Učiteljice ženskih ročnih del Pravilnik za izpit. Učiteljice ženskih ročnih del so bile pri nas že večkrat predmet živahnega razpravljanja. To bo trajalo pač tako dolgo, dokler bo še katera v službi sploh. Temu se ne čudimo, ker imamo to kategorijo učnih oseb samo v dravski banovini. Kdor pozna delovanje številnih anket, ki so se bavile s sestavo zakona o narodnih šolah, ve, da ni uspelo nobeni spraviti zvanje učiteljic ženskih ročnih del v besedilo zakona. In tako ne najdeš nobene določbe o njih v zakonu o narodnih šolah. Tudi zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931. nima tega zvanja. Ne bi se bavili s tem vprašanjem, ako ne bi imeli v organizaciji ne'kaj učiteljic žen. ročnih del — pripravnic, ki sta jih zatekla v službi zakon o narodnih šolah in zakon o uradnikih, ki jim jamčita, da ostanejo njih pridobljena prava neokrnjena. Gre tu predvsem za njih stalnost v državni službi. Pred uveljavljenjem gori navedenih zakonov jim je oblast priznala stalnost na osnovi njih usposobljenostnega izpričevala, ki so si ga pridobile s predpisanim izpitom pred drž. izpraševalno komisijo na ženskem učiteljišču v Ljubljani in na osnovi triletnega zadovoljivega in uspešnega službovanja. Ta postopek pa je ufcinil novi uradniški zakon, ki predpisuje za vsako stroko tudi specialen drž. strokovni izpit, kdor hoče postati stalen v državni službi. Ker nima zakon o narodnih šolah nobenega tozadevnega predpisa, ni bilo mogoče dati interesentkam potrebnih točnih navodil. Organizacija je iskala avtentičnih informacij na raznih merodajnih mestih, a brez pozitivnega uspeha. Govorilo se je o tem tudi v Slavnčln prosvetnem svetu. Nekateri člani so bili mnenja, da spadajo ženska ročna dela v resor ministrstva za trgovino in industrijo in da bi bilo treba v okrilju tega ministrstva polagati tem učiteljicam državni strokovni izpit. To ministrstvo je izdalo že 24. aprila 1925. pravilnik. Nanj se je naslanjala izpraševalna komisija na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Pred njo so polagale izpit učitel.jice na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Po drugih pokrajinah, kjer imajo ženske obrtnonadaljevalne šole in na katerih poučujejo posebne za te šole izprašanc učiteljice, so polagale strokovni izpit na višji ženski obrtni šoli v Beogradu ali Zagrebu. V Ljubljani smo poizvedovali, da-li je mogoče polagati učiteljicam žen. ročnih del — pripravnicam strokovni izpit pred to komisijo. Prejeli smo negativen odgovor, češ da spadajo v prosvetni resor. Da spravimo vendar enkrat vprašanje z mrtve točke, smo nasvetovali, naj vloži neka interesentka prošnjo za pojasnilo glede polaganja drž. strokovnega izpita. Prosvetna oblast je poslala njeno prošnjo ministrstvu prosvete v Beograd, ki jo je odstopilo ministrstvu za trgovino in industrijo. To je pozvalo kandidatko, naj se zglasi v novemberskem terminu pred državno izpraševalno komisijo na višji ženski obrtni šoli v Beogradu v svrho polaganja strokovnega izpita. S tem bi bili rešeni dve načelni vprašanji: 1. Učiteljice ženskih ročnih del — pripravnice morajo y sraislu določil zakona o uradnikih polagati državni strokovni izpit, ako hočejo biti stalno nartieščene. 2. Ta izpit se vrši v resoru ministrstva za trgovino in industrijo pred določeno izpraševalno komisijo. Ker nt bilo p6sebnega pravilnika, ga je izdal minister trgovine in industrije v Beo- gradu dne 15. novembra 1932. I. Br. 39.184/H na osnovi § 56. točka 3. zakona o ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljskih šo laL, po katerem polagajo drž. strokovni izpit učiteljice na ženskih obrtnonadaljevalnih in žehsicih strokovnih učiteljskih šolah. V naslednjem navajamo le glavne določbe tega pravilnika. Clen 1. Strokovno sposobnost za. učiteljsko službo na ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljskih šolah dokažejo obrtne učiteljice z državnim strokovnim izpitom pred izpitno komisijo, ki jo postavi minister za trgovino in industrijo za ozemlje uprave mesta Beograda, pristojni bani pa za svojo banovino. Clen 2. K izpitu za stalno nameščenje v učiteljski službi na ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učit. šolah se more dopustiti samo ona obrtna učiteljica — pripravnica, ki je uspešno službovala na kateri obrtni šoli najmanj 2 leti in ima z zakonom predpisano kvalifikacijo za obrtno učiteljico. Člen 3. Prošnje za polaganje izpita se predlože izpitni komisi.ji po redni službeni poti v septembru in januarju, a čas izpita odreja predsednik izpitne komisije. Upravitelj šole mora, napisati na prošnji svojo oceno t. j. mišljenje o uspehu službovanja kandidatke in označiti, kdaj si je pridobila pravico za polaganje izpita. Člen 4. Kandidatke morajo v prošnji navesti,  iizz  katere skupine žele polagati izpit z ozirom nnaa  svojo izobrazbo. Clen 6. Obči del ižpita: Kandidatka mora dokazati: 1. Da dobro pozna naš književni jezik. (Citanje in pisanje cirilice in latinice). 2. Da pozna metodrko poučevanja roč. dela v žen. obrtnih in žen. strok. učit. šolah. 3. Da pozna šolsko administracijo in zakonske predpise, nanašajoče se na te Sole. Člen 7. Strokovni (praktični) del izpita se polaga iz naslednjih skupin: 1. Krojenje in šivanje perila. 2. Krojenje in šivanje ženske obleke. 3. Umetna dela. a) Poznanje vseh tehnik vezenja, okrasa in umetnih del — 2 uri; b) Izgotovitev važnih vbodov, tehnike na malih vzorcih z materialom — 2 uri. c) Praktično predavanje v ražredu o umetnem in narodnem vezenju, o praktični uporabi istih pri raznih predmttih, drugo umetno okrasno delo. — 2 uri. d) Poznavanje robe in materiala: razne vrste platna, svile itd. Clen 8. Izpit se polaga prvikrat do konca tretjega leta drž. službe. Ponovi se lahko dvakrat, a najdalje do konca 5. leta službovanja. (§ 14. u. z.) Clen 11. Člane izpitne komisije postavlja minister trg. in industrije odnosno ban za 2 leti. Dokler se na področju kake banovine ne ustanovi izpitna komisija, morejo polagati kandidatke izpit pri katerikoli komisiji drugod. Navedli smo besedilo nelcaterih členov uredbe le deloma, v kolikor se tičejo splošnosti. Avtentično besedilo uredbe bo priobčil uradni list. Še nekoliko praktičnih migljajev. Učiteljica žen. roč. del — pripravnica, ki želi polagati Izpit v februarju, mora vložiti pravočasno pravilno opremljeno prošnjo po službeni poti. V Beogradu so trajali izpiti 4 dni. Prvi dan so izpraševali teorijo, kakor to predpisuje čl. 6. pravilnika. Kandidatka naj pozna narodni jezik v glavnih obrisih. Vešča mora biti čitanja in pisanja latinice in cirilice. Iz šolske administracije naj pozna ustavo naše kraljevine, potem glavna določila zakona o nar. šolah in urad. zakon, uradne knjige in učno snov iz roč. dela za posamezne razrede. Blagoznanstvo, poznavanje razne robe itd. Drugi in tretji dan je odmerjen za praktična dela. Vsaka kandidatka mora izvršiti praktičen predmet skupine, za katero se je prijavila n. pr.: krilo, plašč, srajco, spodnje hlače itd., vezilja pa mora izdelati vzorce iz umetnega vezenja in pokazati čim več tehnik. Pri tem mora upoštcvati predvsem narodne motive. Razume se samo ob sebi, da mora vsaka kandidatka prinesti s seboj potrebno blago in orodje. Četrti dan je določen za praktičen nastop v razredu. Kandidatka dobi temo, ki mora o njej predavati in praktično pokazati in istočasno narisati, kako se naredi. Pripomnimo, da mora kandidatka znati vsak predmet, ki ga naredi, tudi narisati. Pri izpitu vlečejo kandidatke listke z vprašanji, ki naj nanje odgovore. Pri komisiji se vodi zapisnik. O uspehu izpita izdaje izpitna komisija izpričevalo, ki ga podpišejo vsi člani komisije. V izpričevalo se vneso ocene z dodatkom, da se kandidatka proglaša za sposobno za stalno nameščenje v drž. službi. Ocene so: Izpit položila odlično, jednoglasno, z večino glasov, ni položila. Taksa znaša 50 Din. Glede polaganja izpita pred izpraševalno komisijo v Ljubljani smo govorili na pristojnem mestu in izvedeli,, da bodo kandidatke lahko polagale strokovni izpit na tehnični srednji šoli v Ljubljani, ker je vprašanje glede pristojriosti v konkretnem primeru načelno rešeno. Upamo, da smo z navedenim ustregli našim interesentkam.