LJUBLJANA 1924. TISKALA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI. Milko Kos: Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom. Bavarska državna biblioteka v Monakovem hrani mea svojimi rokopisi pergamentni kodeks, signiran s št. 6426, kateri je znan učenemu svetu v prvi vrsti radi slovenskih tekstov, vpisanih na nekatere njegovih listov. O rokopisu in slovenskih odlomkih je pisala od početka 19. stoletja pa vse do najnovejše dobe dolga vrsta znanstvenikov, toda vsi so se le premalo ozirali na neslovenski, to je latinski del kodeksa. Vzrok je bil pač ta, ker večina izmed njih celotnega rokopisa sploh ni imela v rokah, temveč delala na podlagi napisanih, oziroma natisnje¬ nih podatkov ter faksimilov. Zasluga, da je opozoril na veliko važnost, ki jo jmajo latinski del našega rokopisa in njegovi pri- piski za vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlom¬ kov gre vseučil. profesorju R. Nahtigalu. 1 Cod. lat. 6426 monakovske državne biblioteke spada v fond rokopisov, katere so leta 1803. prenesli iz starega škofij¬ skega mesta Freisinga 2 v Monakovo. 3 Njegova pripadnost k freisinški cerkvi svete Marije in svetega Korbinijana se da iz rokopisa samega dokazati. V vrhnem delu folija 2 je napisala roka 12. stoletja »iste liber est sanete Marie et sancti Corbi- niani Frisinge«. Tako glaseča se provenienčna označba je v starejših freisinških rokopisih kaj pogosta. 4 Na hrbtu vezave je prilepljen papirnat listič s staro signaturo OM/2. V 17. ali 18. stoletju je bil rokopis last freisinškega stolnega kapitlja. V spodnjem delu bakroreza, prilepljenega na notranjo stran 1 Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa in njegovih pripiskov za vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov, Časopis za slov. jezik, književnost in zgod., 1. 1918, 1—63. Citiram na kratko »Nahtigal.« 2 Pišem Freising in freisinški ker so slovenske oblice (Brizno, Briž- nik, Brižinje, brizinski, brižinski) skovane. »Brizinski« tfabf, kakor vidim, prvi leta 1854. Janežič v Slov. slovnici, str. 120. * 3 Rokopis je na kratko popisan v Catalogus eodieum latinorum Bi- bliothecae regiae Monacensis, tom. 1, pars 3, str. 110 (Monachi 1873). 1 Theodor Bitterauf, Die Traditionen des Hochstifts Freising, 1, str. XVIII (Ouellen und Erorterungen zur bayerischen und deutschen Ge- schichte, Neue Folge, 4). Citiram »Bitterauf«. 1 . 2 Milko Kos. sprednjih platnic in predstavljajočega na polumesecu stoječo kronano Mater Božjo z žezlom v desnici in z detetom v na¬ ročaju levice, stoji namreč napis INSIGNIA CAPITU[LI]. S svinčnikom pripisana signatura »Frif. 226«, katera se ponavlja tudi na lističu prilepljenem na hrbtu vezave, se nanaša na sig¬ naturo, katero je kodeks dobil v Monakovem pred danes ve¬ ljavno. V Monakovem so uvrstili rokopis med cimelije in mu dali kot takemu najprej signaturo »Cim. IV 6 f.« (notica s svinčnikom na notranji strani sprednjih platnic), potem pa »Cim. 32.« (notica istotam in na papirnatem lističu prileplje¬ nem na hrbtu vezave). Danes je naš rokopis signiran, kot sem že omenil, v vrsti latinskih rokopisov bavarske državne bibli¬ oteke s št. 6426. Rokopis obsega 169 pergamentnih folijev. Preiskujoč se¬ stavo teh folijev glede na pole dobil sem sledečo razporeditev. 1 F. 1: ovojni list zase; f. 2—25: trije kvaterniji: f. 26: po¬ sebej uvezan list; f. 27—34: en kvaternij; f. 35—40; en terni j: f. 41—47: en kvaternij, od katerega pa manjka med ff. 47 in 48 en list; f. 48 in 49: dva posamezna lista; f. 50—57: en kva¬ ternij; f. 58—64: en kvaternij, od katerega je pa odrezana skoraj polovica f. 64 in za tem sledeči folij; f. 65—72: en kva¬ ternij; f. 73—79; en kvaternij, od katerega pa manjka med ff. 78 in 79 en list; f. 80—86: en kvaternij, od katerega pa manjka en list med ff. 84 in 85 (tekst tu ni pomanjkljiv); f. 87 do 94: en kvaternij; f. 95—101: en kvaternij, od katerega je izrezan med ff. 96 in 97 en list (tekst je celoten); f. 102—109: en kvaternij; f. 110—119: en kvinternij, od katerega je med ff. 115 in 116 izrezan en list (teksta ne manjka); f. 120—134: dva kvaternija; f. 135—142:, sestav osmerih listov, od katerih se držita začetna dva (135 in 136) skupaj s končnima (141, 142), srednji so pa prosto uvezani (137—140); f. 143—146: en binij; f. 147 in 148: dva uvezana lista; f. 149—153: en ternij. od katerega pa manjka med ff. 149 in 150 en list (tekst ni po¬ manjkljiv); f. 154—162: en kvinternij, od katerega je pa iz¬ rezan med ff. 159 in 160 en list; f. 163—169: en kvaternij, od katerega pa manjka zadnji (ovojni) list, čigar ostanki so danes prilepljeni na zadnje platnice. Pergament naših folijev ni nikakor enotne, temveč kaj različne kakovosti. Mehkemu in gladkemu pergamentu sledi trdo ustrojen, pergamentu rumene barve tak skoraj po¬ polnoma bele barve in temu zopet pergament, po eni strani temne, po drugi pa svetlejše barve. Tudi število tekstnih vrst je v različnih delih kodeksa kaj različno. Imamo tekste napisane v 17.. 19., 20., 21., 22. in 1 Temeljni sestav srednjeveškega kodeksa je na dva folija prelomljena pola; zvezo dveh pol s skupaj štirimi foliji imenujemo binij, zvezo treh ternij, zvezo štirih kvaternij (osem folijev), zvezo peterih kvinternij itd. Paleograiske in historične študije k freisinškim spomenikom. 3 24. vrstah. 17 vrst: f. 149—162’; 19 vrst: f. 135—147: 20 vrst: f. 50—57, 60—64, 80—134; 21 vrst: f. 58—59; 22 vrst: f. 163 do 169; 24 vrst: f. 2—49, 65—79. Pergamentne pole so uvezali nedolgo potem ko so bile popisane v v e z , katero smemo imenovati še sočasno. Obstoja iz lesenih, z belim usnjem prevlečenih platnic, v katere je vtisnjena priprosta ornamentika v obliki ravnih črt. Kovinasti sklep je odpadel. V notranjo stran zadnjih platnic vdolbena luknja kaže, da je bil kodeks na svoje mesto v biblioteki nekdaj pritrjen z verigo. Notranji strani sprednjih in zadnjih platnic sta prelepljeni s fragmentarnima pergamentnima listoma, katere je roka iz konca 13. ali pa iz začetka 14. stoletja popisala s tekstom iz psalmov. List na sprednji platnici je popisan s tekstom iz 36. psalma, vrsta 31—40 (od »lex dei eius in corde« do »quia speraverunt in eo«) in takoj nato z začetkom 37. psalma, od »domine ne in furore« do »in ira tua corripias me«. Od iste roke je popisan tudi list na zadnjih platnicah, ki obsega konec 18. psalma (vrsta 15) od »oris mei« do »redemptor rneus«, nato dve vrsti antifone z notami, čemur sledi začetek 19. psalma od »exaudiat te dominus«« do »salus dexterae eius« (vrsta 7). Na hrbtu vezave in na notranjih straneh platnic so deloma prilepljeni listki s signaturami, deloma pa napisane signature, katere je imel, oziroma ima kodeks v freisinški in monakovski biblioteki. Važnejše teh bibliotekarskih označb sem že omenil. Rokopisni tekst je napisalo več različnih r o k. Predno hočemo na podlagi paleograiske analize določiti dobo kodek- sovega nastanka, si moramo ogledati njegovo vsebino v celoti. Natančnejši pregled vsebine je potreben že radi tega, ker doslej najobširnejši priobčen vsebinski popis, to je mona- kovskega kustosa J. B. Bernharta v Kopitarjevem prepisu (»Copia Autographi custodis J. B. Bernhart«, 8 broširanih listov in folio iz Kopitarjeve zapuščine v državni licejski knjiž¬ nici v Ljubljani), ni brez mnogih napak. 1 Kodeksove tekste je napisala, kot sem omenil, cela vrsta različnih rok. Že posestno-zgodovinske beležke na fol. 1’ je napisalo kar dvoje rok, in sicer prva beležko o kraju Godego na Trevisanskem od »God go« do »ius macelli«, druga pa notice o freisinških podložnikih v Regensburgu in Ergoldingu. Označiti hočem ti dve roki na kratko s 1/1 in 1/2. Te notice ne stoje v nikaki vsebinski zvezi z na fol. 2 sledečim tekstom in so napisane bolj slučajno na prazno notranjo stran lista, ki je pred vezavo celega ko¬ deksa služil kot ovojni list ter so nastale, kakor kaže paleografskl študij, pozneje kot sledeči glavni tekst. Ta začenja na fol. 2 z govorom o postnem času (do f. 17’). To in temu govoru sledeči govor o velikonočnem času (do f. 21) je napisala roka, ki Okrajšanega je priobčil Nahtigal 13—19. 1* 4 Milko Kos. jo na ff. 25—26 najdemo zopet kot roko govora o vestnem izpolnjevanje dolžnosti (roka 1/3). Vmes, na. ii. 21—23, je napisala ena roka (1/4) »lectio sancti Augustini ad mortuos«, druga na ff. 23’—25 (roka 1/5) pa »ordo ad excommunicandum incorrigibiles«, torej stvari, ki vsaj deloma ne stoje v zvezi z zgorajšnjim govorniškim tekstom, temveč so bolj liturgičnega zna¬ čaja. Na f. 26’ končno je napisala nova roka (1/6) tekst začenjajoč z bese¬ dami »si cuius uxor constupra fuerit et propter ea maritus perdere illatn mahinaverit«, ki ne stoji zopet v nobeni vsebinski zvezi s predidočim tekstom. S f. 26 je po našem raziskavanju v tehničnem smislu zaključen prvi del našega'kodeksa. Obsega poleg ovojnega lista (f. 1), ki vsaj prvotno ni bil namenjen za glavni tekst, natančno tri' kvaternije: (ff. 2—25) + f. 26; Natančnejše preiskavanje kaže, da je f. 26 uvezan sam zase in sicer le za to, ker je piscu na f. 25 začenjajočega govora zmanjkalo prostora za nadalje¬ vanje in konec njegovega teksta. Na še prazni zadnji strani' tega folija je nato povsem druga roka napisala naknadno povsem drugovrsten tekst. Tudi srednjedober pergament folijev 1 do 26 se kaj očitno razlikuje od mehkega in gladkega pergamenta, ki začenja s folijem 27. Da tvorijo f. 1 do 26 sku¬ pino zase, dokazujejo tudi kustodi, s katerimi je štel pisec pole edino le v tem delu celotnega kodeksa (rimske številke na f. 9’ in f. 17’), drugod pa ne. S f. 27 začenja po vsebini drugi tekst, nova pola an drugovrsten per¬ gament. Roka, ki jo hočemo označiti s II/l napisala je na ff. 27—39’ razne govore in sicer latinski'• pisan govor z grškim naslovom: „<)fii).eia tov .Uovrtiov rov Itcu.izov Siaxovov‘f (ff. 27 — 33), »Sermo beati Maximi epi- scopi de die sancto paschae« (ff. 33—34’), istega avtorja »Sequenlia de sancto pascha« (ff. 35—36), »Lectio sancti euangelii secundum Marcum« (f. 36) in »Omilia beati Gregorii lectionis eiusdem« (ff. 36—39’): zopet druga roka (11/2) je pa napisala govore o rojstvu Gospodovem: »Sermo Leonis papae de die natalis domini« (ff. 39’—40), »Item eiusdem de natale domini« (ff. 40—42), »Item sermo Fulgentii de natale domini« (ff. 42 —45), »Item sermo Maximi episcopi de natale domini« (ff. 45—47). Roka, katero smo srečali že zgoraj v prvem oddelku in jo označili s 1/5, je zapisala nato na ff. 47—47’ še dva spisa, na f. 47 načrt za pridigo na praznik sv. Petra in Pavla, na ff. 47—47’ pa spis, naslovljen »omnibus epiiscopis, presbiteris, diaconibus ac reliquis clericis et cunctis principibus maioribus rninoribus omnibusaue generaliter fidelibus«, v katerem je govor o dolžnosti klerikov, poučevati povsod in vsakega v božji besedi, ter načrt govora o posluš¬ nosti, ki jo imajo kleriki in laiki izkazovati škofom. Na f. 48 in f. 49’ je zapisala zopet nova roka (11/3) »capitulum XXXII concilii Cartaginensis« fn »capitulum Lili Afričani concilii«, kar pa tvori, kot bomo videli, nadalje¬ vanje teksta na f. 65. Vmes imamo na ff. 48—49 še eno roko (11/4), ki je zapisala semkaj neki »Sermo in pascha.« S f. 49 konča po mojem mnenju drugi del našega kodeksa. Ob¬ sega dva kvaternija (ff. 27—34 in ff. 4i—47) ter en ternij (ff. 35—40). Lista 48 in 49 sta posebej uvezana in zavzemata tudi glede na njih napisani tekst, ki ne stoji v nobeni zvezi ne s predidočim iti ne s sledečim, pač pa je de¬ loma nadaljevanje več folijev pozneje napisanega, posebno stališče. Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom. 5 Pergament drugačne kakovosti, drugo število tekstnih vrst kot v predidočem delu, nova pola, druga roka in povsem drugovrstna vsebina, vse to me je prepričalo, da imamo opraviti počenši s f. 50 z novim oddel¬ kom, kateri je prvotno obsegal ravno tri kvaternije. Vsebina doslej pre¬ težno homiliiaričnega značaja daje poleg govorov mesta tudi liturgičnim tekstom. Tu imamo po vrsti: »Benedictio salis ad signum ecclesiae benedi- cendum« (f. 50), »Item benedictio salis« (ff. 50—51), »Exorcismus aquae« (ff. 51—51’), »Benedictio aquae« (f. 51’), »Post conimixtionem salis et aquae« (ff. 51’—56’), »Missa pro infirmo« (ff. 56’—57’). Te tekste je napi¬ sala doslej neznana roka (označimo jo s III/l). Sledi: »Oratio ad repellen- dam tempestatem« (ff. 58—59’), »Item contra tempestatem« (ff. 59'—60'), »Iste est sermo in festivitate sancti Michaelis« (ff. 61—62), »In purificati- one sancte Mariae« (govor, ff. 62’—64). Tudi te tekste je napisala doslej neznana roka (T.II/2). Za praznim f. 64’ sledi na f. 65 od roke, ki smo jo že zgoraj spoznali in označili s II/3 izpisek iz »concilium Africanum capitu- lum Lili.« Ker pa pisec tu na f. 65 ni shajal v drugače popisanem kodeksu s prostorom, nadaljeval je ta tekst na praznem prostoru, ki ga je našel spredaj najprej na f. 49' potem pa na f. 48. Za koncilskimi izpisi sledi na ff. 65’—69’ spis o osmerih glavnih gre¬ hih začenjajoč »[0]cto sunt uicfa principalia« in nato spis o čednosti »[P]rimo sciendum est quid sit virtus« (f. 69’—71). Ta dva teksta je zapi¬ sala nova roka, ki jo hočemo označiti s IH/3. Na sledečih ff. 71—72 je napisala roka, ki smo jo že zgoraj spoznali kot roko raznih »sermon«-ov in označili s 11/2 »Sermo de adventu spiritus sancti.« Stara znanka je tudi roka sledečega teksta (1/5) o raznih cerkvenih vprašanjih (f. 72), ki je že zgoraj na ff. 23’—25 in ff. 47—47’ napisala po vsebini sorodne kratke sestavke. V tem oddelku sledite na f. 72’ še dve formuli o maziljenju bolnika s sv. oljem. Ko so bili namreč posamezni deli že uvezani v skupen kodeks, pripisala je nova roka (III/4), jako podobna roki teksta, ki začenja na f. 73, na f. 72’ te formule, ki po vsebini spadajo k »ordo ad uisitandum infirmum sine unguendum« in jih je pisec, hoteč jih imeti radi praktične rabe v neposredni bližini tega spisa, napisal nepo¬ sredno pred njega na zadnjo prazno stran pergamentnega zvezka, uveza- nega pred (današnjim) folijem 73. Nov, četrti del našega kodeksa začenja s f. 73 in sega do f. 79, po obsegu prvotno ravno en kvaternij. Pergament je v nasprotju s pred- idočim trdim mehak in svetle barve. Največji prostor v tem četrtem delu zavzema liturgičen »Ordo ad uisitandum infirmum sine unguendum« (ff. 73—77). Ta tekst je napisala doslej neznana roka (IV/1), ravnotako kot sle¬ deče antifone ob priliki procesij (f. 77’) in formule o posvečevanju voska (»benedifcftio incensi«) na f. 77’. Od kvaternija je ostalo torej nepopisanih še celih šest strani ali trije foliji (ff. 78, 79 in 80). Prvega (f. 78) je upora¬ bila roka liturgičnega teksta (IV/1), da je pripisila slovenski tekst, tako- zvani prvi slovenski odlomek (»Olagolite ponaz redka zlo- ueza...«). Od ostalih foli.iev manjka eden tik za prvim slov. spomenikom, danes med ff. 78 in 79. Da so pri dragocenosti pergamenta v srednjem veku tega izrezavali, kjer je ostal nepopisan, ni nič nenavadnega. Toda 6 Milko Kos. ostalo je v tem delu kodeksa še vedno nekaj praznega prostora. Semkaj je vpisana tik za prvim slovenskim odlomkom na ii. 78’ — 79 lista raznih osebnih imen. Roka, ki jih je napisala, se je po natančnem paleografskem primerjanju izkazala ista kot ona, ki je na f. 1’ napisala notice o freisinških posestvih v Regensburgu in Ergoldingu, torej 1/2. Za temi imeni sledeči »sacramentunr Hebreorum« (na f. 79) je napisala doslej neznana roka, ki jo kot drugo v tem delu rokopisa hočemo označiti s IV/2. Zadnja stran četrtega dela (f. 79’) je ostala prvotno nepopisana. Nov obširen peti del kodeksa začenja s f. 80. Tu lahko razlikujemo sledeče roke in tekste. Roka V/l: »Ordo qualiter episcopus excommunicare infideles debeat. Ex concilio Rotomageno« (ff. 80—82); »Item alia excommunicationis allo- cutio. Ex concilio Aureliano« (fi. 82—83); »Item alia terribilior excommuni- catio. Ex concilio Turonico« (ff. 83—83’); »Excommunicatio breuis« (f. 83’); »Oualiter episcopus reconciliet vel recipiet excommunlcatum« (ff. 83’ — 84); »Ex concilio Rotomageno«. O ubijalcu očeta ali matere (f. 84); »Unde su- pra« (sc. »ex concilio Rotomageno«), O udeležbi pastirjev ih kmetov pri nedeljskih in prazniških mašah (f. 84). Roka V/2: »Sermo in dedicatione sanctae Mariae et sancti Corbi- niani« (if. 84’—86’). Roka V/3; »LXVIIII. Prefacio vel increpacio ad plebem« (f. 87); »LXXXV. Increpacio ad plebem« (ff. 87 — 90); »De inicio quadragesimae« (ff. 90’—94’); »In cena domini«, pridiga (ff. 94’ — 96’); pridiga z začetkom »Qui ueritatis flumina« (ff. 96’—102); pridiga z začetkom »Cum semper nos dilectissimi« (ff. 102 — 104’); pridiga z začetkom »Duae res sunt fratres karissimi« (ff. 104’ — 106); »In natale Johannis Baptistae«, pridiga (ff. 106’ do 108’); »Incipit prefacio sancti Ysidori episcopi. LXVII. Testmonia f!] de Christi passione« (f. 108’ — 109); »Incipiunt testimonia scripturarum« (ff. 109—118); velikonočna pridiga (ff. 118 — 118’); i»Eivsdem de quadragesima-.< (ff. 119 — 122); pridiga z začetkom »Modo fratres dilectissimi cum euange- lium legeretur« (ff. 122 — 124’); pridigarski tekst z začetkom »Seminaria a deo seminata« (ff. 124’ — 126’); »Tertia ammonitio per quam docemur ut co- gitationes turpcs debeamus fugere ...« (ff. 127 — 131); »Sermo de adventu domini« (ff. 131—133); pridiga v Božiču z začetkom »Reuoluitur annualis circulus« (ff. 133 — 134’); »De duodecim remissionibus peccatorum« (ff. 134’ do 135); »Eiusdem de sSmilituditie ulme arboris et uite« (ff. 135 — 133); »Admonitio ad illos qui sic elimosinas frequentius faciunt ut tamen et ra- pinam exerceant et adulteria cottidiana committant« (ff. 138’ — 142); »De dilectione parentvni et decimis« (ff. 142—145’); »Ut qui oblationes defunc- torum retinent excommunicentur. Ex concilio Uasensi. Capitulum IIII.« (ff. 145 — 146’); »Ut basilice in cuius terrftorto sunt in eius episcopi maneant potestate. Ex concilio Aurelianensi. Capitulum XIII.« (f. 146); »Concilio Meldensi titulo LXXX. Scelerosi et in capitalibus uiciis...« (ff. 146 — 147). Roka V/4: »Haec est constitutio uenerabilis ducis Heinrici et omnium primatum tam tpiscoporum quam comitum« (takozvane »constitutiones Ranshofenses« bavarskega vojvode Henrika II., ff. 147’ — 148). Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom. 7 Vmes, med tekst teh glavnih rok, ste napisali še dve roki razne no¬ tice. Prvič je napisala roka, ki smo jo že zgoraj spoznali kot roko beležk o freisinških podložnikih v Regensburgu in Ergoldingu (f. 1’) in osebnih imen na ff. 78’—79 ter jo označili s 1/2, v našem delu imena podložnikov, ki so v Anišk.; dolini pod oblastjo nekega Liutulfa (f. 126’). Drugič je pa neka doslej neznana roka (označiti jo hočemo s V/5) napisala na t. 146 »testes concambii Abrahe episcopi et Adalperonis«. Tekst v dveh stolpcih in v sedemnajsterih vrstah ter nova vsebina in nove pole, ki začenjajo s f. 149 kažejo, da imamo tu opraviti z novim (šestim) oddelkom našega kodeksa. Tudi v njem lahko razlikujemo več rok. Najprej je roka, ki jo označujemo s VI/1, napisala tekst o postu z za¬ četkom »(P]ostquam dei filius« (ff. 149 kolona 1 — f. 149’ kolona 2) in tekst o umivanju nog in posvečevanju krizme na veliki četrtek začenjajoč »quid c st domino uiKus obsequium« (f. 149’ kol. 2 — f. 151 kol. 1). Nato je roka VI/2 vpisala tekste: »Quid enim in psalmis non inueni- tur« (f. 151 kol. 1 —■ f. 152 kol. 2); »Incipit interpretatio alleluie« (f. 152’ kol. 2 — f. 152’ kol. 1); »Interpretatio glorie« (f. 152’ kol. 1); notice o frei- sinškem posestvu Godego na Trevisanskem (f. 152’ kol. 2 — f. 153 kol. l). Roki VI/1 in VI/2 imate navado pisati v dveh stolpcih. Sledite jima dve roki, ki ne pišete v dveh stolpcih temveč zdržema čez celo stran. Označiti ju hočemo s VJ/3 in VI/4. In sicer je napisala roka VI/3: govor o pokori z začetkom »Fratres karissimi. Ex testimonio propri? conscientiae« (ff. 153’—155’); »Gregorius Etherio episcopo. CCXXXIIII. In libro regiminis. Ouamuis nobis tristo.« (pismo papeža Gregorja I. lyon- skemu škofu Eteriju, 602 nov., izd. Mon. Germ., Epist. 2, 373; ff. 155’ do- 156’); »Scripsit mihi tua dilectio X nostro portamus« (pismo istega iz fe¬ bruarja 601. Anatoliju diakonu v Carigradu, izd. Mon. Germ., Epist. 2, 299; ff. 156’—157). Takoj nato je vpisala nova doslej neznana roka VI/4 tekst, ki stoji v vsebinski zvezi s predidočimi pismi papeža Gregorja Velikega: »Gregorius Maridno archlepiscopo Ravennati. LXXVII.« (ff. 157 — 157’, izd. Mon. Germ., Epist. 2. 136). Že dosedanji opis vsebine tega dela našega kodeksa kaže, da je služil ta zvezek bolj za slučajnostne vpise najrazličnejše vsebine. Poleg liturgič¬ nih tekstov se vrste notice o posestvih freisinške cerkve, poleg teh zopet pisma papeža Gregorja Velikega, vse to od različnih rok in enkrat v enem, drugič zopet v dveh stolpcih. , Tak značaj slučajnostnega vpisa, v nobeni pravi zvezi z neposredno Piedidočim ali sledečim tekstom, imata tudi takozvana drugi (začetek »Ecce bi detd nas nezegresil«, ff. 158’ kol. 1 — 160 kol. 1) in tretji (za¬ četek »Jazze zaglagolo«, ff. 160’ kol. 1 — 161’ kol. 1) slovenski odlo¬ mek. Potom paleografskega primerjanja sem dognal, da ju je napisala ista roka kot zgoraj na ff. 151 — 153 tekste o vsebini psalmov, razlago aleluje ter glorije in notice o posestvu Godego (roka VI/2). Kakor zgoraj latinski piše tudi tukaj slovenski tekst ta roka v dveh stolpcih. Opozarjam še, da je tam, kjer tekst drugega slov. odlomka preskoči od f. 159’ (ifelezni cliufi) na f. 160 (ge raztrgachu) med tema dvema folijema en folij izrezan, kar 8 Milko Kos. je lahko dokaz, da so prazen kodeksov pergament pred vpisom sloven¬ skega teksta rabili tudi za druge svrhe in ga zato izrezavali ali ga pa tudi samo zato odstranili, ker je bil slabe kakovosti ali pomanjkljivo prepa¬ riran. Takoj za tretjim slovenskim odlomkom sledi od povsem druge roke (označimo jo s VI/5) nov tekst, ne več kot prejšnji v dveh, temveč v enem stolpcu: »Sermo in nativitate sanctae Mariae uirgimis et sancti Cor- biniani confessoris« (ff. 161'—162’)- Ista roka je pridala že obstoječima po¬ lama šestega dela še en kvaternij in ga izpolnila s »Sermo de coena do¬ mini« (ff. 163—169). Roka teh dveh govorov kaže z ozirom na časovno dobo mlajši tipus nego ga imajo one predidočih slovenskih in latinskih tekstov. Druga stran fol. 169 je ostala nepopisana. Ako si predočimo posamezne dele in roke našega kodeksa dobimo sledečo razpredelbo: Prvi del (ff. 1—26). Roke: 1/1 (f. P); 1/2 (f. 1’); 1/3 (ff. 2—21, 25—26); 1/4 (ff. 21—23); 1/5 (ff. 23—25, tudi v drugem in tretjem delu); 1/6 (f. 26’). Drugi del (ff. 27—49). Roke: II/l (ff. 27—39’); II/2 (ff. 39’—47); 1/5 (ff. 47—47’, tudi v prvem delu); II/3 (f. 48, f. 49’, tudi v tretjem delu); II/4 (ff. 48—49). T r e t j i d e 1 (ff. 50—72). Roke: III/l (ff. 50—57’): III/2 (ff. 58—64); II/3 (f. 65, tudi v drugem delu); III/3 (ff. 65’—71); 11/2 (ff. 71—72, tudi v drugem delu); 1/5 (f. 72, tudi v prvem delu); TIT/4 (f. 72’). Četrti del (ff. 73—79). Roke: IV/1 (ff. 73—78’); 1/2 (ff. 78’—79, tudi v prvem in petem delu); IV/2 (f. 79). Peti del (ff. 80—148). Roke: V/l (ff. 80-84); V/2 (ff. 84’—86’); V/3 (ff. 87—147); V/4 (ff. 147’—148); 1/2 (f. 126’, tudi v prvem in četrtem delu); V/5 (f. 146). Šesti del (ff. 149—169). Roke; VI/1 (ff. 149—159); VI/2 (ff. 151—153 in ff. 158’—161’): VI/3 (ff. 153’—157); VI'4 (ff. 157—157’); VI/5 (ff. 161’—169). To so roke pisav v kodeksu, katerim gre pripisovati go¬ tovo sočasnost v postanku. Poleg tega pa imamo raztresenih v rokopisu celo vrsto notic nastalih pozneje. Provenienčno no¬ tico iz 12. stoletja na f. 2 »iste liber est sanete Marie et Sancti Corbiniani Frisinge« smo že omenili. Pisne poizkuse iz 12. stol. imamo na f. 49’ (»probatio«. »penna nichil valujt dicit qui seri- bere nescit«, »penna nichil valuit dicit qui seribere«), f. 50 (» . t. dei gratia....«), f. 147’ (»var hin brivelin«), f. 148 (»vampuocel«), f. 448’ (n. pr. »noster«. »quies«, »pater«. »s\vester gib mir daz zelone«. posamezne črke, ornamentalne risbe), f. 162’ (»vns ist div zet«), f. 163’ (»swester gib mir daz zelone vnde sage miner niescelen«. nato dvakrat a drugič zabrisano »s\vester gib mir daz zelone«). Še 11. stoletju bi pripisoval zabrisani besedi »Tam [= pri¬ marni solui« v desnem vogalu folija 57 in na glavo postavljene Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom. 9 besede »cauete« oziroma »videte« in »quia« na f. 1’ oziro¬ ma f. S’. Po najdbi slovenskih tekstov v začetku 19. stoletja je vzbudil kodeks novo pozornost. Takrat so njegovi preiskovalci vpisali vanj s svinčnikom vrsto notic. Enega so zanimale no¬ tice o posestvu Godego in opozoril je pri tozadevnem mestu na f. 1’ s »v. / circa / finem / fol. 152 verso« na drugo mesto, ki go¬ vori o tem posestvu, na f. 146 ga je interesirala zamenjava med škofom Abrahamom in Adalberonom ter pristavil pri onemu imenu »Abr. 951 —« pri temu pa »v Ebersberg?«, na f. 153 citira iz Meichelbeckove Historia Frisingensis »992 Meich. p. 147 = id. p. 177 de a. 972«), a tudi pisni poizkusi na ff. 147’, 148*, 162’ in 163’ ga zanimajo; na koncu je pa preštel liste ko¬ deksa zaznamujoč zgoraj v desnem vogalu folija 169: »169 Bll./f.«. Druga oseba se je zopet zanimala za avtorje raznih latin¬ skih tekstov, citirala Cezarija iz Arlesa ter druge freisinške ko¬ dekse na ff. 87’, 127, 135 in 138’. Tretji je opozarjal na zvezo med tekstom koncilskih aktov na f. 49’ in f. 65. Četrti je pri spisih na ff. 42, 127 in 135 citiral odgovarjajoči tisk v Mignejevi latinski patrologiji. Študij kodeksa z ozirom na njegovo vse¬ bino in zunanje znake nam je podal dokaz, da ta obstoja iz sester ih delov, kateri so v njem v eno celoto vezani. Tak nastoj kodeksa ni v srednjem veku nič nenavadnega. Zanj govori sorodna vsebina posamez¬ nih zvezkov, ki je na splošno liturgično-homiliaričnega zna¬ čaja. Praktična uporaba je silila, da so uvezali razne zvezke s sorodno vsebino v en sam obširen zvezek. V svrho razlage organičnega nastoja posameznih tekstov hočem razlikovati takozvane glavne roke, ki so vpisale v posamezne zvezke po vsej verjetnosti tekste že pred vezavo v en kodeks. Te bi bile v prvem delu roki 1/3 in 1/4, ki ste na¬ pisali na ff. 2—23 tekste homiliaričnega značaja. V drugem delu je glavna roka II/l, ki je na ff. 27 — 39’ napisala istotako govorniške tekste. V tretjem delu štejemo za glavne roke III/l, III/2 in III/3, ki so izpolnile folije 50—64 in folije 65’—71. V če¬ trtem delu je glavna roka IV/1, ki je napisala na ff. 73—78’ li¬ turgičen tekst. V petem delu,so glavne roke V/l, V/2 in V/3 s tekstom na ff. 80 — 147. V šestem delu končno štejem med glavne roke VI/1, VI/2, VI/3, VI/4 in VI/5. Vse ostale roke so napisale nekake dodatne tekste k glav¬ nemu tekstu. Te postranske roke se vrste za glavnim tekstom v različnih delih v istem redu. Za glavnim tekstom drugega in tretjega dela pride dvakrat takoj roka II/2, obakrat s teksti retoričnega značaja. V prvem, drugem in tretjem delu sledi takoj za glavnimi rokami postranska roka 1/5. V drugem 10 Milko Kos. in tretjem delu je vpisala roka 11/3 na prostor, ki ga je v dru¬ gače že popisanem kodeksu še našla, izpiske iz koncilskih do¬ ločil. Kratke beležke o freisinških posestvih in podložnikih je vpisala roka 1/2 v prvi, četrti in peti del našega kodeksa. Tako vidimo, kako so, ko so bili že vsi deli skupaj uvezani v en kodeks, iskale iste roke v različnih partijah prostor za svoje vpiske. Poleg teh rok, ki so vpisale svoje tekste na različnih me¬ stih kodeksa imamo pa tudi take, ki se nam v celem kodeksu le enkrat pojavijo, vsakokrat le s kratkimi teksti tam, kjer se jim je nudil ravno prostor, najraje pa ob koncu posameznih zvezkov, kjer je pač najpreje ostalo še nekaj praznega pro¬ stora. Tu je roka I/l z beležko o posestvu Godego, ki je našla mesto na ovojnem listu. Roka 1/6 je izbrala prostor na zadnji strani prvega zvezka s tekstom »si cuius vxor constupra fve- rit«. V drugem delu je na njegovih zadnjih praznih straneh napisala roka 11/4 kratko velikonočno pridigo. Zopet zadnjo stran tretjega dela je uporabila roka 1II/4, da je s kratkimi for¬ mulami pojasnila takoj sledeči liturgičen tekst v neposredno sledečem in takrat gotovo že uvezanem četrtem delu. Tudi zadnji nepopisani folij četrtega dela je dobil svojega pisca, ki je nanj napisal na sprednjo stran (f. 79) svoj kuriozen »sacra- mentum Hebreorum«. Verso tega folija (79’) je sploh ostal ne¬ popisan. Preiskava je dognala, da v petem delu folija 147 in 148 sploh ne spadata v sestav ostalih pol ter sta prosto uvezana, pač zato, ker je pisec predidočega teksta rabil prostor za ko¬ nec svojih izpiskov iz koncilskih zaključkov; ker je pa tu ostalo še dovolj praznega prostora, vpisala je semkaj roka V/4 rans- hofensko »constitutio« bavarskega vojvode Henrika II., ki po svoji vsebini ne stoji v nobeni zvezi ne s predidočim in ne s sledečim tekstom. Istotako v petem delu je uporabila roka V/5 prazen prostor za vpis štirivrstnega seznama prič pri zame¬ njavi škofa Abrahama in nekega Adalberona. Tudi zadnja stran petega dela našega kodeksa je ostala prvotno nepopisana. To vse smo navedli tako natančno, da lažje pokažemo, kako so prišli slovenski odlomki med obdajajoči jih latinski tekst. Oziraje se na celotni rokopis in njegovo vsebino lahko rečemo, da zveza med latin¬ skimi in slovenskimi teksti ni organična, temveč obstoja le v toliko, da so vpjsani v kodeks, čigar zunanji sestav tvori sester o po njihovi liturgično -homiliarični vsebini skupaj spadajočih zvezkov, poleg drugih po¬ dobnih in sorodnih tudi trije slovenski tek¬ sti, ko j ih vsebina je istotako liturgično-ho- miliaričnega značaja. Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom. 11 2 . Do sedaj se nismo dotaknili vprašanja o dobi po¬ stanka latinskih in slovenskih tekstov našega kodeksa. Za razrešitev tega vprašanja ste odprti dve poti. Doženemo to lahko potom paleografskega študija posameznih pisav ali pa opiraje se na historične podatke, ki nam jih nudi vsebina ko¬ deksa samega v zvezi z drugimi sočasnimi historičnimi viri. Ubrati hočem najpreje prvo pot in potom paleograf¬ ske analize dognati dobo kodeksovega postanka. Preisku¬ joč pisave našega rokopisa, v prvi vrsti seveda njegovih slovenskih tekstov, skušali so že različni raziskovalci dognati njegovo starost. Georg Heinrich Pertz je stavil leta 1824. prvi slovenski odlomek vil. stoletje, drugi in tretji odlomek pa v 10. ako ne celo v 9. stoletje. Le predpostavljajoč slučaj, da je pisec po¬ snemal starejše tekste, je mogoče tudi ta spomenik staviti v začetek 11. stoletja. 1 Ulr. Fr. Kopp se je pridružil Pertzovemu mnenju, vendar pravi, da je na prvi pogled stavil rokopis v 12. stoletje. 2 Jakob Grimm stavi slovenske tekste v 9. ali mo¬ goče že v 10. stoletje. 11. stoletje se mu zdi izključeno. 3 J. B. Bernhart stavi celoten kodeks v 10. stoletje; pridružuje se mu Kopitar. 4 5 Tudi A. Schmeller datira večino kodeksovih tekstov z 10. stoletjem, pravi pa, da so gotovi deli lahko nastali v raz¬ dobju tja do srede 12. stoletja. 6 V tiskanem katalogu rokopisov monakovske biblioteke je stavljen naš rokopis v 10. — 12. sto¬ letje. 6 Laubmann in S. Riezler datirata leta 1895. slovenske in nekatere latinske tekste našega kodeksa s koncem 10. in po- četkom 11. stoletja. 7 E. Miihlbacher sodi leta 1895., da je na¬ pisan prvi slovenski spomenik koncem 10. ali početkom 11. stoletja, lista freisinških podložnikov na ff. 78’ — 79 še v 11. stoletju, drugi in tretji slovenski spomenik v drugi polovici 11. stoletja in koncem tega stoletja za njima sledeči latinski »sermo«. 8 Opozarjam, da so od imenovanih paleografov in filologov imeli rokopis v originalu pred seboj edino le Bernhart, Schmel¬ ler, Laubmann in Riezler. Ostali so izražali svojo sodbo le na podlagi faksimilov. 1 n. Kenncm, CodpaHie cJiOBeHCKirai naMHTHUKOB-b HaxoafliuHxcH BH-fe Pocciii, CaHKTneTep6yprb 1827, 11—12. 2 Kennem>, 12. 3 KenneH-b, 12—13. 4 Kopitar, Glagolita Clozianus, XXXIV. Vindobonae 1836. 5 Miinchener Gelehrte Anzeigen, 1837, 107. 6 Catalogus codicuin manu scriptorum bibliothecae regiae Monacensis, 1873, 1, 3, 110. . 7 Sodbi Laubmanna in S. Kiezlerja iz leta 1895. pri V. Vondraku, Fri- sinske pamatkv, iich vznik a vyznam v slovanskem pisemnictvi, v Praze 1896, 47. " Miihlbacherjeva izjava iz leta 1895. pri Vondraku, str. 47—48. 12 Milko Kos. V sledečih odstavkih hočem od paleografske strani pre¬ iskati pisave našega kodeksa, katerega sem par tednov štu¬ diral v monakovski državni biblioteki (julija 1922). Upoštevati hočem pri tem vse pisave, vendar podati v prvi vrsti analizo onih rok, ki so napisale slovenske tekste. Pisave našega kodeksa predstavljajo različno individuali¬ zirane vrste one minuskule, katera se je razvila na temelju karolinške minuskule, to je one vrste pisma, ki se je izobliko¬ valo za časa Karla Velikega v pisnih šolah zapadne Evrope in razširilo kmalu povsod, kjer so pisali z latinskimi pismenkami. Stoletja, ki slede dobi karolinške pisne reforme kažejo glede pisave le počasen razvoj, izhajajoč od karolinške minuskule. Izpremembe v pisavi so v 10. in 11. stoletju le majhne in malo očividne. Novi elementi prodirajo le polagoma. Ta navidezen zastoj v razvoju ima za posledico, da je v tej dobi možnost določiti od paleografske strani na precizen način spomenike z ozirom na kraj in čas postanka precej otežkočena. Gotova pravila in razločke za posamezne dobe tega pokarolinškega pisnega razvoja je kaj težko podati. Ravno v tej dobi, to je v 10. ali 11. stoletju, je pa naš kodeks nastal. Zato je natančnost pri določevanju njegovih paleografskih posebnosti posebno po¬ trebna. Ozirati se je treba na deželo in če mogoče šolo, iz katere je naš kodeks izšel. Napačno bi bilo primerjati pisave našega, po vsem sodeč v območju freisinške cerkve, to je na Bavarskem, nastalega kodeksa mogoče s sočasnimi v Franciji nastalimi kodeksi. Pisave so bile ob istem času v eni deželi v vse drugačnem razvoju nego v drugi. Zato sem pri paleo- grafski analizi našega kodeksa uporabljal kot primerjalen v prvi vrsti bavarski in bližnji salzburški material. Imel sem v rokah vrsto kodeksov monakovske državne biblioteke, ki so freisinške provenience in datirajo iz 10. in 11. stoletja. Po Chroustovih Monumenta Palaeographica sem študiral pisave pisnih šol v Regensburgu, Wiirzburgu, Tegernseeju in Salz¬ burgu. Prvi slovenski odlomek je vpisan na ff. 78—78’ našega kodeksa in kaže isto pisavo kakor predidoči latinski liturgičen tekst na ff. 73—77’. Paleografska analiza te pisave je dognala sledeče rezultate. Črke. a kaže zaprto uncialno obliko (a), katera je v teku 10. stoletja povsem izpodrinila odprto grški črki « podobno obliko. Proti koncu tega stoletja so rabili odprto obliko le nad- pisano v okrajšanih besedah, v našem tekstu jo najdemo v besedi sap = supra (f. 73’, vrsti 12 in 13). 1 Črke b, d. 1i in l imajo debela stoječa debla; d in l se kon¬ čujeta spodaj v kratkih zaključnih črticah, kar je znak pisav ' 1 Chroust, VII, 9. Paleografske ia historične študije k freisinškim spomenikom. 13 prve polovice 11. stoletja. 1 Take v ostrem kotu zavite črtice imajo ob svojem začetku in koncu tudi črke i, m, n in u., kar je znak latinske pisave iz konca 10. in početka 11. stoletja. 2 Visoka oblika črke z (Z), ki jo najdemo tako pogostokrat v slovenskih besedah našega rokopisa je posebnost bavarskih pisnih šol iz konca 10. in začetka 11. stoletja. 3 V nekem salz¬ burškem rokopisu, napisanem med leti 991. in 1023., naletimo na tak z pogostokrat sredi besede, torej ravnotako kakor v slovenskih tekstih. 4 Lahko lomljenje črk, ki ga opažamo v bavarskih rokopisih mestoma že sredi 11. stoletja, v naših tekstih še nisem mogel zaslediti. 5 Proces delitve besed se je v latinskih tekstih vršil pola¬ goma tekom 10. in prve polovice 11. stoletja, le enozložne be¬ sede so n. pr. na Bavarskem že sredi tega stoletja družili s sledečimi (n. pr. abomnibus, cumomnibus, indie). 6 Naš slo¬ venski tekst je v. tem oziru sledil popolnoma latinskim vzor¬ cem. Tako najdemo v prvem slovenskem spomeniku skupaj pisano: ponaz, zenebeze. Okrogli s in špičasti v sta v našem tekstu še pogosta (f. 73, vrsta 17—24; f. 73% v. 7, 23; f. 75, v. 3; f. 75’, v. 18; f. 76, v. 11; f. 78’, v. 14), prvi posebno v besedi deus na koncu. Ti dve črki sta karakteristični za 11. stoletje (Chroust Vlil, 3 a), toda nanje naletimo že tudi v drugi polovici 10 stoletja. Špičasti v imamo n. pr. V nekem salzburškem kodeksu nasta¬ lem med 991. in 1023. tudi v sredi besede (Chroust VIII, 1). Isti pojav zasledimo v našem latinskem tekstu v besedi flagellan- tvr (f. 78’, v. 14, pripisek k slovenskemu tekstu), a v sloven¬ skem tekstu prav pogostokrat (n. pr. miloztiuvi, izpovuede). L i g a t u r a 7? (ni) je v bavarskih rokopisih iz 2. polo¬ vice 11. stoletja že nekaj nenavadnega (Chroust III, 2, 8, 9), mi jo še najdemo v besedi nominis (f. 77, v. 19). Od drugih ligatur je omeniti st (/?, f. 73, 75), at ( $, f. 73, v. 13) in ct {d, f. 74, v. 7; f. 74’, v. 1; f. 75; f. 75’; f. 76; f. 76’). Posebno ct kaže prej na desetletja pred in po letu 1000 nego mogoče na dobo za kakih 50 do 70 let poznejšo (Chroust IV, lb; III, 2). Črko n v obliki N rabi naš pisec le na koncu besede amen (f. 74). Raba te črke v sredi besede bi pomenjala že v drugi polovici 10. stoletja arhaizem (Chroust III, 2). 1 Chroust, III, 5; III, 6. 2 Prim. pisavo nekega regensburškega kodeksa iz let 1024,—] 027. v monakovski državni biblioteki (Chroust, III, 5). 3 Chroust, III, 2, 4, 6: IV, 1; VII. 9. 4 Chroust, VIII, 1. * Chroust, III, 7. Chroust, III, 7; II, 6. 14 Milko Kos. Raba črke e z repom: e (e caudata) in ae je proti koncu 10. stoletja in začetkom 11. stoletja v bavarskih rokopisih v istem tekstu in v istih besedah eno poleg drugega nekaj prav navadnega (Chroust I, 6; III, 4). Isti pojav lahko zasledujemo tudi v našem tekstu pogostokrat (ecclesia in aecclesia, animae in anime , gratiae in gr atu; itd.) Od kratic najdemo v latinskem tekstu: za zlog rum na koncu besed (membrorum, f. 74, v 4- peccatorum, f. 74, v. 7; f. 76, v. 7; f. 76, v. 19; suorum, f. 76, v' 7) e (est, f. 74; f. 75. v. 1). I (vel, f. 76, v. 20). Znamenje za zlog ur ^ (ff. 74’, 76, 76’, 77). Črtica nad besedo za označbo izpadka različnih delov be¬ sede (pat = pater, oma = omnia). ; znamenje za zlog us na koncu besed (n. pr. fratrih;). , pri krajšanju zloga que v besedah atque, neque, queque, sicque, eiusque, P P in p za krajšanje zlogov per, pro in pre. ) znamenje za končni us v huius, eius (f. 74, v. 16- f 76’, 18). Vse te kratice ne nudijo nič posebnega in jih najdemo ne¬ štetokrat v sodobnih latinskih rokopisih. Od slovenskih imamo krajšano edino le besedo uze kot zadnjo v 6. vrsti na f. 78. Toda tudi tukaj je pisec, ki drugače ni uporabljal kratic v slovenskem tekstu, krajšal le zato, ker mu je na koncu vrste zmanjkalo prostora. Na isti način so v predidočem latinskem tekstu krajšane besede cu, que (f. 73, v 19), qua (f. 73’, v. 4). Staro pravilo je, da je s tako črtico nad zadnjo črko besede v redu označen izpadek črke m ali pa n. Od ločil naletimo v latinskem kot slovenskem tekstu edinole na piko. Nad besedami prvega slovenskega odlomka je 70krat po¬ stavljen akcent v obliki kratke poševne črtice. Po mojem mnenju je pisec tu ravnal tako, kakor so to delali skrbni pisci lat. tekstov tiste dobe, kateri so stavili akcentsko znamenje na razne zloge besed, posebno v tekstih, kateri so bili namenjeni za javno čitanje. 1 Ravno naš tekst pa predstavlja splošno izpo¬ ved napisano za glasno in javno branje pred ljudstvom. Pisci lat. tekstov so stavili radi razločevanja taka naglasna zname¬ nja posebno na predloge in veznike, katere so v 10. stol. na¬ vadno še pisali skupaj s sledečo besedo (prim. v lat. tekstu na¬ pisane od roke prvega slov. odolmka dvakrat Ate, f. 75, v. 13; f. 76’ v. 21; v slov. tekstu pa: i zuetemu, i zuetei f. 78, v. 3; ivueruiu, f. 78, v. 8; iuezem, f. 78, v. 5, 6, akcent spada tu nad i, čeprav je pisan skoraj nad u, stavili so ga vedno nekoliko na desno od naglašenega zloga; i inogu, f. 78, v. 19; iprotiume, 1 W. Wattenbach, Anleitung zur lat. Palaeographie, izd. 1886, 96. Paieografske in historične študije k freisinškim spomenikom. 15 f. 78, v. 19; i odineh, f. 78, v. 22; i zuetei, i vzein, f. 78, v. 24; i mo, dvakrat, f. 78’, v. 5. 6; i me, f. 78’ v. 6; irnoi, f. 78’ v. 7; i vuecini, f. 78’ v. 10; v uuek, f. 78’, v. 11). Tudi tuje zveneča krajevna in osebna imena z v lat. jeziku neobičajnimi skupi¬ nami glasov imajo pogosto akcente (v našem slov. tekstu je posebno pogostokrat akcent tam kjer stoji v poleg u ali kakega drugega samoglasnika ali soglasnika, skoraj polovica akcentov stoji nad u ali v, n. pr.: miloztiuH, f. 78, v. 2; vviird- ken, f. 78, v. 13; vuolu, vuede, f. 78, v. 14; vuecera, f. 78, v. 18; vuez, f. 78, v. 20; viienfih, f. 78, 23; vdecfne, f. 78’, v. 10). Da bi pa pomenjalo znamenje v našem odlomku mestoma piko nad črko i, kakor trdi to Vondrak (Friš. pamatky, 35—36, je izključeno, kajti prva znamenja v obliki črtic nad i-jem se pojavijo še-le v 12. stoletju. (Steffens, Lateinische Palaogra- phie, 1903, XIX). Zanimivejša v paleografskem oziru je roka, ki je napisala na ff. 158’—161’ drugi in tretji slovenski odlomek in pred njima na ff. 151—153 latinski tekst. Na prvi pogled bi jo človek pri¬ sodil v starejšo dobo, izkazuje namreč starejši duktus in manjšo okretnost v pisanju nego roka prvega slovenskega odlomka. Natančnejša paleografska analiza nas bode poučila o dobi po¬ stanka teh tekstov. Odprto obliko črke a (©), ki so jo rabili v drugi polo¬ vici 10. in v prvi polovici 11. stoletja le še v okrajšanih bese¬ dah, najdemo v našem tekstu enkrat v besedi supnominata (f. 153, v 10). Zgornji deli črk b, d, h in l imajo v latinskem in sloven¬ skem tekstu obliko debelega kola; o kakih črticah, ki bi zaklju¬ čevale te črke na zgoraj, kakor se pojavljajo v latinski pisavi še-le tekom 11. stoletja, ni v naših tekstih še nobenega sledu. Pri d, i, l, m, n in u najdemo take ostro zavite sklepne črtice na spodnjem robu črke. Take sklepne črtice pri teh črkah so značilne za pisavo latinskih tekstov okoli leta 1000 (Chrousj; Tli, 6 a, 7). V bavarskih rokopisih iz prvih desetletij 11. stoletja je uncialni b še pogost (Chroust III, 5) in, glej, najdemo ga isto- tako večkrat v drugem in tretjem slovenskem odlomku (f. 159, v. 8, 10; f. 159’, v. 1, 2, 3, 13; f. 160, v. 3; f. 160’, v. 14; f. 161, v. 1, 6, 8, 13). Kakor v prvem je tudi v drugem in tretjem slovenskem spomeniku oblika črke z jako značilna in ravno taka, kakor v bavarskih rokopisih iz desetletij pred in po letu 1000 (Chroust, III, 6 a, 2, 4, 9; IV, 1 b; VIII, 1). Napisana je ta črka v dveh variantah (Z in %). O lomljenju črk, ki se pojavlja še-le v drugi polovici 11. stoletja, tudi v teh naših tekstih ni še nobenega sledu. 16 Milko Kos. Okrogli s naletimo le v tretjem slovenskem odlomku, a še tu le v začetku besed scj (f. 160’, v 14; f. 161, v. 9) in šco (t. 161, v. 9). Ta način uporabe okroglega s je v bavarskih ro¬ kopisih iz zadnjih desetletij 10. stoletja kaj običajen (prim. Chroust III, 2). Od 1 i g a t u r je v rabi prevrženi et (&.) kot veznik in tudi v sredi besede (&as = §tas, f. 151, v. 15; icic& = iacet, f. 152’, v. 2; pertin& = pertinet, f. 152’, v. 17; f. 153, v. 17), dalje ct (f. 151, v. 16; f. 151, v. 17; f. 151’, v. 1; f. 151’, v. 3; f. 152, v. 9; f. 152, v. 10) in st (f. 151). Po analogiji teh ligatur v latinskih besedah uporabljal je pisec iste tudi v slovenskih tekstih (st: f. 158’, v. 1, 3, 8, 12; f. 159, v. 3, 7, 12, 13, 16; f. 159’, v. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 12, 13; f. 160, v. 6, 9; f. 160’, v. 5; f. 161, v. 16; — ct: f. 159’, v. 15). 6t za et je rabil pisec tretjega slovenskega od¬ lomka na prav isti način kakor preje v latinskih besedah sedaj v slovenskih: zu&ili (zuetih, f. 160’, v. 1) in zuu& (f. 161, v. 1). Ligaturo z?, v drugi polovici 11. stoletja n. pr. že redko (Chroust III, 9), je rabil pisec tretjega odlomka dvakrat ob koncu vrste zato ker mu je šlo tesno za prostor in je hotel spraviti besedo še v dotično začrtano vrsto (pomisleka, {. 160’, v. 12; vlichogede??, f. 161, v. 1). Drugače to ligaturo že pisci 9. in 10. stoletja niso radi rabili. Poleg teh ligatur, navadnih v pisavi latinskih tekstov, ustvaril si je pisec slovenskih odlomkov še nove, neobičajne v latinski grafiki a posebej prilagodene značilnim parom črk v slovenskem jeziku. Te so: tz (f. 158’, v. 12; f. 159, v. 10), rz (f. 158’, v. 1, 9; f. 159, v. 16; f. 160, v. 8), sz (f. 158’, v. 5; f. 159, v. 12), (f. 158’, v. 6, 8, 11, 14, 15; f. 159, v. 2, 5, 6, 15; f. 159’, v. 5, 9, 12, 16, 17; f. 161, v. 1, 2, 17). Ligaturo ez sem našel enkrat tudi v nekem salzburškem kodeksu, nastalem med 1. 1025. in 1. 1041. (Chroust VIII, 3 a). Ločila manjkajo v drugem slovenskem tekstu popol¬ noma, v tretjem pa najdemo edino-le piko. Na naglas v ob¬ liki strešice naletimo po enkrat v drugem (Tige, f. 159, v. 7) in v tretjem odlomku (bde, f. 160’, v. 15), na naglas v obliki črtice pa petkrat v drugem odlomku (neprigemllioki , f. 158’, v. %; nuuvmlki, f. 158’ v. 6 / 7 , ker se ima čitati u zase: ugotouleno, f. 159, v. 13; nicacofe, f. 159’, v. 2; iim, f. 160, v. 10). Že pri prvem slovenskem odlomku sem omenil, da sta uporabljena v latinskih spomenikih 10. in 11. stoletja ue poleg (e caudata) eno poleg drugega. Isto lahko trdimo za naš la¬ tinski kakor tudi slovenski tekst na tem mestu kodeksa. V la¬ tinskem testu najdemo haec (f. 152, v. 1) poleg h ec (f. 152, v. 3), Brentae (f. 152’, v. 7) poleg Brenta (f. 152’, v. 13), eclificatio- nem (f. 151, v. 13) poleg aetern .? (f. 152’, v. 6) itd. Prav tako je uporabljal pisec v svojem slovenskem tekstu, in sicer v dru- Paleografske 'in historične študije k freisinškim spomenikom. 17 gem odlomku eccv (f. 158’, v. 1; f. 159, v. 8), vmki (f. 158’, v. 6/7), bosm (f- 158’, v. 10), a poleg tega tudi priuuae (f. 158’, v. 13); v tretjem odlomku pa poleg mariae (f. 160, v. 13) tudi znicistve (f. 160’, v. 13). Delitev besed je v drugem slovenskem odlomku ne¬ enotna in brez sistema; tretji odlomek pa piše kakor prvi predloge in veznike skupaj s sledečo besedo (n. pr. otboga, vtatbinach, odtogo, predtuima). V tem oziru ravna pisec ravnotako kakor so to delali v sočasnih latinskih tekstih. Ogledati si moramo še kratice. Latinski tekst ne nudi v tem oziru nič takega, kar bi ne bili že neštetokrat našli v drugih sodobnih latinskih tekstih. Tu imamo črtico nad besedo, ki označuje na splošno izpad različnih črk (n. pr. ho = komo, gf a = gtoria, dr = dicitur itd.) v redu pa izpadek črk m ali n, oziroma zlogov, v katerih se nahaja ena ali druga od teh dveh črk ( tepore , f. 152’, v. 3). S tako črtico imamo okrajšano tudi e = est in * = sunt ter stara nornina sacra kot sps (spiritus), scs (sanctus), ds (deus) itd. Zlogi, v katerih se nahaja črka p so okrajšani na navadni način p (pro), p (pre) in p (per). Končni — ur je označen z znakom t, končni — us pa z znakom 7, (repuiratur f. 152, v. 1; inuenitur f. 152, v. 12; — omnibus f. 151’, v. 6; f. 152, v. 16; carminibus f. 151’, v. 10; cupientibus f. 151’, v. 7). V slovenskem tekstu imamo okrajšane sledeče besede: nik\ise (f. 159’, v. 1). Ker znači črtica, kakor sem že ome¬ nil, redno izpadek črk m in n, čitati je tu nikimse, kar je tudi s filološkega stališča edino-le mogoče 1 , ne pa nikierse, kakor čita Vondrak (str. 44). sce (f. 160’, v. 10, 12, 13, 14; f. 161, v. 9) in šco (f. 161, v. 9) je razrešiti popolnoma po latinsko: sancte oziroma sancto. Je to ena najstarejših krajšanih latinskih besed, v rabi že izza 5. stoletja. Zelo drzna je kratica h za bosih (f. 160’, v. 2, 17), uporab¬ ljena pa zato, ker je čitatelj tu itak lahko vedel, da mora čitati bosih, ker se ta beseda v dotičnem delu teksta večkrat po¬ navlja. P v ptiuuo (f. 161, v. 4) je razrešiti kot pro popolnoma po sistemu latinskih abrevijatur. Zanimivo je okrajšana beseda xpen za krščen (f. 161, v. 6). Tuje pisec uporabil prastaro grško abrevijaturo za /pmrog = XPS, katero so že zgodaj v tej obliki prevzeli latinski teksti, označujoč z njo tudi latinskega Christus. Posamezne sklone te besede so latinski teksti že v 7. in 8. stoletju označevali kot xpo, XP’ in po tej analogiji je pisec slovenskih tekstov napisal xpen , kar bi se pravilno čitalo christen. 1 Fr. Ramovš, Drobnosti iz slovenske gramatike, Slavia, 1, 1922, 34—36. 2 18 Milko Kos. Ako premotrimo duktus, oblike posameznih črk, ligature in kratice pisav latinskih in slovenskih tekstov našega kodeksa v celoti, pridemo do zaključka, da je mogel ta nastati na vsak način v 10. ali 11. stoletju. Natančnejša paleografska analiza tekstov nam pa dopušča strniti časovno obdobje nastanka ko¬ deksa še v ožje meje in to navzlic težkočam, ki jih, kakor sem že zgoraj omenil, nudi datiranje kodeksov v imenovanih dveh stoletjih. Primerjaje naše tekste v celoti in posameznostih s sočasnimi bavarskimi kodeksi sem prišel do zaključka, da je tudi naš kodeks moral nastati nekje v območju bavarskih pisnih šol in to v desetletjih neposredno pred in po letu 1000. Ako mi je dovoljeno strniti dobo postanka v okvir gotovih letnic hotel bi kot take navesti nekako 975 in 1025. Paleografski rezultat naših študij se torej glasi: glavne latinske in slovenske tekste nekdaj freisinškega, a danes monakovskega ko¬ deksa 6426 so napisale v območju bavarskih pisnih šol različne roke v četrtletju nepo¬ sredno pred in po letu 1000. Glede slovenskih tekstov pa moram še posebej omeniti, da se v p a 1 e o g r a f s k em oziru glede duktusa, oblik črk, ligatur, kratic in drugih znakov ravnajo po minuskuli, kakor je bila v omenjeni dobi v prvi vrsti v rabi za tekste napisane v latin¬ ske m j e z i k u. 3 . Drugo važno oporo za datiranje monakovskega kodeksa 6426 kot celote in v njem nahajajočih se slovenskih tekstov posebej nam nudijo notice historične vsebine, ka¬ tere so v njem na raznih mestih vpisane. Teh notic je vseh skupaj osem. Obširno se je z njimi pečal že Nahtigal (stran 28 sl.). Radi važnosti, ki jo imajo za datiranje kodeksovih tekstov smatram na mestu osvetliti jih še enkrat od historične strani ter pri tem ponoviti marsikatere važne izsledke, do katerih je prišel že Nahtigal, nekatera njegova izvajanja pa podvreči reviziji. 1. notica o freisinških posestvih v in okoli kraja Godego na Trevisanskem (f. 1’); 2. notica o dajatvah freisinških pod¬ ložnikov v Regensburgu in Ergoldingu na Bavarskem (f. l’); 3. imenik 51 oseb »qui censum dederunt« in 74 drugih brez vsakega nadaljnega pripiska (ff. 78’—79); 4. seznam podložni¬ kov v Aniški dolini na Štajerskem »sub potestate Liutulfi« (f. 126’); 5. seznam prič pri neki zamenjavi med freisinškim ško¬ fom Abrahamom in nekim Adalperonom (f. 146); 7. takozvana ranshofenska »constitutio« bavarskega vojvode Henrika II. (ff. 147’—148); 8. dve notici o že imenovanem kraju Godego pogosto. 3 4 A. Schmeller ni v oceni Kopitarjevega »Glagolita Clozi¬ anus« tako trdno prepričan o avtorstvu Abrahamovem, temveč sklepa le »dass diese slavischen Formeln dem Zeitalter Abra- hams, oder gar ihm selbst nicht ganz ohne allen Zweifel zuge- schrieben werden diirfen«. Odpušča pa odprto vprašanje, ie-li pripisovati slov. tekste Batonu, kaplanu freis. škofa Elenharda (1053—1078)2 1 Slovanka, 1, 1814, 249—251 (citat po Vondraku, 67). • Jahrbiicher der Literatur, 17, (1822) 102. 3 Glagolita Clozianus (Vindobonae 1836), str. XXXIV, XLI in XLII. 4 Miinchener Gelehrte lAnzeigen, 1837, št. 142, 107—110 (citat po Nah¬ tigalu str. 8). Da Bato ne pride v poštev je poudaril že Nahtigal (str. 6, op. 16). 30 Milko Kos. Pač pa so se Kopitarjevega mnenja glede Abrahama kot avtorja slov. odlomkov poprijeli brez drugega Merkel, 1 Marn, 2 Janežič, 3 Kleinmayr, 4 a deloma Glaser 3 6 in Sket. c Vondrak se ne strinja s Kopitarjevim mnenjem. 7 Gruden meni deloma po Schmellerju, da >