. del e r SLOVENIJA 2 Video strani Otroški program Gortina: SP v alpskem smučanju, smuk (Z), prenos Garmisch-Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos Poročila Operne zgodbe, 1.oddaja: La boheme Športna sobota Dober tek!, Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 18/22 del TV dnevnik 2, vreme, šport Churchill, 1/4 del angleške dokumentarne serije Slovenski magazin Poglej in zadeni Sova Znaki zodiaka: Lev, 5/12 del nemške nanizanke Maček, francoski film Želite milord?,10/13 del angleške nanizanke >X KANALA 07.30 12.00 13.30 14.00 15.10 16.00 16.25 17.25 19.00 19.30 20.00 21.20 23.00 00.30 02.00 02.30 04.00 04.20 Sobotni dopoldanski program Letalonosilka, ameriški film SreCni Luka, 1. del ameriške risanke Zdravnik po sili, igra Kanaliziranje, dokumentarni film Dogodek v Podsredi, kratki film Čarovniki pod kosem, amriski film VesoljCevo oko, ponov. znanstveno-fantasticnega filma SreCni Luka,2. del risanke MCM Guliver, ameriški risani film Carolina Skeletons, ameriški film Nevarnost v ZDA, ameriški film MCM Zgodovina porno filma, 5. del Erotični film Erotična uspavanka Astrološka napoved 8 KOPER 18.00 Globus IlilBh SOBOTA, 9. JANUARJA 1993 FILM ki DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA OTROŠKA ODDAJA QQ V RAZVEDRILNA ODDAJA INFORMATIVNA ODDAJA ŠPORT TV SLOVENIJA 1 22.45 SOBOTNA NOČ Sobotni nočni program bodo po novem letu zapolnile različne zabavnoglasbene oddaje, v katerih pa bodo govorili tudi o športu, modi in podobnih zanimivih temah. Nocoj bo na sporedu kontaktna oddaja Videonoč, ki jo bo vodila Saša Gerdej. V studio bo povabila zagrebško skupino Ritmo Loco, k sodelovanju pa vabi tudi vas. Po telefonu boste lahko izbirali tuje in domače videospote. Po oddaji vas vabimo k ogledu posnetka mednarodne prireditve z naslovom Svetovne glasbene nagrade , ki so jo za leto 1992 pripravili v Monte Carlu. Oddajo povezujeta Olivia Nevvton - John in Cliff Richard, nastopili pa bodo številni svetovno znani pevci. TV SLOVENIJA 2 13.05 TV SLOVENIJA 2 20.05 CHURCHILL, Odpadnik in prebežnik Nadaljevanka v štirih delih je doslej najobsežnejša študija o značaju tega človeka, ki se skriva za legendo. Zajema celotno življenje Winstona Churchilla, kot ga predstavlja njegov uradni življe- ■Heg«n|*l ^5 njepisec Martin JM Gilbert. Prva oddaja sledi njegovemu življenju do leta 1940, ko je postal predsednik vlade, in skuša pojasniti njegovo nenehno potrebo po uveljavljanju, ki izvira iz nesrečnega otroštva. OPERNE ZGODBE: LA BOHEME Vabimo vas, da si v prvi oddaji Operne zgodbe ogledate mojstrovino Gia-coma Puccinija LaBoheme (1896). Libreto zanjo sta, po znanem romanu Scenes de la V/e de Boheme francoskega romantika H. Mur-gera, napisala G. Giacosa in L. Ulica. V zgodbi o bohemih in ljubezni pesnika in preproste šivilje je Puccini našel idealno snov in ustvaril opero, ki je nedvomno njegova najbolj plemenita in čista umetnina. TV SLOVENIJA 2 MAČEK, francoski film Pierre Granier-Deferre je za film Maček priredil literarno delo Georgesa Simenona, glavne vloge pa je zaupal neponovljivi Simone Signoret in Jeanu Gabinu. G. Simeon, ki slovi po svojih psiholoških kriminalkah in nenavadnih zgodbah, odtujena starejša zakonca postavi v žalostno, dotrajano predmestno hišo. Kakor onadva je del preteklosti, ki ji je namenjeno uničenje; hočejo jo porušiti. Vendar med starcema še tli ljubezen, zaradi katere se nikoli dokončno ne razdruži-ta. V ta nedokončani odnos se vrine maček, ki mu mož posveti vso pozornost. Prav ta drobna žival pa v njuno življenje prinese spremembe... RAI 1 0.35 OBLOMOV SZ 1979, režija Nikita Mihalkov, igrata Oleg Taborov, Etena Solovei. Oblomov, mali lastnik, živi v Petrogradu dolgočasno in pusto življenje. Obišče ga prijatelj Štol'c, aktiven in bister, ki mu predstavi Olgo. Dekle se zaljubi v Oblomova in bi ga rada rešila iz apatije. Oblomov se izmika, Olga vstraja, vendar brezupno ... Film ni filmska transpozicija Gončarovega romana. Režiser je namreč izbral le nekaj epizod, »nekaj dni«, kakor pove originalni naslov filma. Mihalkov je doumel, da je roman neprevedljiv v filmski jezik. Poudaril je zato predvsem simbolično vrednost zgodbe in skušat prikazati tiste plati junakove osebnosti, ki so zanimive za današnjega gledalca. KINO DOMA Videokasete za vašo zbirko Za vse ljubitelje narodnozabavne glasbe tokrat predstavljamo tri videokasete, ki vam bodo priljubljeno glasbo popularnih ansamblov prinesle na dom. Videomeh za domačo rabo je izbor pesmi, ki ste jih lahko spremljali v istoimenskih televizijskih oddajah. Njihov avtor Boris Kopitar je za videokaseto izbral najboljše pesmi najpriljubljenejših ansamblov. Režiral je Jože Kloboves. Kdo ne pozna Ansambla bratov Avsenik? In kdo ne pozna vsaj ene njihove pesmi? Oboževalcem predlagamo, da si ogledajo videokaseto Ansambel bratov Avsenik, na kateri si bodo lahko ogledali kar sedemnajst izvedb njihovih najboljših pesmi. V prvem delu z naslovom Na Robleku je tudi priljubljena pesem Večer na Robleku, ki jo pojeta Danica Filipčič in Franc Koren. Drugi del pa se imenuje Po domače z Avseniki, prinaša pa tudi že skoraj ponarodelo pesem Slovenija, odkod lepote tvoje,ki jo pojejo Ema Prodnik, Jožica Svete in Alfi Nipič. Prav tako slaven in uspešen je Ansambel Lojzeta Slaka. Na videokaseti vam predstavlja petindvajset svojih najboljših pesmi. Spomnimo se samo nekaterih: Ohcet je pri nas, Good bye, Amerika, Ljubezen, to je greh in Ej prijatelj. Režirala sta Jože Kloboves in Marjan Roblek. Gledali bomo »naj« svetovne uspešnice Televizija Slovenija je od letošnjega poletja samostojna Članica Evrovizije, vendar Se vedno vzdržuje tudi nekatere vezi z republikami nekdanje Jugoslavije . Tako na primer televizijski uredniki Se vedno kupujejo tv-programe skupaj z nekaterimi članicami nekdanje JRT. Izzv-zeti sta seveda Srbija in Črna gora. »Tuje nadaljevanke so drage, cena je približno od 22 do 25 dolarjev za minuto,« pravi urednik Vladimir Frantar, »tako je za nas še vedno edina rešitev, da kupimo nadaljevanke tudi za ostale republike nekda nje Jugoslavije, potem pa si jih izmenjujemo. Kupec pa ima seveda pravico do premiernega predvajanja.« Letos je urednik Vladimir Frantar obiskal vse večje televizijske sejme in festivale svetovnih televizijskih produkcij. Pregledal je ure in ure nadaljevank, da je lahko izbral najboljše. Leto se bliža h koncu in za Frantarjem je Cas napornih potovanj in ogledov televizijskih programov, pred nami pa kup nadaljevank, ki jih je izbral za nas. Seveda s tem delo Se ni končano, podpisati je treba še marsikatero pogodbo, nadaljevanke prevesti, mnoge od njih pa tudi skrajšati, tako da bo preteklo šeprecej Casa, preden jih bomo uzrli na ekranu. In katere nadaljevanke po svetu najreje gledajo? »Dobre dramatizacije romanov sodijo že skoraj v televizijsko zgodovino. Večino dobrih romanov so namreč za televizijo že posneli. BBC je tako posnela že skoraj vso pomembnejšo angleško literaturo, lotila pa se je tudi francoske in ruske. Danes je najbolj popularno snemanje nadaljevank po knjižnih uspešnicah (bestsellerjih). To so predvsem mini se rije,ki imajo dve do Štiri devet-desetminu- dSmSi tne epizode. V našem sporedu še nimamo devet-desetminutnega termina za nadaljevanke, zato take epizode ponavadi delimo na "t dva dela. Se vedno so zelo popularne kriminalne serije. Angleži recimo naredijo uvodni celovečerni film za promocijo, nato po najmanj dvajset petinštirideset- ali petdesetminutnih epizod na leto. Tako je na primer posneta tudi nadaljevanka Polnočni klici. Prav tako so vedno zanimive tako imenovane zdravniške serije. V zadnjem Času pa so prav gotovo med gledalci najbolj pri- ljubljene družinske nadaljevanke, ki so že po pravilu zacinjene še s kančkom humorja. Poseben žanr nadaljevanke so razvili v ZDA, tako imenovano soap opero. To so nadaljevanke, ki jih predvajajo Cez dan, namenjene pa so predvsem gospodinjam, upokojencem in tistim, ki ne sedejo pred televizor samo ob večernih urah, temveC jim. je zvesti spremljevalec tudi Cez dan. Ta žanr so v zadnjem času prevzeli tudi Brazilci, vsi se Se prav dobro spominjamo maratonske nadaljevanke Sužnja iz Aura. Število epizod je skoraj neomejeno, produkcijski stroški pa kolikor mogoče majhni, saj scenariji temeljijo predvsem na dialogu, dogajanje je postavljeno v en prostor, zunanjih posnetkov pa je malo. Med svetovnimi uspešnicam pa ni-kakor ne smemo pozabiti , na avstralske nadaljevan- Jlf ke, ki v zadnjem Času s svojo svežino, atraktivnostjo, predvsem pa zaradi odkrivanja dugaCnega, nam nepoznane- 1 ga sveta, zelo uspešno prodirajo na svetovno tržiSCe. Na letošnjem festivalu Prix Europa je Vladimir Frantar sodeloval kot elan žirije za tv filme in drame. To pomembno nalogo pa je uredniku slovenske televizije zagrenilo žalostno dejstvo, da slovenska televizija na festivalu v nobeni kategoriji ni sodelovala niti z eno svojo oddajo , medtem ko je Hrvaška televizija sodelovala s tv-filmom , mali''' ' kedonska pa z dokumentarcem. Kaj naj ne mudi v Evropo, tako kot govorimo. Zato pa je bil za slovensko televizijo toliko bolj prazničen letošnji televizijski sejem MIPCOM v Cannesu. »Letos smo imeli prvič svoj razstavni prostor, organizirali smo mini predstavitev s koktejlom« pravi Vladimir, ki se je sejma udeležil predvsem kot kupec tujih programov. Med nadaljevankami iz Cannesa pa naj omenimo nekaj najbolj zanimivih: Prime Suspect II je nadalje- vanje odlične mini serije s Helen Mirren v vlogi agentke June Tennison, ki rešuje najbolj zapletene in nenavadne umore. Aaglo Saxon Attitudes je adapa-tacija romana priznanega angleškega pisatelja An- gusa VVilsona. Zgodba pripoveduje o znanstveniku, ki se v zreli dobi zamisli nad svojim življenjem, uničenim zakonom, grenko mladostjo in ljubezenskimi avanturami. The Brides of Copacabana je napet triler, nastal po dogodku, ki se je resnično dogodil v Braziliji. Glavni junak je psihopat, ki ubija neveste. The Big Battalion govori o tem, kako vera in fanatizem vplivata na življenje posameznika in družbe. Nadaljevanka spremlja zgodbe krščanske, muslimanske in židovske družine. S pregleda televizijskih programov v Londonu bo verjetno najbolj zanimiva biografija enega najveCjih Se živečih pevcev jazza in zabavne glasbe, Franka Sinatre. O Sinatri smo že marsikaj slišali in brali: o njegovih številnih ljubezenskih aferah, podtalnih zve-, zah z mafijo. £: Vse to in še m marsikaj drugega je zabeleženi no v nada-1 ljevanki, katere producentka je njegova hci Tina, v naslovni vlogi pa je zaigralPhilip Casnoff. The Secret Agent je priredba znanega romana Josepha Conrada. Glavni junak je Adolf Verloc, trojni vohun, ki dela za anarhiste,britansko policijo incaristi-Cno ambasado. Good-bye Črnel World , nadaljevanka, ki je prejela letošnjo nagrado Prix Europa v Berlinu, prikazuje tragedijo neke družine, potem ko mati izve, da ima neozdravljivo bolezen in da je obsojena na počasno umiranje. 2000 Malibu Ro-ad se dogaja na eksotičnem Ma-libuju, v njej spremljamo Štiri lepotice in njihove ljubezenske avanture. V seriji Grass Roots igra glavno vlogo priljubljeni igralec iz nadaljevanke Zakon v Los angelesu. The Best Intenti-ons je mini serija, ki je nastala po letošnjem, v Cannesu nagrajenem filmu Ingmarja Bergmana. Režiser prikazuje ljubezensko zgodbo svojih staršev. The Shadow Trader bo prva novozelandska mini serija na naših malih zaslonih. Zgodba se odvija v sodobnem svetu visokih finančnikov in organiziranih kriminalcev. Naj za konec omenimo Se najzanimivejšo produkcijo nemških televizij, Die Zweite Heimat, ki je nadaljevanje obsežne sage o nemški vasi, tokrat pa se dogajanje preseli v Munc-hen med leti 1960 in 1970. Glavni junak je HermanCek, nesrečni mladi ljubimec iz Heimata. To so nekatere nove nadaljevanke, ki bodo popestrile televizijske popoldneve in noči. Najpomembnejše pa je to, da jih je za vas izbral Vladimir Frantar ! Zvezdan Martič vas vabi v Šolo računalništva, od osnov do skrivnosti Na TV Slovenija je v zadnjem Času že kar moda, morda pa tudi potreba, da nekateri novinarji Informativnega programa napovedujejo svoj odhod v Dokumentarni program. Eden redkih, ki je to svojo napoved tudi uresničil, je Zvezdan Martič. Poznamo ga predvsem kot novinarja, ki se je posvetil računalništvu. »Za to specializacijo sem se odločil, ker se med novinarji v Sloveniji s tem nihče ni poglobljeno ukvarjal. Prepričan sem, da o računalništvu še veliko premalo vemo, Čeprav tovrstno znanje iz dneva v dan bolj potrebujemo.« Ze pred leti je Zvezdan z raziskavami ugotovil, da je v Evropi okoli 70 odstotkov delovnih mest povezanih z delom na računalnikih, pri nas pa samo okoli 10. In ta podatek jasno dokazuje, da vsaj v tem primeru zelo počasi capljamo za razvitim svetom. Pa verjetno ne bi bilo potrebno. »Problem je znanje,« pravi Zvezdan. »Vendar za to niso krivi ljudje, ki dobijo računalnik na mizo, potem pa naj bi z njim delali. Pomembno je znanje tistih, ki o tem odločajo. Napaka pa je v tem, da je za dosti ljudi računalnik le nadomestek pisalnega stroja. To res ni nikakršna pridobitev. Računalnik je namenjen poenostavitvi dela in večji storilnosti. Po svetu na primer Ze imajo računalniške konference. Namesto da se poslovneži vozijo z letali iz kraja v kraj in s tem izgubljajo Cas, sedijo v svoji pisarni in se s pomočjo računalnika in slike na monitorju pogovarjajo s partnerji z vseh koncev sveta.« Z računalniki lahko marsikatero delo poenostavimo, posodobimo učenje, predvsem pa si marsikatero početje skrajšamo. Naporno brskanje po arhivih in listanje zaprašenih, debelih knjig zamenjamo z nekaj ukazi na računalniku in ure iskanja se spremenijo v nekaj sekund, v katerih dobimo na zaslonu izpisan iskani podatek ali odgovor. »Za oddaje o računalništvu sem se navdušil zato, ker sem spoznal, da je ljudem marsikdaj neprijetno kaj vprašati ali pokazati, da nečesa ne vedo. Zato je tudi dosti tečajev računalništva neuspešnih, velikokrat tudi prezahtevnih. Ljudi je potrebno spodbujati, jih motivirati in jim razložiti uporabnost in prednosti računalnika.« V seriji dvainpetdesetih oddaj Sola računalništva - od osnov do skrivnosti bomo spoznali vsa najpomembnejša področja računalništva. Oddaje bodo razdeljene v tri dele. V prvem bodo predstavljeni osnovni pojmi in možnosti uporabe računalnikov. V drugem bodo obdelali posebna področja uporabe, v tretjem pa bodo podrobneje govorili o posameznih temah. Tako bodo gledalci spoznali osnovne postopke: od vklopa računalnika, osnovnih ukazov v posameznih programih do specialnih področij, kot je na primer projektiranje. Hkrati pa se bodo seznanili tudi z računalniškimi omrežji, multimedijo in velikimi računalniškimi sistemi. Za manj zahtevne uporabnike računalnikov bo oddaja zanimiva predvsem zato, ker bodo spoznali programske možnosti in področje, s katerim se večina nima Casa ali možnosti ukvarjati. »Poznavalcem pa bomo vsakič predstavili majhno skrivnost - ukaz, ki ga večina ne pozna ali ne uporablja,« pravi Zvezdan, ki ne more skriti, da mu je računalništvo v veselje in zadovoljstvo, saj z računalnikom je marsikaj opravi hitreje in bolje. »Ob koncu serije bo reden gledalec vedel o računalništvu več, kot si je kdajkoli mislil, da bo o tem področju izvedel,« pravi Zvezdan. Poleg zanimivosti in novosti iz sveta računalnikov bo v vsaki oddaji bo o svojem odnosu do dela z računalnikom govorila znana oseba. Zvezdan Martič je namreč prepričan, da Slovenija ne bo ujela razvite Evrope, dokler vsak drugi Slovenec ne bo na takšen ali dugačen način uporabljal tega sodobnega pripomocka.Kje, kako, kdaj in zakaj uporabljati računalnike, boste izvedeli v Soli računalništva - od osnov do skrivnosti, ki bo na sporedu vsak petek v oddajah Znanje za znanje, učite se