Le pačasi se wačagio diorau _i_ušii tiripin_ begunci, in le počasd vpostavldamo nove šole v inašarn otkraju. Tu imed Brici stno že otvioirflli šcvle: dwraziried)n_QO v Kojskem _n -tiorazredmice v Smjarbneini, V'ediriif__nu. V_šnje>v_ku, Viipalžaih _n Ge-iovetn. l.uMitaim b_ ajgtilen iboivariš ilaliko ustai_av!iil še kakia šo_o, a gdarvma oviina je glaid. Lijuidlstvo stralda iv ipraiveun pomemu besede, otnocii tnpe pamamjikiamile, in mi učitetlji teh netsiriefaniih obnoik anoiramo deliti vse gorie z našrni inesrečnim Jjudstvoini. Hudio je to in boli, a lipalk sd zaidovoljen, ikor čutiš v svoijem ist:cu, da si r&s naSpotrebnejši olain siviotjeiga iiair-oda. Ko napraviiš siviojo lapo dioilžinost <v šoilii, pa prihajaiio ik tebd žendce lin stiarčM: »Gospod uičit&lj, nalpravite imii 'priošn_o za be»unsko podpo>ro, z>a v__dr_-va'l_ii__o, za dioipust 'moiiemu mo»u, da <o_)ddamo maše v/inogirajde, dai ©bdelairnia naše po_iie, k_r  dnuigače .niariaanio laikiote <un_re tti jaz in  lnioiii lO.ročiča! Moj sin raora dloimoiv vsati za d&set tediniav, ker iaz :ne 'mir.rem pu tej hrani. miti vzcfetnitd kraimipa, st-bo ipo¦lcnto gilodam že nad tri imesece! Brata n:aii nni oproiste vioaaške slliužbe, iker se ,ne jnoremo prežiiiveti s saimim neJSilaniMn kirapom:, s ito skioipo ¦apirovfnzaciiijo itd.« Soilza mi zaigra v očesu; lačen sein; trudiem, da tootmai djržiim ipeiro: inad ipetde&et, že waid 11 1-et starih otrok — anailfaibetov — sein. poučevad tfli ure, a isedaii pii'ši. ik-er ipoletnta ind še kuhama. Pišem in pišeim, da vse odpravim, i-n takoj kakor gladen vo_lmd .poil'Onto. Usitaneš od milze žailoston, ker šef misfi zadbstil _ffleirsriianem_u žetodou, fci te še 'vedno ¦opoiminiia z vojaišikinn itmperativioim, da miisi ispoJii_i:l vseh dioilžniostii do inje^a. Ii>raina lie ipreslaba, peiajgirio d»biš, me oipam>iin;ia Tiizum'_ dosti \\e, rai zatrjuiie žep in stliu_'a)l iseini Ktes zad,njeis:a. Oirem v sobo, .pošita ipo-jde v Ooflico, reši še ta TiiUiien luiraden alkt. Sredi deila se /o«ilaša žetoidec: »Oasipodar, bddii mii zvest, kio. v eeikdaniiiih srečniih -staTih ča'Sth!« Pero se rai ustaivlja, žeiodec nnrlinra, .ustainenn energiičmio (?) in stcpJm sikesaino v k/uhimjo nariočat dvaie jajec, k&r dTuiffače bi se imi isparnifcal želodec v papo_dain!sik_ šoili. Usmifcina ikniieteca rni je ¦naimireč iz priiiazinioati, »ker semi s:alaint s.osipod« prodala y sasednji vasi nekaj jajec, kjer so Mli maši Jiiudiie še idiotrma pcid Gaidoirinavo ipeto. Dal sem ji za vsalko iadoe, reci i_i piiši: erao fcroruo dvajiset mn-aniev, ker sio iii loitr-ooi praiviii, da naseim »žleht«. In žep, kaj pravi? Molai, žap in s.lasu|i z žaloidceimi, da boimo vzaaamino delovaili za blaisroi- inaroda! Kaj 'b_ tu kivaisil finiainčmi animisteT iz imiolejra žepa, saij imami v jaftoji valuiti povedano^ stosedeaninšestdeset ifajec meseone iplače. Ra\ino 167 jaaec in '-.kižim za (iin-) učeniika že 23 let in Siukinio beio s-em iniosid 41 mesecev i(n še na vrh so imi meikai ddi, česar ipa tu ne miairam ipovedaiti, _cer italk vsi veiste. 1 ,k_e na;id&iTi toiliko močK da živlim? Ljubezen do rodme g-rude, ld^bezen do te.2:a nesreonega naroda, dela oudeže! Koncem januarja nnA je dad c. kr. okirajni šol-ski svet odftioik. da sem kniamoviain za učiteilja na to šolo. Žalloistiniiini arcem senn šel na 'postaijo aijidiovsikio, a ko seiiTt 'tu 'U.Kile_ta_ polmo niaše«:a ijudisitva, so se razOTaile meigle v _no_i dxiši da vedmo lepše m.i je bilo do železnišikega predoira v Zalosčah. Ko sem uznl Doirniber^, me je zioipt stisnšlo srce. Oale stone vaškiih liiš od ital do strehe bnez ivrait iisn lesemllh dielav v okinih so se mi doizideviale, kakor oskinmnoene s?o>le device. Tako žailositno čuvstvo me je pretrasaik. sk«zii radolilubno Prv!ajčiiino, in kldor iinma toiiklo lapih nilkdoistniih sipomimoiv ina te nebeško ieipe kTtiiie, se mora u-stnašiti, ko zre to otpiusitošamfe. PlrtšM "snno -na Volčioidrago; «Iedal setm lepe vinske srriče na Vc.j.-rskern, ikjer sem pred viojno zv\ tepo*o nodine Krude ter srkal njein žlabtmi said. Vse r-azdirto, viinojrraldi vsaii za tekoiče leto otpusitošeriii. trte zaneimarjane. Sedaj bi tu pač ne niiogel .vzklikm-iti gradiškl slavec: »Oil_ii te ziate vinisike spniiče!« Ciole stettre iprijazniih ralzibreseinvh k)metli_skiih -doiniov ti udejisbvmjejo gr»o_»te noalioMeišlke vioijske im salza se nohote ufaga dolmačiinoim1, kii zrio 'razoTamo Vioiliojodragio in oiticnio <oikcl!iioo. Nemo zto razvaliine apaKovalca in nehote seim izipraseval _amie!8.a sebe: 'Kae so> pa nekdainji itvoiii priiiait-eilijli, ffosijodarji teiga igirabHa? Raakr.oiplieinii šiinam domciviiine, plaikaSo nad vojiimi ratzwalinatiii_: zrmiisdil sam se ma sivetapaseTniskeKfai Jeremfijb. In igilej Bukovioo na lwi, siboipi ;v p_ijazine Ranče, badi na v,iiroarodin_> Oradišče, zrii to l€)po doteniio Vdipavso doino, stirese te groza, povsod saimo srobilia: »2alos.t taire m dmha,« kaim pojdeš, kje boš siužboival, kan. potažiš trutdinio glaviO'. kije potolažiš vedno jrlasineiiišio in ffliaisnejšo želodčevo inagTtotao žatetinko —?? — Raizvalme: Qra)dlišoe, Vojjersko, Buikoviica, Vo_čijadpajg.a, Reooe, Biilae, Ooremiia in Dolemia Vrtojba, St. Peber, Št. AndTež, Mtiren, Ore'ho(v_.je, Rupa, Oaibriije, Sovadnjo, Rubije, Ločniik, PotdKora, Pevima, Oslavje, St. Ferjam, Podsabotin, _vt. Maver, Sofcan dtd. Kjdo imore naštertii vse te irmčenike m muičeinice božije oikrosr, nekatere visasi še ddoima obiranjene, l..ii!bljene itapiinike naše isioitačne nekidaij. danes solzjne Oomice. Kai bi tu obuipaval in raznnišlaal? Napreii, po«ra(bii vsakdo takoii za delo, daite inam 'poteff časa še tako viriače zaže'3'ietni nn_r, iin radnio jjrodo ¦pre/oibm-en_|o v liubezni! Namočena s kirvjo in s soilzanii, maim bo zopet nodila .sreoo, po kateri se je zaho.elio v virooeim isrcu. P__nir_ažema si sveta zemiliia s tlisoči vn itisočd JuKoslovani, (os-oiliiena z razpadajočimri tolesi 'vseh iinoifi.očiih fnaTiod-ov, iki so se dvobojevali v svotfi sitoi zaljublieiiasti za te, in te hoiteli oihieti v sivoje inaročije, a oistani naša, bodii zvesta svioijim pneišniim lijubHjemcam', ki so te že tiso_Jl©tiia biraniiM iin labdelo/vaili s sivoijo srčno ktrvio! AH oistameš —? S itakšmiiim preimiišJijctvaniam sienii taval po nazriti Gomici in barlinisko bobristvo mti n'i viHv-alo prav nikake itolažbe v potrto diuso. MnčHa me je imisei, (kaltoo Sipravim svojo prtlja.ro v Koiisko, ker sem vendarIe rešil še dve obleki iiz stariih sirečnih časov. Iz ljirbezna dio »ciiivilstanu« sem jih vlačil s seboij i_i ker sem biil še precei obilem, ,ini mso mogrle ivioiiaške oMastti postreči s /pmimetno imioindai.ro, a 'mojii pri:hralnki (?!) iz žapa nepoeabnega očeta so .se mi smMllili, da bi za nje kupil sulknio belo. Tak« seni se mogel vsaj obleči, ko so me z jezo v srcu na imiojo silmo žaJost odslovili od vojakov v Oradc-u. Nekaj ko^ rajže sem pa le po.dadva'1 -po Kotlairjeivu ¦straini in šel sem na »k. uind k. Plabzkamr main^do« v (lorici. In ffle.i Jdnibeziniivcis.i;! »Zur Grundiing; einer Schule im van inns w.i©der dkupiertemi Qe'b*ete«, so nii vendar le d-aii vojaški vioz z diveima kooijeima in vojakom-Poljakoiin, da seim se pruipeJjal do te briške metroipole, ___-er &eirn se hotel nasitaniitli zaičasno, iker v nepoizabineim Miinnu še ni b_k> iniotgioče življenje. T-ako seim poistai zaičasmio Bric. Dobil »eim zavetišoe din bvaležen sem Bric&m, a najboflj svioii teti - hoteliirici v Brdih, ker kdo bo danes giledal ma ves kcmiort nekdandih pomehkuženih časiov? Leipo je tukaj in ¦akio tridim, >da je stoiinedeinkrat leipše neRO v Lebrin^u, amd bod-e .roitovo varjei vsakdo, ki je okušal v_e rdotoote tega zigtodn-eigfa voijaškegia tabordšča! Pogledal sem v šoteko piostopje, kii ie icstado vsa. v stavtoem pogledu nepoškodovano irazein vrat liin 'oken. Silem. (niereid in nesnasra v šdislkih sobah! Slame, papiirja, oliaveškega blatfa, drva, branide, Cadornove cape, >plinwe šeime (Oasimaisike), iraz.trj?a_ne odeje, špitalski ipapdrji, puškc itd. raztoite stekieaiice, vsega je blilo pcdno, le mporabneKa nioesar. Trije dobri staretjši kimeitje so prišld _z radoveidnosbi za m&noi, im kar hitno^ sem ddh vpregel v delo, dasi so se bramito z vseimi štiiairai. Vile, lcpaite in grablj-e seim raoibral, k.erfcoli s&m mogel in na deto-, da izčrstim Av8,ijev blev. Možie m ime začaiideno gledald, ko je frčaila slama itti nesnag-e Pired ¦meinoj, in niso se lotiili dela, dokler niseini zagotoivil visakeimu plaičiilo. Kar na iriaioun sam -dial -vsakemiu in&kaij ifcro/n in dalalli 'srao do poznegfa večeira itn idruigii dan nadaievali z ddam. Prišli sita dve radovedmi dekleti m že sta biffi vprež^emi kot šolsikd delavki. Kupil sem nretle — takrat so bile še po 6 K — in poinetali sir» vsi, da se je v,se pnašiilo. Dekileta sio naslla voido ki drgale poide v dveh ¦ra__.red|ih, ker takoj sam hotel ustvarifi dvorazrednioo. Prveiga febriiarja smo iimeli zopet po viojaško »SipIoSno snaženiie«. iPiosreičito se rai je iz okem vse^a šoii,skes:a posiloipja zbratii toliko oken in šip, da _e_n zamašil vsaj oknica v dveh ;razr., ipoipravid za silo viboidina vrata in bida je šoJa — m razreid brez Mopi, brez miizc, ibrez 'vsake šolske oiprave, toda nisem abiiipal. To šolsko poisloipje je Caldornu sluailo z vsie!mi kmietiidslkitmd hišamd in nekodikimi barakami otoro« za »Ospedad'e chiTurgico delda citta dli Mfflamo, a z ¦dektriomo h&troistiio sam ga -voipet ^avrmil svojeimu namenu. naimreč šoM. Našel sem pri snažeinj.i oelo več skeletini-b osta>nkoiv Tiesrečndh podložnikoiv italliiiansikega kralja, ki }e najbirže večkra. obiskal bo danes aape. našo šoto — svioijo bivšo botadščaiico. T,udd v viod_te<l_e<vem staiiovanlu so bdli še razni orgaoskd -ostanki za mieddcinske studiijBke svdie, ker so bile _u opeTacijske soibe. To sta__ava_ije so celo dvigniili za eiruo nizko inadiStro.n;° ki vk ne dela pos-ebne časitd itaildjainsik'ei;inu drag-ače priananemu stavbairstvu. Šolisken_u poslapiju so tudi prizidaii emo oipeiracijstoo soibo v priitliičju, a nad to dniiige še niso dovršili v prvem nadisitriopju, kor so morali prehitro pete pokaizati našaim jiunakoim. V Koiisk-eim so billi maši dedni soiwažndkd od 24. maja 1915. do 28. ciktiohra 1917. V našd današnji šodi Ln sosedndh hišah, kii so tvorliili Milanisko kiirurgiono bolniščnico, je utmirjo naid 700 branilcev »italiiiainsk-e« domovine, kd so vsd pokoipani na štiMi pokopališčih (Camipo I., II., III. in IV.) par korakov pod šolo in giedajo kraisni razgled po »osvogemi« zemlji, ki so .fo tako radi im-enovali »Italda nirova«. (Nad šolo je starinska cerkvlica Sv. Kdža z našiim domaoiim po_cci.ailišče'.ni, kamor so maši pobožnd Brici tako raidi roinali >na dan Kr. Vnebolroda. In kaj bi ne? Saj ti ta prijazjia cerkvica nudi kiras-en razjgled čez Ogle__.fci stolp po mioaiskem površju, po vsi cvetaii Viiipavski d_vli_iii, po našili fforah do si»vega Krtia (Miomte Nero, -zpdljaaifca iz slav&nskega Krnn — katero besedo so itaiLijanski »jezik-osdoivcd« smartrali za onn = nero, taraj Moniite Nero, kar me nehote spoimiinja na poinesrečeno ncvmško spakediranko črnapr&t = Schwairzii_iKer) in -oirjaiškeKa Tniiglava in i>roii.li zalrodfu do Cedada im ceto- doi Vkkna. To lepoito je gledal tudi italijanski kralj, saj je v bržil_a__asit__n siboilipiiou tdk ceifkvenega stodpa uzidama »pominska dtalijainska plašča z napiisom: Viittario Braanuele III. sicuno orirava Qued coniiini che «atura asda questo vigile icnsis&nvatanio deil 26. reigdmento di artiigliemi-a can sguardo Jiero -e se»no e che il valome ded suo eseroiitio assdcmrava aM'ltalia 24 feibnaiio 1916, 15 Aprik — 25 Giuniiio (joio- neiliLo Alessamdiro Gottiind, 26. regiinianto •dli artiglioria. Tjiikrat je »tored zd tu iiitaii_ainisiki kralu Japoto naše radne grude, ma piošci je pustil njeigov čestiilec še prostara, da bi pi- sal iuove dneve, a ni irnu btito usojeaio . Ni ouda, da s_; imiu je ¦2.ahote_o po tej naši sveti zemlji, po itej niebeškii ikrasoti! A naša slovenska si in augoslavianska za vse večne čase bdseir Habsiburske ikroaie! Oddailiiil seni se, adaj pa zoipet k šalti. Na svecndco dne 2. februarja seon dail pred ceikvijo razglasdti (župnilkia še nismo 'iiineii), da se vabd vise 'Očebe to matere v nededio, dne 3. tebnuar_a v šolo, kjor se >motramio xazgovooti' o ustianovdtvi šoJe. Da so raji prišli, sarn paudarjajl, da se bo razgO'varjal'0 tudi o aiproiviizaoiiji in beguins/ki podpo>r_. 'l'o je detoma pomagajio. Jhrišlo iini je nekaj nad trideset oseb v šolo, in bil je prvi roditeljskii sestaneik. Včasiili sem iimel jezdk _ian_azan, a ta dam ini ni šlo, ker kar nič niseim _mel upaimja, da se mi posir|eči ¦u_.ain_wii'tev šale. Veindar sem n&kaii povedai o poiiTienu šode, o miočt pra<vie»a znanja. Proslatvljail lepoito oslobojene Goriiške rodne grude po jninaštvu našeiga orožja in naiznanil, da bo takoj niasledniji dain šolsko vpisoivanje, ter da pričnern z redno šodo. Deibelo so nne gledailj poslušalci in zraajevald z giavami: »In šoiske MopS i_i druga oiprava?« Pov-eidail sem jim še, da se imioraim le seznaniti s šoilsko iraladtoio, preskusiti njih zmoižnosbi in pctemi io pričneim poimčevati o le'pem vedeinjm itd. Dvoimild so in ivprašali: »Kje sio pa kmiiige, papir iisti dr-uga uoila?« Prosiil sem jih, da n.aj le pošljejO' 'atroike v šolo, in vse drrugo se bo- s časam popolnido. Učila pa že imiam i_i pokazal sem iidm kos razbitega h-leviskega fcatrairmirainega poda za šolsko tablo, kredo m svcj iezik. To bodio _n(oja prva in našpotrebsiejša učila! Ker pa so le praznii šolslkd razTedi deci na razpolagio, sem prosid, da bd stairiiši posiodili šoli do papo-ne ureditve nekaij statov in CadDirnav:_h kteipi. Navzoče niatere so zaupale foii.i moiih lzbornih ueil, a poiudariiale so, da otrok ne more.io pošiljati v šolo, ker se nt miorejo učitd, ako jim toloe po brebuhu sv. Ana (lakalni izraz za lačen bitd). Ker semi jim pa to le priporočal in prosid, so mii komono mino'gi obljuibibi, da roi pošlijejo dec-o v šolo. Led ie bil prebit, Ln italkoj naslednji ponedeiijek seni imel 40 otrok. Vpisal sem ndih imiema, a za rojstne podatke nihoe ne ve, in še danes se niso ti ljopoilmild, ker naim je Cadoma raznesel vse cerkveine in šoiiskc papirje. Z dečkd smo odkrdld po vasi nekaj 'Stolov, in kar je manjkalo; smio staiknili po barakah, da smo komčno že dnugi dan — seddi v šoii. Stolkel senu a_e_oa_ žagainc, najel delaivca to zbiila sva še pisalne klopi, da je bdla že med tednoim ureiena visa šo_sk.a oprava za en razred. Nasladnjo nedeljo zoipet nodite'ljsiki sestaneik. Sodelo-val je tudi noivodcšili gospod župnik in gleg, pniičel sam up-at!i. da poide. Taikrat som pa doibro namazal ie- zik, in glasilo se nii iie že nad 100 otTOk, vsi pnistni analfabef-i razen par, ki so prišli iz avstriijskega zaledja. Velika mmoždna otrok pa je bila begunsikdh iz zaJiodniih našili Brd to iz italiaainskeiga zailediia v Ooridenicnne (priovinzia di Udine), in so že abiskovali italijansike šole, a brez poseb_idh uisipe-bov, ker le petonica lie zn?i'a ¦itaLijansko čitatd, a rmemoriraili so pa vemdar le že par italijanskih /pes_niic dm,- sicer »fratelli dltalia«, kar so pa v svoai stard zivestobi večka'at z otbroško siraiasitjo sprememili v »Frateillii d'Austria«. Na italijamsko šoilstvo so taraij kimadu o brez večje nesreče, a dobra želiodKana aprO'V!izaciiia jih v da_iaš_ijd lakoti iin popolnem sitradanju še vedno spoirniinja na site Cadoraove slaivne dneve. Vkliiub teniu smo vsd boilsi srečnd na irodniih tledi, ker zaisijal nam je žarek »slobode zlatne«, a uipaimo, da se razširi ita žarek iv popodno juigioslovanisko solnce pod inašim moigočnkn avstriiisikiim orlom-. Naša šoia se je pioipolnjevala dati na dain. Nekaj knjig sem priiberaioiil ip_1i c. kr. okrajnem šolskem svetu, a prava doibrotnica za nas je bila »Posr«dovalnica za goriške begunce« v beld Ldubljand, ki nam je že dala mnogo šolsikdh kmjdg in tablic, kar je nabrala na poziv v naših dntivniikili. Ob teti ptriliki nni je vdarila v pero mise., da jc še rmii&go ninoKO šo>Mh ksnjiig ma razpolaigo po našiih šolaih v zadeddu na Kranjskem in Štajer&kem iii toivariši Jgttbi, prosim, napdšite jiira nasiloiv »Sola v Kojskeim pni Cionici!« Hvaležni vam. bomio zarto zaipuščeni B>rici — inajzahoidnejši Jugosiovami, in ako bodo tukajšnji -otroci preskrb'Ijend. odstapim jih pa sosedmji šodi, ktier so še večji reveži nego naši. Za nas od vseh pozabljeine begunce ije vse dio-birodošlo! Vsak dan sem pn_-__rbel kaij za drugi šodskd razired in po vel_konočnih počltoicah sem že našel tu agilno tovarišico, lioerko te ipoteptaine zem__e, ki z mcnoj drevo vozii lin orje iledlino na rodnih tleh. B.lagtosdov_jein!0 naše delo! Tako nekakiO' iso postopali tovadšd — sosedi v naši okcrfici, in tajko poiidamo v mainliku na dedo v naše raizrušeine vasd v bldžmjo goriško oikcddco, kjer bodo xast_e šde kakoT g.ofc>e po- dežju, ako pokažejo solska oblastva resoo votljo za ndih vpoSitavitev v naši dežedi, česar do dam.es še nismio opazili. Upajmo, da se ta sikrb ?a šoio iin uoLbeljstvio kimalu poikaže tttdi na to stran in »Mi vstajamo!« V to svTho pa kliičemio: »Vsi na delo za preporod Gorišk«!«