Poštnina plačana t gotovini. L/s/ za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Stroumajerjev tre 1 Tel. It. 73. Leto XXI. &t. lO. Kranj, 6. marca , ! Izhaja vsak« soboto. Naročnina: celoletno 40.» DSu. polletno 26.- Din, . četrtletno 10 Din. Boj teme in luči ...\e bom ti služil!" To bogokletno besedo je tudi izrekel največji sovražnik božji, satan, ko >e je uprl Bogu samemu. Za njim pa so jo ponavljali in jo še ponavljajo v besedi in dejanju tiftpčerj in tisočeri, ki se v besnem sovraštvu dvigajo proti Bogu. Tc sovraštvo do Boga je dobilo največji razmah v nekdanji sveti Rusiji, kjer je zdaj prestol satanov, da govorimo z besttdami Razodetja sv. Janeza. ()d tam valovi Ui silni val sovraštva do Boga tudi v uaše Slovenske kraje, kjer se dvigujo Bogu v čast neštete cerkve po mestih in vaseh, gričih in gorah \ znamenje vernosti slovenskega ljudstva, 'kjer stoji toliko svetih znamenj in križev ob jioteii. ki človeka neprestano spominjajo na ljubezen in dobroto božjo. V noči na prvi maj lanskega leta je padel pr-\i e\h.iristični križ v Beli krajini, za njim pa jih je padlo že več — pod podlo, Bogu sovružno roko. Neki časopis je pred dvemi leti prinesel poročilo, da so ruski brezbožneži premišljevali, I-cmu izmed treh upornikov božjih bi postavili spomenik ali 1 uciferju ali Kajnu uli Judu I-fkariotu. Pa so se odločili, da ga postuvijo Judu Iškariotu, kako s pestjo žug« proti nebu. ker jo imel Iškuriot pogum izdati božjega Učenika. Te ruske mogotce hočejo posnemati tudi nekateri puši brezbožneži, ki jih bodejo v oči sveta /.namen ju ob potu. pa jim ni po volji, da ljudstvo prižiga luči -,>ri križanem Zveličarju. Nekdaj •■o nam kresovi na gorah naznanjali prihod naj večjega sovražnika naše vere in našega naroda Turka. Ljudstvo se je zbralo ob svojih cerkvah, ki so bile utrjene in uspešno odbijalo napade •sovražnika je ostalo verno in slovensko. Danes nam pa podrti križi na gričih, ki nas spominjajo evhacističnega kongresa naznanjajo prihod •drugega, še večjega sovražnika — komunizma in boljševizma, ki nam hoče uničiti vero. kol- . turo in svobodo. Tudi Slovencem hočejo nekateri preskrbeti raj na zemlji in enakost med vselili ljudmi, kakor vlada v rdeči Rusiji, kjer je enakost > bedi in pomanjkanju in rdeči raj ■se kaže v milijonih sestradanih ljudi in otrok, ki se bi 'z. doma in brez staršev klatijo od kraja do kraja kot živa obtožba brezbožnega boljševizma in njegovega nauka o raju na zemlji. Da bi nam Slovencem pripomogli d« takega raja, zato menda v svojem sovraštvu podirajo križe saj je dejal njihov rdeči prerok l.onin. «la je vera opij za ljudstvo. Podobni so ruskim preganjalcem vere tudi nurodno-socialistični voditelji današnje Nemčije. Boriti se hočejo proti komunizmu. Cerkev s -svojim naukom o ljubezni in pravičnosti se jim zdi preslaba v tem boju. Bolj krepkih sredstev hočejo. A v svojem nauku so tako podobni ko-jniinističneiiiti nauku, saj tudi njihov nauk temelji na uiuterializ.mu in na oboževanju nemškega plemena. So po zakleti sovražniki vere. ki nas uči ponižnosti in ljubezni, ki nam jo je pokazal naš križani Odrešenik. Idejni voditelj narodnosocialislic ne Nemčije piše: ..Po malem bomo videli, kako so nadomestile in izpodrinile moške podobe bojevnikov, padlih V službi domovine, liste strašne križe, ki razstavljajo po vseh križiščih svoje zvite in izmučeno ude. \ svetiščih, kjer %t) do sedaj stali križi, bomo odslej gledali predstavljanje duha Ognja, ki je slika junaka \ svoji najlepši obliki. Križ je znamenje uničevalne ideje žrtvovanja, razpadanja, onemoglosti. Pobitost, ki jo povzroča, še povečuje BtrullOteil izraz, bolečin. Nameravani cilj te vzgoje jo. ponižnost v človeku, tista ponižnost in polilevnost. katero potrebuje Cerkev, J4 zastopal Sokola dr. Mikuličič iz, Sušaka) vložil priziv ter je okrožno sodišče v Zagrebu 24. junija j 933. na ta priziv obsodijo, škofa .dr,,.srebrniča na 7 dni zapora in 300 Din denarne kazni pogojno nuj leto ter na plačilo stroškov kaz. postopanju. Ker pa je okrožno sodišče izdalo sodbo na način, ki ni odgovarjal predpisom zakona (brez. razprave!), je škofov zastopnik dr. Torina stavil pri državnem, pravdništvu predlog, naj uvede postppanjr za zaščito zakona. Na predlog vrhovnega državnega tožilca je, kopčno k~asucijsko sodišče 30. marcu razveljavilo sodbo okrožnega sodišča z naročilom, naj se predmet vzame ponovno v pretres. Okrožno sodišče je na, to sodbo ves prednici vrnilo okrajnemu, sodišču v Zagrebu. Obenem je kusacija odločila, da jo v zadevi dopusten dokaz resnico, česar prejšnje sodbe niso dopuščale, Na prvi razpravi, ki naj bi nato sledila, je zastopnik Sokola zaradi ogromnega dokaznega materiala, ki gu je predloži) škofov zastopnik, predlagal, da so razprava odloži, da mor«' Škotov material preštudirati, Tudi naslednja razprava jo bila kljub protestom škofovega zastopnika na predlog sokolskogu zastopnika vendarle preložena. Končno jo prišlo do razprave dne 20. novembra I9J6, Odstavki, ki jih je sokol inkriminiral kako pa se bomo ob tem nauku, ob teh bogokletnih dejanjih zadržali mi katoličani? Vemo. da je Kristus obljubil zmugo svoji cerkvi, ko je dejul da ie peklenska vrata ne bodo premagala. Vemo. da se bo na sodnji dan pokazalo zmagoslavno znamenje križu na nebu. Angleški kardinal Novvman. ki se je, i/ anglikanske vere spreobrnil h katoliški, pravi v neki svoji pridigi: »Vemo, du bo umrl hkrati ves svet s Cerkvijo, ko umije ona. Svet bo trajal toliko času kolikor časa bo trajala Cerkev. C'e umije cerkev, so bo čas svetu iztekel. Nikdar ne bo slavil s\ot zmago nad Cerkvijo. C v se zruši Cerkev, bo tarnal takrat tudi svet. kakor je umi rujoči Samson pod razvuliuiiini vse pokopul, tako bo tudi Cerkev vse pokopala." Cerkve ne bo več nu zemlji, ko tudi svetu več ne bo. ko se bo začelo enostransko kraljestvo v nebesih, — A vendar je našn nalogo boj za sveto stvar, za vero. zu luč. ki nam jo je prinesel kristus in zaradi katerih je vložil tožbo, so znani že od vsega začetka. Odstavki iz poslanice, zaradi katerih se je sokol čutil užaljenega, so sledeči; u) Potemtakem se življenje in delo sokola v širšem duhu vrši inteČe brez Boga in brez vere; sokol je torej po sebi popolnoma brez-versko društvo, a ker sokol po teh načelih dela med mladino in narodom, ter hoče za sebe pridobiti vse ljudstvo, zato ruši v srcih svojih članov vsako, predvsem pa katoliško vero — torej ni samo brezversko, ampak tudi protiversko društvo." b) Še hujše, celo najhujše je to, da SKJ svojt člane kolikor mogoče tesno naveže na sebe ni jih odvrača od Cerkve ter svoje sokolske se-sianke končava redno s plesom in pijančevanjem pozno v noč, cesto do jutra." c) ..Sokol nadalje v {jedalje večji meri širi ogabno nagoto,pri v.ežbanju in v javnih nastopih, brez vsake potrebe ter tako mladini vzbuja duha .poželenja, tako se odteguje Cerkvi in veri. Na. ta. način se ruši morala v našem mladem naraščaju in, se izpodkopuje ter ubija vera. Kaj bo iz našega naroda, ako ta Tvrševa sokolska vzgoja brez vere in Boga res prodre v široke sloje ljudstva." d) „Ne dajmo, da nas od vere odvrne sokol-slvo, ki noče vedeti za našega Odrešenika, niti za auše pošteno hrvatsko (slovensko) ime". Kakor rečeno, je ponudil škof dr. Srebrnič sodišču za vse te trditve tudi dokaze. Ko je moralo sodišče te dokaze v smislu, sodbe kasač, sodišča, dopustiti je trajalo dokazovanje cele tri dni. Ppd silo tega dokaznega materiala je zastopnik Sokola dr. Werk umaknil obtožbo pod b). čeravno je izjavil, da je med ostalimi največja kleveta-.Dne. 23. novembra ,je padla obsodba: jkof je. bij obsojen na ,7 dni,zapora in 300 Din globe, pogojno na 1 leto. Proti tej razsodb; je. njegov zastopnik vložil priziv na o-krožno kot prizivno sodišče v Zagrebu. V soboto 9. januarja je okrožno sodišče t Zagrebu pod predsedovanjem predsednika okrožnega sodišča Malinacju Mateja izdalo sodbo, s katero se škof dr. Srebrnič oprošča vsake krivde in kazni. Sokolu KJ pa se nalaga povračilo atro|KQV kazenskega postopanja ter plačilo povprečnine 100 Din. nadalje povračilo stroškov dr. Srebrniču .in sicer za prvostopno postopanje v znesku ,25p".8J, Din in za drugostopno postopanje v .znesku 4*5 Din. Iz. vsebine oprostilne razsodbe, ki jo je izdalo zagrebško okrožno sodišče, sledi to-le: S tem. da je škof dr. Srebrnič iznesel očitke, navedene pod gornjimi točkami torej nekaj, kar utegne škodovati dobremu imenu in ugledu Sc' ilfuje škof Srebrnič govoril samo resnico, ker odgovarjajo navedene trditve popolni resnici. Zato Sokol kraljevine Jugoslavije nima prav nobenega povoda, da se čuti užaljenim. Okrožno sodišče v Zagrebu je z imenovano sodbo ugotovilo, da je Ideologija sokola res taka, kakor jo je poslanica katoliških , škofov od II. novembra 1932 označila ter je dolžnost tako Sokola, kakor vse, posebno pa katoliške javnosti, du s tem tudi računu. na svet. Ce se brezbožneži borijo za svoja sa-tunska načela, če jih ni strah pokazati sovraštvo do Boga v besedah in dejanju, koliko bolj moramo mi katoličani strniti svoje vrste proti svetovnemu brezbožnemu navalu, ki grozi, da bo poplavil ves svet. Ko je šel cesar Konstuntin v boj proti svojemu nnsprotniku Mukscnciju pri Mil j vijskeinu mostu blizu Rima. se mu je prikazal križ nu nebu in poleg njega je blestel napis: ,.V tem znamenju boš zmagal." Cesar je dal križ, potem na prapor svojih čet in zmagal. Tudi mi se liiono borili v znamenju križa, v znamenju, ki ga svet zasmehuje in v ,tem znamenju bomo tudi zmagali proti temnim silam biezbožništva in sovraštva do Boga. a, potrebno nam je dosledno življenje po nauku naše vere. vestno izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi. Taki pa, ki nisp ne mrzli ne gorki, ampak mlačni, takt so pa prava nesreča v našem boju. Močna zavest, da je z. nami Bog. za, katerega se borimo, nas bo navdajala s svetim pogum.nu iu zmagali bomo. Zadnji pondcljek je imela Kmetijska okrajna zadrug,, svoj redni letni občni zbor. Kmalu po napovedani uri je bila, prostorna dvorana in galerija Ljudskega doma nabito polna zavednih članov - kmetovalcev. Občnega zboru so se tudi udeležila; s reški načelnik, g, Lipovšek, kmetijski referent %. Kranjo VVernig in kmetijski referent iz Škofje Loke g- i-ig- Jelučin. Občnemu zboru je predsedoval načelnik M-l.ovro Novak, kateri je zborovalcem sporočil pismene pozdrave ministra g. dr. A. Korošca, ministru g. dr. M.. Kreka, bana,g. dr. Marko Natlačena in Zadružne zveze, v Ljubljani. Nato je predsednik poročal o težavnem delu zadruge, ki |so, ga,,povzročile sankcije .napram Italiji iu težavah pri vnovčevanju poljskih pridelkov. Ugotovi! je, da je najboljši dokaz o delavnosti zadruge, stalno pristopanje članov, a-stanavljanje novih podružnic in številna udeležba na občnem zboru., ., , i,Obširno poročilo o blagovn i prometu za-dJ1 uge je podal ravnatelj g. Alojzij l,esjak. Med drugim je podrobno obrazložil kontigente za izvažanje poljskih pridelkov v posamezne države in kako riskanten je ta posel, z ozirom na plačilo potom kliringa. Za primer omenja diferenco, ki jo je zadruga utrpela lansko leta pri obračunavanju za izvoženo blago v Italijo. To diferenco je sicer naša Narodna banka obljubila prizadetim povrniti, kar se pa do danes še ni zgodilo. Pohvalil je člane za njih prizadevanje ta trud, ker dobavljajo zadrugi lepo prebrano kvalitetno blago, kar je omogočilo, da zadrugi še do danes ni nobeno blago bilo vrnjeno, pač pa si je baš z dobrim, blagom, v tem, kratkem času pridobila mnogo najboljših odjemalcev. V imenu odsotnega predsednika nadzorstva g duh. svetnika Alojzija Sarca je podal poročilo nadzorstvu podpredsednik g. Anton Umnik, ter predlagal absolutorij. tt Tajnik, g.,han 2ttp*n jeobrazložilračuaaki zaključek za leto 1936 in prebral revizijsko po ročilo. Računski zaključek jc bil soglasno sprejel. Za tfim so bile v olj Ive celokupnega načelstva in nadzorstva za dobo nadaljnih treh let. pri katerih je bilo j. malimi spremembami, izvoljeat> dosedanje naeelstvo in nadzorstvo. ..G. ravnatelj je nato. obrazložil, potrebo za iz prcmonitey-.iuie.nu zadruge, na kar, jc bilo so glasno sklenjeno, da se v bodoče zadruga ime nuje »Gorenjska kmetijska zadruga" v Kranju Tako. da bo že iz naslova razvidno, da se prodaja gorenjsko blago. Nato je govoril bunovjn.ski svetnik g. Jaaez Brodar, kateri je v svojem govoru obrazloži banov insko in državno gospodarstvo ter ugote vil. du je naša gospodarska rešitev v glavnem v nas sumih, da si v okv;ru samopomoči t. • zadrug pomagamo in ustvarjamo čim več z i zboljšanje našega gospodarstva. V veliki men moramo delati na to. da se v Sloveniji /boljšaj" prometne zveze, predvsem avtomobilske cesto in zgrade potrebni vodovodi, da s temi uredit vami privabimo k nam čim več tujcev kot kupcev in konzumentov. Nadalje jioroča o prizade vanju slovenskih ministrov v Belgradu. da hi dobili zu sanacijo slovenskih denarnih z.avodo. potreben denar, pred vsem zu podeželske hranilnice, katere bi s temi sredstvi lahko in gotovo poživele splošno gospodarsko stanje. Velikega pomena bi bila oživitev kmečkega de na rjo, ki leži mrtev kot hranilne vloge, z \ kmečko prodajno in produktivno zadružništvo, kateremu bi bil s tem dan na razpolago potreben obratni kapital. Obenem bi bil kmečki de na i- iako tudi lažje dosegljiv, ker bi se ne meglo z, njim špekulirati in ga rabili za vse drugo-prej. kakor za zboljšanje kmetijstva. Omenja tudi očitke, ki so naperjeni proti zadregi, češ, ako bi zadruge ne bilo bi imeli poljski pridelki boljše cene. Resnica je pa, fe bi se poljske pridelke danes lahko vnoveevalc. kakor se jih je pred leti, bi tudi danes trgovci in p reku pri trgovali s poljskimi pridelki kakor so nekdaj. Ker pa z.a poljske pridelke danes ni povpraševanja, umpak jih je, treba ponujati io iskati zanje odjemalcev in doatikrat, veliko ri skirati zato se imamo zahvaliti zadrugi, ki sr~ tiudi. dn najde kupce M naše pridelke, da i« « ta način dosežemo najvišjo možno ceno. Ob- »GORENJECc enem apelira na člane, naj kupujejo vse svoje potrebščine pri zadrugi, ker le na tu način bo postala naša zadruga močna in zmožna uspešno vnovčevati naše poljske pridelke. Predlagal je celo, da bi bilo najbolje, da bi vsi prisegli, da Homo kupovali vse svoje potrebščine pri svojih zadrugah na kar zaključi svoj govor s pozivom aa nadaljno vztrajno in složno delo. (Veliko odobravanje) Nato predlaga g. Brodar nekatere resolucije, Uatere naj se pošlje kmetijskemu ministru, slovenskima ministroma in g. banu v svrho podpiranja zadružništva in za likvidnost naših kmečkih hranilnic in posojilnic. Resolucije so bile •Oglasno sprejete in sklenjeno, da se jih odpošlje na pristojna mesta. Obenem so bili poslani pozdravni telegrami ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku ter banu dr. Natlačenu. G. Tomaž Križnar je z zadovoljstvom ugotavljal uspešno in nepristransko delovanje za-4fiwe vsled česar se v njej počutimo brez o-«ira na politično pripadnost, samo kot kmetje. Nadalje je obžaloval, da ni navzočih tudi višjih gospodov, da bi imeli priliko slišati potrebo kmetov, kateri se morajo s težavo boriti za *yo[ obstoj. G. Hafner je predlagal, naj bi banovina od IGO milijonskega posojila, ako za dobi. dala Mi) 5*/» za kmetijsko zadružništvo, da bi s temi sredstvi lahko razvilo popolno delovanje za zboljšanje kmečkega položaja. Dalje so se obravnavala še druga vprašunja, kakor vprašanje Kmečkih zbornic in dr. Nato je občni zbor pozdravil tudi sreski na-Jtefnik g. Lipovšek. Z zadovoljstvom je ugotovil veliko ndeležbo in pravo kmečko zuvednost Napad na avto V sraledniških gozdovih so v četrtek popoldne okrog 5. ure počili 3 streli, ki so razburili precej okoliško prebivalstvo in tudi v Kranju. Izvršen je bil namreč napad na avto ravnatelja Jagobrune g. Sinoveca, ko se je isti vračal iz Ljubljane. Neznan razbojnik je skušal s samokresom ustaviti avto, kar pa se mu ni posrečilo. Na avto, ki se je že bližal Smledniku, je oddal 3 strele, od katerih pa nihče ni zadel potnikov, 1 j. ravnatelja in šoferja. Prvi strel je oddal z leve strani avtomobila ter je prebil zaščitna steklo pred šoferjem, kateri ga ni zadel, potem jm na desni strani avtomobila ra -bil prednje steklo. Šofer je zavedajoč se nevarnosti pognal avto s polno brzino, vendar je že drugi strel zadel avto od leve strani takoj pri naslonjalu loferjevega sedeža, prebil steno ter nu desni ter pripomnil, da je nad vsem tem vzhičen, kakor tudi nad disciplino in parlamentarnim občnim zborom. Želel je zadrugi obilo uspehov še k nadaljnemu vztrajnemu in složnemu delu. Potem se je oglasil iz sredine udeležencev g. ing. Jelačin, ki je sporočil občnemu zboru pozdrave sreskegn načelstva v ikofjl Loki. Opravičil se je, ker ni takoj ob pričetkn sporočil pozdravov, češ, da mu je ljubše biti med občnim zborom neopazen med zborovnlci-kmeti, ker po poklicu spada med nje. Tedenske novice Tako se vršijo in tako so obiskani občni zbori pravih kmečkih organizacij, ki vživajo pri svojih članih zaupanje. Zakaj so občni zbori K. O. Z. vsuko leto bolj obiskani? Zato ker njeno delo ne obstoja iz praznih besed in obljub, ampak iz resnega in vztrajnega dela za boljše vnovčevanje kmetijskih pridelkov na domačem in inozemskem trgu, kamor bi jih brez organizacije ne mogli izvažati. Brez svoje zadruge za vnovčevanje kmetijskih pridelkov bi Gorenjska ne izvozila toliko pridelkov in denarja, ki ga dobimo za izvoženo blago, bi ne bilo k nam. Posledica tega bi bila še nižju cena za poljske pridelke in večje pomanjkanje denarja na kmetih. Občni zbori K.O.Z. so nekaki kmečki kongresi, nu katerih kmetje zvedo kakšna je trgovina s poljskimi pridelki na domačem in tujem trgu ter kakšni so izgledi za bodočnost. Želimo, da bi zavednost kmetov napredovala v tem pravcu dalje, zadruga pa svoje delovanje na podlagi dosedanjih izkušenj in po potrebah za bodočnost svoje poslovanje še bolj izpopolnila. strani avta zopet prebil steno, ne da bi krogla koga ranila. Zadnji strel je zadel avto v streho takoj nad okenca nad zadnjimi sedeži ter na desni strani prebil steklo. Po strelih sodeč je moral streljati en sam človek in to s samokresom, ali pa sta bila dva oborožena s puškami. Ravnatelj je o napadu takoj obvestil orož.niško postajo v Smledniku. Orožniki so se takoj podali na mesto napada ter iskali sledu, vendar do večera niso mogli še ničesar izslediti. O napadu je bila obveščena tudi kranjska ž.andarmerijska četa, kamor se je pričel i»l ravnatelj g. Sinovec s poškodovanim avtomobilom. Avtomobil so mnogi še do 19. ure ogledovali, ko je stal pred žandarmerijsko postajo. IZ UPRAVE. Mnogi še niso poravnali naročnine za leto 1937 ter bomo primorani vsem zamudnikom list ustaviti. Vse gg. trgovce, obrtnike vabimo, da Inferirá-jo v velikonočni številki, ki bo izšla v povečani nakladi. Naročila sprejemamo 'samo do 21. marca. Kdor zamudi tu datum ne bo mogel inserirán' v velikonočni številki. Vsi nuši čitate-lji znajo ceniti one, ki inserirá jo v našem tedniku. Uprava pa ponovno apelira nu čitatelje, da kupujejo ali naročajo svoje potrebščine le pri tistih, ki inserirajo v nušem tedniku. KRANJ VAŽNO! Ker bo v kratkem zusedanje rekla-macijskih odborov zu pritožbe previsoko odmerjenih davkov, se obvešča vse one, ki so vložili v pravem roku pritožbo, naj se zglase pri Združenju obrtnikov med uradnimi urami, da dobe potrebna navodila. Obrtniki! Glasom pravil objuvljumo občni zbor Skupnega združenju,obrtnikov v Kranju, ki se vrši v nedeljo dne 21. marcu 1937. Vabilo, poročilo in obračun poslovanju združenje v letu 1936. prejmejo vsi člani po pošti. Skupno združenje obrtnikov v Kranju. Občni zbor podružnice S P. D. se vrši dne dne 23. marca t. 1. ob 20. uri v bivši kuvarni Narodnega doma. Dnevni red običajen. Samostojne predloge je predložiti odboru 8 dni pred občnim zborom. Kakor je vsako leto katoliško delavstvo, proslavilo svoj delavski praznik, nu dan Sv. Jožefa, tako bo tudi letos Jug. strok, zveza, združena z. Mladinsko zvezo, proslavila ta dan. Zjutraj ob S. uri bo sv. maša za vse mrtve člane. Po sveti maši bo delavsko zborovanje v dvorani Ljudskega doma. Popoldne pa bo Mladinska zveza vprizorila Leskovčevo socialno dramo ..Jurij Plevnar". Snov je vzeta iz življenja delavstva. Drama rešuje problem stavke, njene vzroke in posledice. Igra bo gotovo zanimala, ne sumo delavstva, ampak tudi meščanstvo, nakar že danes opozarjamo. Prosvetno društvo v Kranju priredi v soboto ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo ob 4. uri popoldne dramo: »Valovi strasti in ljubezni". Igra se godi v dobi, kraljice Elizabete na Angleškem, ki je strastno preganjala katoličane. Razburkane valove strasti in častihlepnosti poniža bratska ljubezen, ki se žrtvuje do smrti. Igra nam kaže zmago resnice nad lažjo in zmoto. — Vabimo vse k udeležbi. Romanje na Trsat in izlet na otok Rnb. Na mnoga vprašanja sporočamo, da priredi „Svet.i vojska" v Ljubljani tudi letos običajno romanje k Materi Božji na Trsat, združeno s prijetnim izletom po morju na prekrasni otok Rab in sicer za binkoštne praznike, v dneh 15. do 17. maja. Obširnih podrobnosti tukaj ne moremo objavljati, ker pošlje vodstvo vsakomur, ki se zanima za to pre!qio romanje, brezplačna pojasnila v romarskem listu, če se potem romanja udeleži ali ne. Treba je samo po dopisnici sporočiti svoj naslov upravi ..Po božjem svetu" v Ljubljani, Wolfovu ul. št. i. Kes veliko pojmovanje resnosti in svetosti prisege — kar vedno povdnrju — je pokazal razrešeni starešinn gasilske župo Breza Kranj Križnar Anton, ki je ne glede na to, da je raz-režen te dolžnosti in da po zakonu nima pravice niti do naslova župskegn starešine, sklical za v nedeljo 7. t. m. župsko skupščino ter poslal vabilo vsem četam kranjskega in škofjeloškega okraja. Kakor smo izvedeli, oblast te skupščini" ni dovolilo, gasilske nadrejene oblasti pa so ukrenile vse potrebno, da Križnar v bodoče ne bo mogel delati takih samovoljnih izpadov. V tiskarno Sava jc vlomil tam nastavljeni hlapec. Z vitrihom je odprl pisarno iu trgovino, iz katere je vzel okrog 4000 Din, last prevoznika g. Bevka, ki je imel denar pri svoji knjigo-rodkinji. Z denarjem jo je popihal v Ljubljano, kjer je plačal avtotaksi, ter istemu naročil, da ga počaka, dokler se ne vrne. Ta ga je čakal do 3. ure zjutraj ter se potem vrnil v Kranj. G. Bevk ima precejšnjo škodo, vlomilca pa do sedaj še niso izsledili. Dekliški krožek bo imel svoj redni sestanek prihodnjo sredo t. j. 10. marcu ob S. uri zvečer v knjižnici. Vabljena so nova dekleta. Obravnava se zanimiva in za dekleta poučna tvarina. Preteklo nedeljo je Fila ob S. uri sv. maša posvečena spominu našega mučenika Bratuž«' iz. Gorice, ki jo je za pokoj njegove duše daroval g. dekan Skerbec. Tudi spominski nagovor je ime! g. dekan sam, v katerem je povdurjal, da naj del našega, naroda, ki je teptan od mogočnega osvojevalnegu naroda, ne pričakuje,, da bo našel pri njemu pravice, umpak mora verovati, da je višja pravica, ki bo znala nekega dne tistega, ki t. mečem vlada tudi z mečem' premagati. Muše so se udeležili zastopniki tukajšnjih društev v prav lepem številu. Poleg ostalega ob- Gorenjci nosijo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in poceni T I V A R OBLEKE ikerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) Podatki nravstvenega spričevala so skoro vsi neresnični. Po vsej Gorenjski je bilo znano, tla kot bivši „starin" nisem bil ..zagrizen pristaš" SLS. Pri skupščinskih volitvah, ki jih spričevalo omenja, se nisem sploh nič udejstvoval v nobenem oziru: da nisem vplival na shodih na ljudi, da bi razbijal vladne shode, kakor piše spričevalo, je znano vsem udeležencem. Res bo le, da sem se kdaj osebno izrazil nepo voljno o tedanjem režimu. Ko mi je pokojni VVatzl prinesel spričevala, mi je rekel: „Splošno 86 obsoja po Kranju, da je župan napravil tako spričevalo. Tako je g. Fock rekel na svoj krepki gorenjski način: ..Hudiča, to je pa že preveč! Takega spričevala, kakor ga je napravi! župniku, še kriminalcem ne naredi." Vsekakor bi bilo zelo zanimivo ob tej priliki priobčiti nravstveno spričevalo, ki ga je malo prej napravila mestna občina dvema odličnima članoma raznih nacionalnih društev, ki sla defrnudirala nad en milijon dinarjev pri banki. ■ • I Kak utis je napravilo na javnost to nravstveno spričevalo, zelo nazorno slika pričevanje g. dr. Beno Sabothvja, ki je kot priča v pravdi (.'. Pirca ca. Gorenjec izjavil pri sodišču sledeče. „Nekoč, ko se je pri meni nahajal poslovno g. Franc Corjanc, ki je tedaj bil še občinski odbornik, je prišel v mojo pisarno Maks Fock, ki je po kratkem pomisleku izjavil, tla hoče govoriti o stvari, četudi je navzoč Corjane, češ, da je itak občinski odbornik in gre za občinsko zadevo. Povedal je, da je na občini videl spričevalo O glasu župnika Škerbca, katerega jc sestavil župan Ciril Pire sam, ne da bi se posvetoval s starešinstvom. Vsi trije navzoči smo bili mnenja, da to spričevalo ne odgovarja dejstvom, da je le političen akt, ki pa bo imel pri danih razmerah za kazensko postopanje — proti Škerbeu — dalekosežen pomen. Ko je Gorjanc to slišal, je bil ves razburjen in je izjavil, da tega pač ne bi pričakoval od Pirca, ki vedno osebno proti njemu povdarja, da je on za lepo in složno sodelovanje s pristaši SLS." Po šenčursk;h dogodkih so nastale v Kranju zelo napete razmere. Tudi med takozvonimi naprednimi krogi je nastal odpor proti postopanju režima. Ko je prišlo pa na dan, kakšno spričevalo je izstavil g. župan Pire, je meti poštenimi in resnimi meščani nastalo splošno obsojanje, v stranki g. Pirca jc nastal razkol, ki bi bil pri prihodnjih volitvah vrgel g. Cirila Pirca iz magistrata, ko bi ne bilo uredništva, ki je pač moralo volili nekako ofi-ciclnega vladinega kandidata. V mestnem občinskem odboru so postale razmere take, da se g. župan ni čutil več varnega. Bal se je, da bi del njegovih ljudi potegnil z odborniki iz bivše SLS., ki bi tako mogli ustvariti večino. Taki nevarnosti pa se je takrat kaj hitro odpomoglo. Vsi odborniki iz bivše SLS so bili vrženi iz občinskega odbora. Sam g. Ciril Pire piše v svojem sodnem spisu v pravdi proti Gorenjcu: „Ker sem kot župan opazil, da se tudi nekateri člani občinskega predstojnišlva, ki so pripadali svoj čus k liberalni večini, očitno nagib-Ijejo na stran klerikalcev in župnika Škerbcn Matija, vse to pa ravno po šenčurskih dogodkih, sem izgubil zaupanje v večino članov občinskega predstojništva." V ilustracijo, kakšnega mišljenja je bil takratni g. župan Ciril Pire, naj napišem sledeči dogodek: Bilo je v zgodnji pomladi. Nekega večera je šla iz Narodnega doma v Kranju mala družba kranjskih gospodov domov. Naenkrat vpraša g. Ciril Pire: ..Koliko klerikalcev pa sedi v Mestni hranilnici v „Saj vendar veš," je odgovarjal sopotnik, „da sta samo dva, to je VVutzl in dr. Šilar." G. Ciril Pire na to: ..Ti morajo ven, drugače se ne tla delati..," „To ne gre," se oglasi spremljevalec, „ravno VVatzl je mnogo pripomogel k konsolidaciji zavoda, cel odbor Mestne hranilnice že šest let delti za njen prospeh brez najmanjših nesoglasij, za to ne gre, da bi se sedaj vrgla VVatzl in dr. šilar iz odbora in ravnateljstva...!" G. Ciril Pire na to; ..To je vseeno! Klerikalci morajo ven .. .!'" Po smrti prof. Watzla je imel g. župan Ciril Pire v javni seji kranjskega občinskega odbora dne 5. septembra 1934. lep spominski govor, kjer je. med drugim povdarjal. da je bil „gospod profesor \Vatzl koncilijanten duhovnik) ki si je kot tak pridobil največje simpatije v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva." Isti g. Ciril Pire pa je nekaj mesecev prej predlagal, da se je ta „konciljantni duhovnik" razrešil dolžnosti občinskega odbornika kot »zagrizen in strasten pristaš SLS."! Pri taki mentaliteti g. Cirila Pirca je pač razumljivo, da je napisal tako nravstveno spričevalo. Ker je to spričevalo igralo važno vlogo pri našem procesu in tudi pri razvoju mišljenja v Kranju, so mi je zdelo potrebno, da ga priobčim in objasnim sine irn et studio brez najmanjše ne-volje, samo za to, da se zadostno in objektivno naslikajo razmere, v katerih se je porajal šenčurski proces. G. Ciril Pire kot star in rufiniran politik pač dobro ve, da se politik z vsakim svojim aktom izpostavlja javni sodbi in mi tega gotovo ne bc štel v zlo, da sem to zadevo kratko in objektivne pojasnil, posebno še. ker je bil on v Kranju naj. bolj viden zastopnik in zaupnik tedanjega režima »GORENJEC« STRAN 3 činstva je bilo polnoštcvilno zastopano članstvo tukajšnjega emigrantskega društva. G. dekanu, vsem zastopanim društvom in vsem, ki so pripomogli, du je počastitev spominu mučeniku Bratuža. dosegla svoj namen, se primorsko društvo »Sloga" iskreno zuhvaljuje. Sresko nnčelstvo v Kranja je na predlog sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana-Kranj odobrilo :■. ozirom na čl. 7 obč. cestnegu reda zaporo državne ceste na Gaštejskem klancu in dalo pod kaznijo prepoved do nndaljnega vsak promet po tem delu državne ceste dnevno od 11.45 do 12.15 ure lf r od tb.30 do 17.20 ure, ko se vrši razstreljevunje ceste. Poleg te redne zapore je dovoljena sekciji, da zapre državno cesto na tem delu od časa do časa za krajšo dobo, kadarkoli sumi grudbeno vodstvo, du je vslcd dela ogrožen cestni promet, vendar te izredne zapore ne smejo presegati ▼ celoti ene ure dnevno, vsakokratna zapora pa ne preko 15 minut. Zaporo ceste mora sekcija označiti na obeh koncih zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom. ^Gorenjski rejec malih živali v Kranju", vabi Člane in prijatelje na svoj redni mesečni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 7. marca v društvenem prostoru gostilne Lukež — Kranj, Glavni trg ob 9 uri dopoldne. Vsi ljubitelji malih živali vljudno vabljeni. Za člane obvezen sestanek. Odbor. Sestanek pevovodij kranjske dekanije bo v Kranju 15. marca 1937 ob ti. uri dopoldne v knjižnici Ljudskega doma. Treba si je zapomniti. G. Berjak Franc tr-, govec v Kranju, nam je z ozirom na našo zadnjo notico pod gornjim naslovom postal pojasnilo, iz katerega posnemamo, da je dotične besede rabil v razburjenju in da ni hotel s tem kazati kakega nerazpoloženja napram komurkoli, posebno ne proti duhovščini, kar lojalno objavljamo. Pereča zadeva. V predzadnji številki našega lista smo objavili članek pod gornjim naslovom, ki je vzbudil veliko pozornost. Prejeli smo namreč več pisem od prizadetih šivilj, ki so potrdile, da so bili naši podatki točni. Seveda se pa naš članek ni nanašal na naše trgovce nli na one iz kranjskega okoliša, kar so čitatelji mogli sami spoznati. Pri tem smo mislili, kot se razvidi iz tekstnega uvoda, ua vso Slovenije V mislih smo imeli samo take ljudi, pri katerih gre ali samo za izdelovanje, srajc ali kjer je v isti osebi združena produkcija in prodaja, nikakor pa ne ljudi, ki se pečajo samo s trgovino. V toliko radi pojasnimo ; celo zadevo po želji trgovskega gremijn v Kranju. Saj se trgovci kot taki z izdelovanjem srajc sploh ne pečajo. Kar pa se tiče dela, ki ga plačujejo za šivanje navadnih ukrojenih srajc, je našega mnenja tudi trgovski gremij: Din 1.25 zn kos. Seveda so nekateri bolj humani in plačujejo do Din 1.75. Tako so tudi za športne srajce res pjoče-vali po 2 Din do Din 2.25 za kos. Razlika je le v tem med našim člankom in gremijevim do-' pisom. da verzirana delavka lahko izdela na dan večjo količino kosov, kot smo mi napisali Poglavje o cenah zaključimo z gremijevimi besedami: ..Izdelovatelji srajc ne vrše oderu-štvu, temveč nudijo kmečkim in delavskim družinam primeren zaslužek, ki odgovarja delu in se na ta način siromaštvo omejuje." • . Kdo pa je o vaj a) šivilje srajc, smo pa že povedali prvič. PRIMSKOVO ' Primskovo je lepa vns, prosvetnrji ji delajo kras. .. tako nekako se začenja himna naših vaških mogotcev, ki smo jim mi trn v peti. Toda mi ostanemo in nas ne bo omajalo nobeno zasramovunje, naj pride od katerikoli strani. Dolžnost vseh članov je, da znajo s primerno besedo zavrniti vse napade na našo prosveto. Pravijo, da se nas ne boje, ker itak nič ne pomenimo. Vprašamo jih, zakaj pa potem toliko gonje in prerekanja? Rdeči tabor vas je objel v objem iu sedaj se ga ne morete rešiti. Himno pa le veselo prepevajte, s tem nas le kratkočasite! Pri nas se mnogo zidn, toda kako? Denarja ima mogoče samo toliko, da kupi svet. vse drugo pu dela na „puf". Zato ni čuda, da je naprodaj toliko novih hiš. Pri tem pa se dogaja to, da tisti, ki je hišo delal zgubi mnogo, ker se hiša proda le zn tisto ceno, da se krije glavni upnik. So slučaji, da je hiša v resnici stalu okrog SO tisoč Din. pa se potem proda za 50 tisoč ali .še manj. Vsak naj res dobro premisli ko jo začne zidati, ali more ostati on gospodar v hiši ali pa je že prve dneve gospodar upnik. ŠMARTIN PRI KRANJU V nedeljo, 7. marca ob 7. uri zvečer priredi naše Prosvetno društvo Fr. Finžgarjevo igvo „Naša kri". Zanimanje za to predstavo je veliko, zato si pravočasno preskrbite vstopnice. Na tiho nedeljo bo ob 10. uri v Domu šesta nek, h kateremu so vabljeni vsi fantje, ki hočo-jo telovaditi. NAKLO Konec gospodinjskega tečaja. V nedeljo 28. IF. se je pri nas zaključil gospodinjski tečaj. Kako je tečaj uspel, je pokazala že v nedeljo dopoldne ruzstavn. Na razstavi je bilo veliko ročnega dela in tudi več vrst peciva. Popoldne so priredile tečajnice 2 igrice, kateri sta nepričako- vano dobro uspeli, dvorana je bila nabito polna. Igro se rcžirale č. šolske sestre, voditeljice tečaja. Zvečer pu je bila v Marijinem domu večerja za starše tečajnic in povabljene goste. Zudnji Gorenjec je trdil prav, kaj vse so se tečajnice naučile kuhati, suj so napravile res okusno večerjo in tudi pravilno servirule, tako du so vsi povabljeni zapuščali Marijin dom ?. največjim zadovoljstvom. Da sc je tečaj tako lepo vršil gre zahvala predvsem šol. sestram voditeljicam tečaju in č. sestri predstojnici Marijinega doma, ki jim je dala na razpolago prostore. Želimo, dn bi se tuk tečaj zopet kmalu vršil, dekletom pa želimo veliko uspeha. Na željo ljudstva ponove tečajnice igrice v nedeljo 7. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v stari šoli. Vabimo tudi okoličane! TR2IC »Nenavadno obnašanje", objavljeno v zadnjem ..Gorenjcu" je vzbudilo precej pozornosti. Tr-žičani so upravičeno spraševali, čemu imamo vendar orožnike v Tržiču in uli res sokoli lahko nekaznovano počno take svinjarije, samo zato, ker so sokoli. Vse to vzbuja spomin na veselico neke družine v Tržiču, ki se je vršila zvečer dne 1. II. 1935 v dvorani hotela Pošta pri kateri priliki je ravno komandir tržiške orožni-šck postaje in sedanji njen predsednik gosp. Vidic javno in zelo slovesno t. j. stoje pred o-mizjem svojega sogosta pozval, naj pristopi k sokolu in plača tisto malenkostno članarino. Ta več ali manj tendenciozni poziv, ki prav gotovo ne spada v okvir uradne pravice in dolžnosti orožniškega komandirja, seve ni imel za-željenega uspeha, je pa za boljše razumevanje navedenega dopisa zelo značilen. Ni pa nič čudnega, da se je podrla streha nad režimom, ki se je opira! na Sremsko Mitrovico in režim sam prišel v konkurz ter triumvirat razbil, le žal, da so nekateri ostanki in sledovi še sedaj preveč vidni. mmmmmmmmmmmmm Slike, povečave, portrete In legitimacije najlepše in najceneje pri Foto JUG - Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik). KRIŽE Našemil novoizvoljenemu županu Kuharju je prvi čestital k ponovni izvolitvi g. Vidic, ki je smatral, da tudi to spada v njegovo dolžnost nu volišču. To nas niti ne čudi, saj vemo, da je fantu, ki mu je rekel, da je volil Kuharja, odgovoril: ..Tako je prav!" ŠKOFJA LOKA Blato. Pred čevljarno se nahajajo že dalj časa kupi gramoza, skoro sredi ceste. Prosimo, da naj se uporabijo zu kar so namenjena da bo vsaj malo zginilo bluto, ki ga je tamkaj na debelo. Želeti bi tudi bilo, da se posuje cesto Dolenc — vojašnica — Plevna, kjer jc tudi ob manjšem dežju blata na debelo. Umrla je v ljubljanski bolnici nenadoma komaj 30 let staru delavka Vera Škrabelj iz Trate kolodvoru. Imenovana je delala v kranjskih tovarnah. Bila je splošno znuna. Nf. v m. p. Novi prosvetni dom. Prosvetno društvo Stara Loka. j«' pričelo pretekli teden podirati pod vodstvom g. Ogrinu Antona iz Škofje Loke »Marof" poleg »Domu slepih" v Stari Loki. ki ga bo društvo temeljito popravilo in povečalo, dn bo notranjost skoraj popolnoma nova ter bodo ostale le tri zunanje stene. O gradbi bomo še natančneje poročali. Podiranje vrše vrše člani s tlako. Krojaška zadruga. V nedeljo se je vršil v mestni dvorani občrl zbor krojaške zadruge za naš okraj. Ker pravila določajo volitve odbora vsake 3 leta, zato se sedaj iste niso vršile. Pač pa se je nekoliko spremenila izpitna komisija krojačev in šivilj. Obrtno zbornico je zastopal g. Ivan Ogrin, Zvezo krojačev pa g. Vrhovnik iz št. Vida nad Ljubljano. Gostilniška zadruga. V ponedeljek I. III. 1937 je imela svoj občni zbor Gost. zadruga. Zanimivo pri tej zadrugi je to da je njen predsednik že dolgo let g. Knvčič Ivan. ki ni gostilničar ampak klepar, tajnik pa njegov sin, tudi ne gostilničar. Takšne reči so menda samo v Loki mogoče!!!? Francoski krožek sporoča, da bo francoščino učila dvakrat na teden učiteljica, katero je nastavil francoski konzulat. Pouk za člane zastonj. Vsn pojasnila daje g. Ilendovšek Ciril tajnik okrajne hranilnice. Koroški dobrovoljci. Vsi koroški dobrovoljci, ki so v letih 1919 —■ 1920 branili čast noše domovine, naj se takoj zglnse na občini SkoTja Loka. Krnjevnn protiiuherkulozmt liga v Škofji Loki je med najdejavnejšimi organizacijami v okraju. V 7 mesecih obstoja je dosegla prav lepe uspehe. Ima 500 članov, sestavlja evidenco jetičhih bolnikov, vzdržuje brezplačne zdravniške posvetovalnice v Gorenji vasi (za Poljansko dolino), Železnikih (za Selško doh'no) in škofji Loki (zn Sorsko polje). Zadnja posluje v gasilskem domu vsako soboto od pol dveh do dveh popoldne. KPL pripravlja tudi ustanovitev samostojnih lig v Gor. vasi in Železni- kih ter šolske poliklinike, in protijetičnega dispanzerja v Škofji Loki. Liga bo imela občni zbor 19. t. m. v meščanski šoli. Vihar. V noči od nedelje na ponedeljek je razsajal nad Loko hud vihar, ki je napravil precej škode na drevju kukor tudi na strehah. Tako je v Podjunferci posestniku Francu Zi-herlu vihar podrl precej debelo hruško ter jo zagnal preko ceste, a strehi g. Hafnerja Jožeta iz Karlovškc ulice 1 je zmetal vihar precej o-peke, kakor tudi s strehe g. Mavri Janeza. Tudi pri električnih vodih je napravil vihar nekaj škode. „Boštjan iz predmestja". JSZ. nam je s to igro uprizorila delo, ki globoko sega v najaktualnejša vprašanja današnjega časa. Hvaležni smo JSZ, da nam je predstavila to dramo, ki z svetlo lučjo vsvetli težave in pota našega delavstva, ki kliče vse, da slede zgledu »Boštjana" in da vsak po svojih močeh skuša nstaviti uničujoči val sovraštva, ki se vali z leve in desne. Igra je bila tudi tehnično in dramatično zelo dobro pripravljena, zakar gre vsa zahvala g. Poldetu Polencu in Hafner Andreju, ki sta igro režirala. Boštjana je odlično rešil g. Polenc Polde, ki je s svojo igro zadovoljil vse. Društvena dvorana je bila nabito polna. OLšEVEK Naše prosvetno društvo vprizori na Tiho nedeljo 14. III. 1937 ob 3. uri popoldne zanimivo dr. Krekovo igro s petjem v 4. dejanjih. „Tur-ški križ". Omenjena prireditev je prav domača; dejanje se vrši v selški dolini in nam živo priča, koliko so trpeli naši pradedje pred krutimi Turki, da so si ohranili svojo domove in cerkve. Kljub našemu malemu odru bo nastopilo okrog 25 oseb, nekaj tudi v slikoviti turški obleki in opremi. Vsi prijatelji lepih zgodovinskih predstav^ vljudno vabljeni! KOKRA Brezposelnost in kriza. Preteklo nedeljo, tretjo v postu, je neki tovorni avto — menda iz Kranja — vozil cel dan kakor druge dneve gramoz od drobilcu. Ceste so res nujno potrebne poprave, zakaj bi se pa ravno na nedeljo in to celo v postu moral na cesto dovažati gramoz, nam pa ni umljivo. Brezposelnim delavcem s tem ni bilo prav nič pomagano, ti-sim par pa, ki so raje skrunili nedeljo na račun res potrebnih, pa tudi ni dosti koristilo, če so mogoče iz prepričanja skrunili Gospodov dan. Nas, ki smo šli ta dan k sv. maši, je avto pošteno ometal z blatom. Prosimo oblast, da se prepriča in ukrene potrebno o spošto-nju Gospodovih dni. Ali ni sramota, kdor tako dela, da zaposli par delavcev v nedeljo in jim tako onemogoči vršiti verske dolžnosii, ko bi med tednom lahko dobilo nebroj potrebnih zaslužka? SELCA Prosvetn. Katoliško prosvetno društvo vpri-zori"v nedeljo, dne 7. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v Krekovem domu igro ..Reka". To jc zanimiva in lepa drama v treh dejanjih, ki jo je spisal Maks Halbe, prestavila pa Minka Goveknrjeva. Igra bo nekaj posebnega tudi radi tega, ker bo nastopil v glavni vlogi gost, igralec iz Ljubljane. Vljudno vabimo k tej prireditvi. GORICE Zadnjo nedeljo zvečer so v znak hvaležnosti in veselja zagoreli kresovi, ker smo si izvolili župana za tako zaželjeno občino. Udeležba je bila zelo dobra in sicer 77%. V nekaterih tet-seh goriške in tresteniške župnije kar 95 — 100%. S tem smo pokazali hvaležnost in zaupanje našemu voditelju dr. Korošcu in slovenskemu banu dr. Natlačenu. Župnija Trstenik je dala 66% udeležbe. Čeprav so nekateri močno propagirali abstinenco od hiše do hiše z grožnjami in obljubami ter z letaki in pijačo, pa z vsemi skrajnimi levičarji, bolniki in odsotnimi volile! niso mogli doseči za abstinenco 50% volileev. kolikor so hoteli doseči. S tem sme volilci tudi hoteli pokazati, da znamo samostojno misliti in da hočemo biti s-obodni katoliški Slovenci ter, dn smo za gospodarski napredek in blagor občanov. BESNICA V zadnjem Gorenjcu popisuje nekdo vlom v župnišče. Pri tej priložnosti pa je pozabil povedati, da so v isti noči, ko je bilo vlomljeno v župnišče, nedaleč od istega, v neki zakotni žga-njarni, kakor običajno, igrali na karte nekateri iz Zg. Besnice. Šele pozno čez polnoč jim je vendarle prišlo na misel, dn bo treba iti k počitku. Razume se, da pri tuki dolgi igri ni bilo brez alkohola. Obiskovalci te ..žganjarne" sami govorijo, da se tam pije alkohol v petek in svetek popolnoma nemoteno. Poleglega pa gostom tudi postrežejo s cigaretami, čeprav lastnik nima ne za prvo, ne za drugo nobenega dovoljenja. Lastnik te ..žganjarne", ki ima obenem tudi trgovino z. mešanim blagom, si misli, da sme tudi prodajati špirit mešun z vodo ali obratno, ter sadjevec itd. in je trdno prepričan, dn mu ne more nihče priti do živega. Razneslo se je tudt, da se je lastnik ..žganjarne" celo izrazil, da proda sam več alkohola, kakor vsi besniški gostilničarji skupaj. Ako je to resnica, potem je to ooniževaino za naše gostilničarje, ki drže roke preveč križem in ki jim stvar gotovo ni neznana. Skrajni čas je, da se temu zakotnemu uživanju alkohola napravi konec. Dolžnost vseh dobro hotečih občanov pa je, da oblasti pomaga, da se v »brlogu" počisti vse, kar ne spada tja. BREZJE - MOŠNJE Sredi meseca svečana tek. leta, so se sestali v Ljubnem, v gostilniških prostorih »edinega tovarnarja gredeži" v celi Jugoslaviji, — kate- -ra pa ima danes vsled »previsoke davčne obremenitve" samo enega delavca, — in so po za-nosnem in vseskozi nalahno bodrilnem pozdravnem govoru duševnega voditelja JNS stranke v občini Mošnje sklenili, da zapojejo slavo prejšnjemu županu g. Tonejcu. Govornik je z čudnimi dokazi, da je JRZ stranka v občini Mošnje tik pred razsulom, bodril g. Tonejca, da naj ne obupa, da naj v boju do končne in popolne zmage vztraja, ter ga je — sam, kot daleč znani večni števni kandidat — zagotovil, da bodo še pred Veliko nočjo ponovne občinske volitve in da bo JNS stranka pri teh volitvah postavila g. Tonejca ne samo za kandidata župana, ampak ga tudi izvolila, tokrat pa brez pomoči bajonetov. Katero Veliko noč se bo pa to zgodilo, pa je g. govornik najbrže iz previdnosti zamolčal. Da bi pa tudi ostali zunanji svet zvedel — »slavnem in za občino Mošnje zaslužnem" — delovanju gospoda Tonejca, pa so poslali v »Domovino" dopis, katerega je »Domovina" tudi dne 20. svečana t. 1. dobesedno objavila. Gotovo ne bi odgovorili na ta dopis, ako se dopisnik ne bi povzpel do. gorostasne trditve, da je gospod Tonejc kot župan dosegel, da je občina Mošnje dobila planino Pungrat. Zato pa se gospod Tonejc ne sme jeziti na nas in se mora zahvaliti samo dopisniku »Domovine", ako bomo* danes mi — odgovarjajoč dostojno iu povsem resnično — dokazali z neizpodbitnimi dejstvi, da občina Mošnje v zadevi planine Pungrat nikakor ne more prištevati gospoda Tonejca med njene zaslužne, pač pa le med njene škodljive župane. Prvi in prvotni sporazum z zastopnikom veleposestva gospoda dr. barona Borna glede planine Pungrat je naredil g. Pohar Florijan, nekdanji župan občine Mošnje. Ta sporazum bi moral gospod Tonejc nadaljevati in izpopolniti. Toda gospod Tonejc se ni brigal za dobrobit občine in starih interesentov planine. G Tonejc je kot predsednik občine skočil svojim lastnim ' občanom v hrbet in jih s tem svojim čudnim dejanjem oškodoval dvojno: 1. pripravil jc ob pašne pravice svoje lastne revne občane, 2. pa je na škodo starih interesentov planine podpiral zadrugo, katere ustanovitelj in član je on ram. Dopisnik »Domovine" trdi, da so v tej zadrugi samo revnejši posestniki. Nam je prav! Kajti potem morajo biti v tej zadrugi samo duševni reveži, ker gmotnega reveža — člana te zadruge ne poznamo niti enega. Vprašamo g. Tonejca, zakaj je dai za odkup planine in pašnih pravic lov na planini, medtem ko druge občine, ki so bile tudi deležne teh dobrot, niso dale prav nobene odškodnine. Res je, da je občina oziroma gospod Pangerc kot župan in njegov namestnik Mnrčun prodal deleže za 9000 Din. Zato pa tudi vsa čast našemu županu, kateri je s tem dejstvom res pomagal občini in samo občini, nikakor pa ne sebi in svojim zvestim pristašem, kakor je to naredil gospod Tonejc. G. Tonejc, povejte nam vendar, koliko para koristi pa je imela občina Mošnje od Vaše znamenite kupčije? Največja korist od tega, kar je s trudom in s požrtvovalnostjo naredil naš sedanji župan, pn je ta, da so upravičenci na planini Pungrat sedaj v strnjenem okolišu k. o. Brezje, kar bo velikega pomena pri vseh zboljševalnih delih, ki so radi slabega stanja planine nujno potrebna. To smo bili prisiljeni povedati javnosti, da ne bo zapeljana, ako bo pa potreba, pn bomo še govorili. Kmetijstvo Nakup mrjaščkov in dodelitev brezplačnih umetnih gnojil zn poizkuse od strani okr. kmet. referenta. ("estokiat se oglasi pri nas' v uradu kak kmetovalec in prosi zn odkup mrjaščkov v plemenske namene ali pn prosi za dodelitev brezplačnih umetnih gnojih v poizkusne namene. Ker prosilcem pri najboljši volji ne mo.em ustreči, pojasnjujem: 1. ) Ne morem kupovati subv. mrjaščkov za okr. kmet. odbor — kakor bivši referent g. Su-stič —, ker se moj delokrog in posredovanje za dodelitev subv. mrjaščkov razteza na prav majhno področje snmo na kranjski okraj, tudi ne več nn škofjeloški okoliš in druge gorenjske politične okraje: Radovljica in Kamnik, katera okroja je čestokrnt obsegal delokrog g. Susti-čn, ki je bil svoječnsno posebej imenovan od kr. banske uprave za nakupnega strokovnjaka za mrjusce za celo Gorenjsko. 2. Tudi ne morem dodeljevati brezplačno umetnih gnojil v poizkusne svrhe, ker mi tovarne oz. njih zastopniki ne nudijo —- kakor g. Sustiču — brezplačno umetnih gnojil v poizkusne in propagandne numene. Wernig, okr. kmet. referent. Büffl STRAN « »GORENJEC« Iž življenja Kmečke zveze REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE 2VEZE. Poročali smo že v zadnji številki ..Gorenjeu" in obvestili z okrožnico vse krajevne edinice da ima Kmečka zveza v nedeljo dne T. marca 1937 svoj icdni letni občni zbor. ki se bo vršil v Frančiškanski dvorani v Ljubljani ob 10. Uri dopoldne. Vsa tozadevna navodila smo dali v okrožnici in prosimo, da se po njili ravnate. Takoj po občnem zboru se bo vršilo v istem prostoru tudi kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili trije borci za kmečke pravice. To zborovanje se bo pričelo nekako ob pol il. uri. Opozarjamo vse, da je dostop na občni zbor dovoljen samo delegatom posameznih edinie. ki se bodo izkazali z vstopnico, katere je razposlal glavni odbor Vsi drugi, ki se želijo udeležiti kmečkega zborovanja naj počakajo, da bo občni zbor končan. Vhod v dvorano, kjer se bo vršil občni zbor je iz frančiškanske idice. V okrožnici smo omenili, da smo v sv rho čimvečje udeležbe zaprosili prometno ministrstvo za četrtinsko vožnjo. V nedeljskem ..Slovencu" in ..Slovenskem gospodarju" smo tudi na enem mestu objavili, da je prometno ministrstvo naši prošnji ugodilo in dovolilo 75"/» popust. To sporočilo pa ni točno. Napravila se je namreč pomota vsled telefonskega prenosa. Da ne Jjo kakšnega nesporazumljenja sporočamo vsem delegatom in onim, ki se mislijo udeležiti zborovanja, da je prometno ministrstvo z odlokom pod M. S. 3824-37 z. dne 27. februarja 1937 dovolilo samo polovično vožnjo od 4. do 10. marca. Te olajšave se lahko posluži samo oni. ki pri-povratku izkaže, da se je udeležil zborovanja. Znto naj da vsakdo, ki se misli okoristiti s tem popustom in ne z nedeljsko povratno karto, legitimacijo, ki jo bo dobil na odhodni postaji, žigosati z našim pečatom. To se bo opravljalo takoj po zborovanju v prostoru pred dvorano. Vse nadaljno. kar bi še bilo važno, se vam bo sporočilo na zborovanju samem. Opozarjamo še enkrat, du se zborovanja iu o!>čnega zbora udeležite točno, da ne bo nepotrebnega zavlačevanja. Ne pozabite prinesti s seboj vstopnic! Sestanek kmečke zveze v Nevljah. Krajevna Kmečka zveza v Nevljah se p«! vodstvom agil-nega načelnika gospoda Novaka prav živahno giblje. Skoro vsak teden se vršijo po maši krajši sestanki na katerih sam gospod načelnik ruz-laga važnu vprašanja, ki se tičejo kmeta. V nedeljo dne 21. t. m. pa je priredila širši sestanek, katerega se je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze. Razložil in povdarjal je pomen in važnost Kmečke zveze ter dokazoval, da je težkemu položaju, v katerem Se nahaja danes naš kmet, kriv mnogo sam vsled pomanjkanja Stanovske ZateSti. Skupnosti in enotnega nastopu manjka kmečkemu ljudstvu in dokler se ne bo vsak kmet tega zavedal, ne bo mogoče misliti na izdatno izboljšanje. Po njegovem govoru je stavil nekaj pripomb še gospod Novak, zatem se je pa razvila živahna debata, v katero so posegli člani sami. pozdravljajoč Kmečko zvezo, ki bo prinesla rešitev kmečkemu ljudstvu. Z zadovoljstvom so odšli iz. zborovanja, prežeti trdne volje, da bodo zri svojo stanovsko organizacijo naredili vse. dii bo č m močnejša in čim uglednejša y svojih nastopih. Ustanovni občni zbor krajevne kmečke zveze v Naklem. Malo pozno, pa tem živahnejše se je vršil v nedeljo ustanovni občni zbor Kmečke zveze v Naklem pri Kranju. Z ustanovitvijo te krajevne edinice je organizacija kmečke zveze \ kranjskem srezu skoro popolnoma izpeljana. So pa tudi pravi kmečki voditelji v tem kraju, ki naj ImmIo za vgzled in vzpodbudo vsem drugim, S svojim delom so že ponovno dokazali, da se z dobro voljo da marsikaj narediti. Nedeljski občni zbor v Naklem pokazal veliko razgibanost gorenjskega kmeta in krepko voljo do dela v stanovski organizaciji /. vnemo, s ketero so ustanovili Kmečko zvezo nuj vodijo ttldi za naprej vsa prizadevanja za dobrobit ŠPORT Strelske tekme s Ilobortov kami strelske družine * Tržiču se vršijo odslej vsako nedeljo od 9, do 12. ure dopoldne v salonit hotela Pošte. Zaključek tekmovanja bo na Cvetno nedeljo dne 21. t. m. hi dan se tekmuje od 9, me dopoldne do (). me zvečer. Nakradeni bodo dobili lepa darila. K tem tekmam so vabljeni vsi Tr- žičani. tudi gospe in gospodične. /,i katere bodo poSebne tarče in darila na razpolago. Strelska družina v Kranju sporoča, da bodo zaključne celodnevne tekme * Robertov kami kot vsako leto na Belo nedeljo, ("as in kraj se bo naznanil pravočasno. Prosimo cenj. meščanstvo, da se pridno udeležuje strelskih vaj, ob sredah zvečer v dvorani hotela Stara pošta, ker se le z vajami pridobi poirebna rutina v sigurnih zadetkih. Profesor (prižiga cigareto): „Rcs so slabe cigarete, že tri vžigalice sem porabil, pa še ue morem kaditi!'" Učenka: ..Gospod profesor, saj imate vendar samo „cigaretšpic" v ustih!" H1HLI 06LRSI Za vsako besedo v malih oglasih ?,e plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Touejc tapetnik, v hiši K- Kocbeka. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Veliko lepo skladišče nu Mestnem trgu se odda po ceni v najem. Naslov t upravi. Vina najboljša in naravnost od vinogradnikov dobavljena dobite v Zadružni zalogi vin — Ovsenik Janez, Predoslje. Odda se soba s štedilnikom, cesta II. Kranj . 'oizve se Stara Večja vsota denarja se j<; izgubila v nedeljo od kolodvora do Narodnega doma. Pošten najditelj se naproša da proti nagradi odda najdeni denar v upravi našega lista. Odda se s I. aprilom dvosobno stanovanje na Blejski cesti št. 5. Večjo množino sadnega drevja: jabolka, hruške, češnje iz. sadnega zbora so ugodno naprodaj. ( ene zmerne. Hafner kocijan. Dorlarje H. Skofja Loka. . Trgovino t mešanim blagom in stanovanjem dam več letno v najem v Kranju na prometni točki brez konkurence. Poizvp se v knjigarni Ilirija. Rndi ž'-nidbe Iščem dobro žensko-vdov o z doto v vrednosti do 20.000 Din. Ponudbe poslati na upravo pod ../.enidba". Prodam stavbno parcelo (ca 2300 ni-) z napeljanim vodovodom, luč je poleg. Po regularnem načrtu ni tangirana. Ponudbe na Lade, Bavdek. Ljubljana, Podmilščakova 16/11, Iščem dvosobno stanovanje s pritikliuami takoj zunaj mestu. Ponudbe do ponedeljka na upravo lista. Prodam Singer levoročni šivalni stroj za čevljarja skoro nov za enotretjinsko vrednost, t. j. Din 1.800 — Franc Jenko trgovec z usnjem — MFJ)VODK POZOR 1 POZOR! ČEVLJARJI! V zalogi imam vsakovrstno usnje domačih in tujezemskih tvornic — kar želite, to dobite samo v Medvodah Velika jubilejna prodaja tvrdk« na tu . , ji '•*). ■ j ' . '« »;• -■• <; b LOGAR & K A L A N nasl. Srečko Vidmar manufakfurna zaloga — K t? A N J Za jubilejno leto si je tvrdka nabavila ogromno izbiro češkega, angleškega in domačega blaga, po najnižjih b rezko n k uren čn i h cenah, poleg katerih bomo nudili vsakomur še posebej 10% popusta Izkoristite redko priliko in naše jubilejne cene v letu 1937. Važno 2&a v&e Za velikonočne praznike bi radi imeli lepe nove •čevlje — za bližajoče se ture po hribih bi radi imeli trpežne ugodne gojzarje — za k narodni noši Vam manjka še lepih škorenj in k ženski lepih nizkih čevljev. Obrnite se takoj k čevljarskemu mojstru eJatlkfi Perčič-u Rupa 30 p. Kranj in Vas bo z vsem zadovoljivo postregel. Cene izdelkom so skrajno nizke — res konkurenčne. Pri naročilu se boste sami v vsem prepričali! Poacor živinorejca I Uprava komendske nadarbine Reberca na Jezerskem vabi kmete, da prijavijo živino za pašo na planini ..Komatevra'*. Vpoštevajo se le prijave došle do 20. marca 1.1. Pogoji so na vpogled pri upravi. rt r a n j, dne 25. februarja 1937. Za upravo inž. IGO KRAUT (Ljudski dom) r. z. zri, t Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilfie vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Berite in Širite „Gorenjca" VINA dolenjska, štajerska in lite pri Centralni Ijani - Frankopanska ulica 11 ijersKa in sploh vseh vrs kupite pri _Centralni vinarni v Ljul Zares lepa darila dobre ure, kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejše le pri i£. Rangus zlatar in sodni cenilec v Kranj-u Istotam se strokovno in pod garancijo izvrše vsa popravila ali v,novo predela vsa zlatnina, srebrom«, ure j,jt.d„ Za arednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranj