Glasilo je bilo dne 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Domžale, 22. december 1979 Leto XVIII - St. 14 Poštnina plačana v gotovini! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE VEDETI MORAMO KAKO BOMO RAZPRAVLJALI... Ta posebna številka lista SZDL prinaša ponudbe samoupravnih interesnih skupnosti o tem, kakšne bodo in koliko bo različnih storitev za vzdrževanje in razvoj družbenega standarda delavcev in delovnih ljudi ter občanov v naslednjem srednjeročnem obdobju. Te ponudbe upoštevajo potrebe vseh ljudi v občini, možnosti delavcev, ki zagotavljajo te storitve, prostorske in kadrovske možnosti, z druge strani pa so v okviru planiranih dohodkovnih možnosti. To pomeni, da so v odvisnosti od gospodarske rasti. Zveza sindikatov znotraj organizacij združenega dela ter Socialistična zveza v krajevnih skupnostih bosta organizirali javne razprave. Organizirane naj bodo tako, da bodo vsi delavci razpravljali o osnutkih in da se bodo stališča in mnenja delavcev in delovnih ljudi strnila že v temeljni skupnosti ter da bodo posredovana v usklajevanje v samoupravno interesno skupnost, kjer bodo delegati, po svojih dolžnostih opravili zahtevno delo uskladitve. Tako smo v procesu planiranja za naslednje srednjeročno obdobje obrnili nov list - najzahtevnejši. Nastopil je čas, da vsi skupaj, ki smo tako ali drugače vključeni v družbeno aktivnost, planiramo delitev dohodka. Zakaj vsi? VSI SMO PO SVOJIH DELOVNIH PRISPEVKIH OMOGOČALI USTVARJANJE DOHODKA. VSI GA PLANIRAMO IN VSI SODELUJEMO V NJEGOVI DELITVI. TO POMENI, DA SE MORAMO OB TEM PONAŠATI ZELO GOSPODARNO DO SEBE IN DO PORABNIKOV. S temeljitimi razpravami bomo zagotavljali uresničevanje zakona o združenem delu in svobodni menjavi, kar je bila vizija revolucionarnega gibanja delavskega razreda skozi zgodovino. Sedaj je to stvarnost. TO NI SAMO PRAVICA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU, TO JE TUDI NASA VELIKA ODGOVORNOST, DA USTVARJAMO KAR NAJVEČJI DOHODEK IN ZAGOTAVLJAMO SKLADNO RAST NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENE AKTIVNOSTI. Ta pravica pomeni tudi medsebojno spoštovanje vseh delavcev in njihovega dela. To pa lahko zagotavlja le odgovorna razprava na enakopravnih osnovah. Občinska konferenca SZDL Domžale NAČRTOVANA RAST DRUŽBENE PROIZVODNJE PLANIRAMO, DA BO DOHODEK RASTEL PO LETNI STOPNJI ZAPOSLENOST NAJ BI SE LETNO POVEČALA ZA... AKUMULATIV-NOST VSEBINA: PROGRAMI IN POROČILA OBČINSKIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI OBČINSKI SVET ZS VABI VSE OOZS V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH, DA ORGANIZI RAJO JAVNO RAZPRAVO OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA DOM 2 A LE PROGRAM ZA LETO 1980 SKUPNOST PAHLJAČA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTI Program Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1980 so delavci in drugi delovni ljudje, udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinske izobaževalne skupnosti Domžale za obdobje 1976-1980, sprejeli novembra 1978 (Občinski poročevalec št. 15, 11. november 1978). V dodatku k samoupravnem sporazumu srednjeročnega plana OIS za leto 1980 je program izražen v cenah iz leta 1979, zato so udeleženci samoupravnega sporazuma določili, naj se združevanje sredstev za leto 1980 valorizira na osnovi ocene o gibanju cen, ki jo bo jeseni 1979 dal Izvršni svet Skupščine SRS in ob upoštevanju ocene rasti družbenega proizvoda za leto 1980, ki jo da Izvršni svet Skupščine občine Domžale. Na tej osnovi znaša valorizacija programa Občinske izobraževalne skupnosti po cenah za leto 1980 15,2 odstotka v primerjavi s cenami v letu 1979. Izobraževanje pedagoških delavcev na posvetovanjih in seminarjih Knjižne nagrade najboljšim učencem Srečanje upokojenih delavcev, ki so bili zaposleni na šolah v občini Domžale Operativna rezerva A) SKUPAJ OBČINA Oddelki osnovne šole za odrasle pri Delavski univerzi Prevozi šolskih otrok Vzdrževalnine za učence, ki so do tega upravičeni po zakonu Štipendije za pedagoške poklice Prevozni stroški za šolo v naravi Testiranje učencev pred vstopom v 1. razred Zdravstveni pregledi osebja na šolah Sofinanciranje Delavske univerze za organizacijo šole za starše, vzgojna predavanja osnovnošolskim otrokom in družbenopolitično izobraževanje piosvetnih delavcev 300.000,00 din Sofinanciranje Občinskega poročevalca po samoupravnem sporazumu 80.000,00 din Sofinanciranje društev in organizacij po sprejetih samoupravnih sporazumih Društva, ki vključujejo osnovnošolsko mladino so: Zveza prijateljev mladine 231.000,00 din Občinski odbor Rdečega križa 126.000,00 din Občinska zveza za tehnično kulturo 500.000,00 din Sofinanciranje skupnih strokovnih služb SIS in stroški delovanja samoupravnih teles Občinske izobraževalne skupnosti Domžale 1,300.000,00 din Stroški pobiranja prispevkov od delavcev z zasebnimi sredstvi 1,000.000,00 din Socialne intervencije za učence osnovnih šol 200.000,00 din Anuitete za gradnjo šol, pri katerih še niso odplačana posojila. Za dolgoročna in kratkoročna investicijska posojila pri novih objektih 8,400.000,00 din 30.000,00 din 40.000,00 din 30.000.00 din 600.000,00 din 115,763.000,00 din Vzajemnost v SR Sloveniji Združevanje sredstev v republiki za posojila pri graditvi osnovnih šol 1,803.000,00 din Program skupnih nalog v SR Sloveniji - osnovno izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem1, razvoju v republiških zavodih - šolstvo narodnosti in etničnih skupin - dopolnilni pouk v slovenskem jeziku za otroke delavcev v tujini - sofinanciranje otroškega in . mladinskega tiska B) SKUPAJ REPUBLIKA VSEGA 3,592.000,00din 5,395.000,00 din 121,158.000,00 din Investicije v letu 1980 bo Občinska izobraževalna skupnost izvajala skladno s sprejetim programom tretjega samoprispevka o obnovi sedanjih in graditvi novih osnovnih šol na območju občine Domžale. Po tem planu bo v prihodnjem letu zgrajena osnovna šola Vencelj Perko za 960 otrok v eni izmeni ter obnovljene šole v Dragomliu, Krtini in Vrhpolju. Skupna vrednost teh investicij znaša 95 milijonov dinarjev. Program na področju vzgoje in izobraževanja prinaša v letu 1980 pogoje za nadaljnji razvoj osnovnega šolstva, še zlasti z 32 novimi učilnicami v novi šoli Vencelj Perko, ki bo s tem razbremenila druge šole in novimi oddelki celodnevne šole na manj razvitih območjih. Po vsebini ostaja program Občinske izobraževalne skupnosti Domžale za leto 1980 enak, kot so ga lani sprejeli delavci v združenem delu in obsega naslednje: Dejavnost osnovnih šol: V letu 1980 bo na območju občine Domžale 8 popolnih in 8 podružničnih osnovnih šol s 5.555 učenci v 199 oddelkih. Osnovno šolo s prilagojenim programom na Homcu bo obiskovalo 220 otrok v 22 oddelkih. Za celodnevno šolo je v programu 49 oddelkov, kar je za 15 oddelkov več kot v letu 1979 in bodo lahko uvedli celodnevno šolo za nižje razrede v Krašnji, Moravčah in Krtini. Oddelkov podaljšanega bivanja bo 16, male šole pa 35. Ovrednoten program za dejavnosti osnovnih šol z vsemi obšolskimi, interesnimi in drugimi dejavnostmi znaša 94,673.000,00 din Dejavnost glasbene šole: V tej vzgojnoizobraževalni organizaciji združenega dela bo v prihodnjem letu 520 učencev, kar je v skladu s sprejetim srednjeročnim načrtom, za kar bo združeno delo namenilo 4 g56.O0O 00 din Druge dejavnosti: 282.000,00 din 1,850.000,00 din 150.000,00 din 705.000,00 din 200.000,00 din 30.000,00 din 180.000,00 din predlog razvoja vzgoje in izobraŽevanja v obCini domžale za obdobje od 1981 do 1985 OBOGATENA VSEBINA DELA Osnovna usmeritev razvoja na področju vzgoje in izobraževanja bo tudi v prihodnje poglabljanje idejnosti pouka, uvajanje sodobnih pedagoških spoznanj v šole in organizacijo novih oblik vzgoje in izobraževanja. Vsebinsko bo to področje uresničevalo koncept osnovne šole, ki je opredeljen v družbenopolitičnih dokumentih in zakonskih določilih, poglabljalo samoupravne odnose na osnovi svobodne menjave dela z zagotavljanjem kadrov in sodobnejših prostorskih pogojev. To velja še zlasti za celodnevno šolo, ki mora zagotoviti še bolj kakovostno vzgojnoizobraževalno, družbenopolitično, samoupravno, kulturno, športno, tehnično in drugo aktivnost učencev skladno z našimi družbenimi vzgojnoizobraže-valnimi smotri oblikovanja celovite osebnosti. Šola naj postane tesneje povezana z združenim delom in krajevnimi skupnostmi. Hkrati si bodo vsi udeleženci sporazumevanja na tem področju prizadevali, da bodo poglabljali delegatske odnose ter samoupravno organiziranost šol z združevanjem skupnih nalog in opravil. Pri razvoju vzgoje in izobraževanja na območju občine Domžale je značilna hitra rast prebivalstva, še zlasti mladih družin, velika zaposlenost žensk in obeh staršev, kar zahteva povečanje združenih sredstev za to področje. Zato je potrebno pri uvajanju novih dejavnosti temeljito dogovarjanje v združenem delu o njihovem obsegu v prihodnjem petletnem planskem obdobju. Na področju usmerjenega izobraževanja so bile sprejete smernice s konkretnimi usmeritvami. Razvoj na tem področju temelji na preobrazbi sedanjega srednjega šolstva in večjem vključevanju mladine in odraslih v usmerjeno izobraževanje. Pogoji za takšno usmeritev bodo korenite vsebinske spremembe, načrtovanje kadrov v združenem delu, tesnejše sodelovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij združenega dela s temeljnimi organizacijami združenega dela materialne proizvodnje ter zagotovitev kadrovskih in prostorskih pogojev. V predlogu razvoja vzgoje in izobraževanja za obdobje 1981—1985 je predvidena zagotovitev večini šol enoizmenski pouk in s tem možnost razvoja celodnevne šole, podaljšanega bivanja ter interesnih dejavnosti.. Število osnovnošolcev se bo povečalo od 5.555 v letu 1980 na 6.500 v letu 1985, kar pomeni, da bo takrat v občini Domžale 241 oddelkov osnovne šole. Osnovno šolo s prilagojenim učnim programom bo obiskovalo 226 učencev v 30 oddelkih. V naslednjem planskem obdobju bodo s programom tretjega samoprispevka ustvarjeni prostorski pogoji, za vključitev preko 50 odstotkov učencev v celodnevno šolo. Ker pa je potrebno razvojne .-.meri vsklajevati z gibanji v gospodarstvu, je v predlogu razvoja predvideno, da bo v letu 1985 v celodnevno 5olo vključenih 2300 učencev z devetdesetimi oddelki, kar pomeni 35 odstotkov vseh osnovnošolcev. Posebno pozornost pa bodo šole posvečale vsebinski zasnovi celodnevne šole, ki se je že uveljavila in bodo v prihodnje zanjo obstajali boljši pogoji. Poleg tega je predvidenih še 19 oddelkov podaljšanega bivanja s 520 učenci. Značilno za prihodnje petletno obdobje je tudi pospeševanje male šole in zgodnejše vključevanje otrok v osnovno šolo. Tako je v letu 1985 predvidenih 45 oddelkov male šole. Na šolah, kjer ni vzgojnovarstvenih ustanov, je predvidena mala šola s 350 urami na leto, ki jo šole organizirajo nekaj dni v tednu skozi vse šolsko leto. Pomemben dejavnik za uspešnost učencev v osnovni šoli bo urejena prehrana. V razvojnih možnostih so predvidena sredstva za nove prostore, regresiranje, vodje šolske prehrane in kuharice v celodnevni šoli. Šolsko malico bodo prejemali vsi učenci osnovnih šol, kosila pa 2.500 otrok. V osnovnih šolah bodo še nadalje krepili obšolske interesne in druge dejavnosti kot pomemben del življenja in dela. Hkrati vodijo te dejavnosti k pripravi celodnevne šole v krajih, kjer še ni pogojev, da bi jo uvedli. V osnovno izboraževanje ob delu bo vključenih letno do 50 kandi- datov v dveh oddelkih. Glasbena šola bo povečalo število učencev na 640, v skladu z opredelitvijo naj ta dejavnost zajema 10 odstotkov od skupnega števila otrok v osnovni šoli. Pri načrtovanju usmerjenega izobraževanja v občini Domžale so opredeljene usmeritve, ki so bile že sprejete na vseh zborih skupščin Občinske izobraževalne skupnosti in Skupščine občine Domžale. Te usmeritve so: - usnjarstvo, galanterija, kemija - kovinarstvo, strojništvo - blagovni promet z ekonomskimi, denarnimi, knjigovodskimi, računovodskimi, mehanografskimi in drugimi usmeritvami - kmetijstvo, agroživilstvo, veterina. V investicijski dejavnosti bo zagotovljenih 1.800 novih mest. To je po sedanjih normativih 60 novih učilnic s telovadnicami, prostori za prehrano in drugimi večnamenskimi prostori. V programu je tudi nova šola s prilagojenim predmetnikom in novi prostori za usmerjeno izobraževanje. V tem obdobju je potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo in sprejeti rezervate na zemljiščih za objekte, ki so predvideni v dolgoročnem načrtu s področja vzgoje in izobraževanja. OSNUTEK SREDNJEROČNEGA PROGRAMA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981-1935 PO CENAH V LETU 1978 Dc^a^nost osnovnih šol Doja-vnost glasbene šolc-Odielki osn.š.za odrasle pri DU Prevezi šolskih otrok >zdrževalnina za učence,ki no do tega upravičeni po zakonu utipencije za pedagoške poklice Prevczni str.za šolo v oarevi Eegresir.šol,m3lic-l,-din na obr. Zr šolske učbenike "uharice v celodnevni šoli Folska športna značka Iritiranje uoc-ncev pred vstopom v 1. razred Zdravstveni prosi.c~^b.na šolali IVir.pregl.učencev osn.šol za le-isrvanja,šport.tek.in šolo v naravi Sofinanciranje Del.univ.za org. Iole za starše,vzgoj.predav.osnov-no5ol,otr.in dr.politič.izobraž. j._'Osv~t .delavcev Cofir.Obč.poroč.po somoupr.spor. Rofir.društev in org.po sprejet. same upr.. sporazumih 'iru! tva,ki vključ. osn. šol.mlad. so: 2.veja prijateljev mladine Oočinski odbor RK Občinska zveza za teh.kulturo Izvajanje nalog s področ.lj.obr. Fofii .sk.strok.služb SIS in str. delov.samoupr.teles OIS Domž. Scr.pobir.prisp.od delavcev z zaseb.sredstvi čtro) .del.na osn.šol:pedagog, psiholog,soc.del. ,knjižničar, in vodja šol.prehr. fc"ic.intervencije za učence osnevnih šol Anuitete za gr.šol,pri katerih še niso odplač.posojila.Za dolgoroč. 5n 1 ratkoroč.investic.posojila uri novih objektih Izobrnž..ped. del.na posvet.in *en:.narjih , Knjižne nagrade najboljšim učene. AreSuuje upoko j .delavcev,ki so bili zajosl.na šolah v obč.Domžale Operativna rezerva_ A/ SKUIAJ OBČINA_ Vzajearost v SR Sloveniji -združ.sred.v repub.za posojilu pri graditvi osn.šol Progran skup.nalog v SR Sloven. -osn.i:obraz.in uspoBab.otrok z motnjami v telesnem in du- 1981 198? 1983 1984 1985 78,o65-ooo 4,855.ooo I8I.000 1,800.000 81,493.ooo 5,o29.ooo I8I.000 l,85o.ooo 84.9oo.000 5,2o6.ooo I8I.000 1,9oo.ooo 88.613,000 5,382.ooo I8I.000 1,95o.ooo 92,061.000 5,647.000 I8I.000 2,000.000 150.000 70C.000 14C.000 l,24o.oeo 650.000 l,5oo.ooo 120.000 155.000 750.000 170.000 l,24o.ooo 650.000 l,5oo.ooo 120.000 I60.000 800.000 200.000 1, ?M 0.000 650.000 l,5oo 000 120.000 170.000 850.000 250.000 l,24o.ooo 650.000 1,500.000 120.000 I80.000 900.000 300.000 1,24o.000 650.000 1,500.000 120.000 30.000 150.000 55.ooo I60.000 4o.ooo 175.000 45.000 190.000 50.000 200.000 150.000 150.000 150.000 150.000 150.000 300.000 80.000 300.000 80.000 300.000 80.000 300.000 80.000 300.000 80.000 215.000 112.000 398.000 4oo.000 l,o5o.ooo 800.000 2,600.000 200.000 30.000 30.000 25.000 500.000 215.000 II2.000 398.000 400.000 1,050.000 800.000 2,6oo.000 200.000 215.000 112.000 398.000 400.000 1,050.000 800.000 2,600.000 200.000 215.000 112.000 398.000 4oo.ooo l,o5o.ooo 800.000 215.000 112.000 398.000 4oo.ooo 1,050.000 800.000 2,6oo.ooo 2,600.000 200.000 200.000 8,000.000 8,000.000 8',ooo.ooo 3,000.000 8,000.000 30.000 50.000 25.000 500.000 50.000 5o.000 25.000 500.000 50.000 30.000 25.000 500.000 30.000 30.000 25.000 500.000 lo4.469.ooo 64o. o o o" lo8.223.ooo 640.000 2,241.000 2,241.ooo lll.962.ooo 116,q31._ooo 119.919.000 4So.OO 4B0.000 48"o.ooo 2,o81.ooo 1,920.000 l,92o.ooo 1981____1982_1983__ 1984_1985 šev.razvoju v republ.zavodih -šolstvo narodnosti in etc.ic.ekop. -iopolnil.pouk v slov.jeziku za itr.delavcev v tujini -lofinanc.otroškega in mladinskega tiska__ B/ SKUPAJ REPUBLIKA 2,881.000 2,881.ooo 2,561.ooo 2,4oo.oo6 2,4oo.ooo VdEGA lo7,350.000 lll,lo4.ooo 114,523.000 118,431.000 122,319.000 Zaradi varčevanja s prostorom smo nekatere besede v besedilu preglednice zmanjšali; hvala za razumevanje! PREDLOG RAZVOJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SR SLOVENIJI V OBDOBJU 1981—1985 Na podlagi razvojnih možnosti, ki so prikazane za posamezne elementa vzgoje in izobraževanja izhaja projekcija sredstev za naslednje srednjeročno obdobje. Vse vrednosti so izražene v cenah leta 1978. Projekcija sredstev zajamčenega programa osnovnega izobraževanja za naslednje srednjeročno obdobje ne vključuje sredstev za celodnevno osnovno Solo, ker temelji samo na zakonsko predpisanem programu osnovne lote. Skupni program in program vzajemnega investiranja v osnovne iole pa temelji na izhodišču, da se v naslednjem srednjeročnem obdobju njihov obseg ne bo povečeval. PROJEKCIJA SREIETIiV PROGRAMOV OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V LETU 1981-1985 V OKVIRU PLnHIlUMaGA 0B3.JGA NOVIH DEJAVNOSTI Zasenčeni pro/rem brez celounevne Solr j;.u pni program 1961 i. 445 123 34 1938 -..Ml 34 1983 ■. :><3o iste 34 ene 1978 191,4 v tnio din 1985 JkupaJ 5o 2.72i 123 34 34 12.908 64o 17o g.6o7 2.673 2.742 2.812 2.334 13.718 Poprečne prispevne stopnje za zajamčeni del programa, za skupne • naloge in za vzajemnost se zaradi prej povedanih izhodišč v srednjeročnem obdobju znižujejo. PROJEKCIJA 3RBD3TEV ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V LETIH 1981-1985 oena 1978 mili Joni din 1981 1982 1983 1934 1935 3!:uppJ - probrani zp Izobraževanje 2.746 2.922 3.069 3.235 3.378 15.350 Varianta I lnvesti-oije * 175 175 175 175 175 875 Variante II inve— stlolje » 429 429 429 429 429 2.145 - Skupne naloge 256 256 256 256 896 1.280 3KUPAJ ZA U3MERJENO IZOBRAŽEVANJE Variante I Varianta II 3.177 3.431 3.353 3.6o7 3.5oo 3.754 3.666 3.92o 3.8o9 4.o63 17.505 18.775 x brez inveatioij v domove in v okviru planiranega razvoja brez novih dejavnooti nskupaJ s trenutno predvidenimi novimi lnvestioijami PROJEKCIJA SREDSTEV ZA INVESTICIJE V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V LETIH 1981-1935 (s trenutno predvidenimi novimi lnve.itiolJami) oene 1978 v milijonih din Investlolje 1981 1932 1983 1934 1985 Skupaj v Šolske zgradbe in opremo 219 219 219 219 219 l.o95 - domovi 21o 21o 21o 2 le 21o l.o5o SKUPAJ 429 429 429 429 429 2.145 Skupaj s trenutno predvidenimi novimi investicijami / izobraževanju. Delež sredstev v družbenem produktu bi bil po tej varianti 1,99%. Razprava v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in izobraževalnih skupnostih bo dopolnila razvojne možnosti za naslednje srednjeročno obdobje; z elementi o temeljih planov za vzgojo in izobraževanje, v katerih se bodo izjasnjevali delavci in občani, bodo konkretizirane razvojne usmeritve in oblikovani tudi osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov. %*%%%%%%%%%%%%%%%%%xx%%%x%%x%%%%%%%x%%%%%%%%%> POPascKJ aosvena jtomms tu ojnovi pbojjkcijjj oJjBMU aoiioat. id PROJEKCIJA P'-tuGlt.tiOV V uto 1931-1935 1931 1902 1933 1984 19 J Zajamčeni program brez oelocinevne šole 2,7o t,CA 2,3'! 2,52 2,47 J kupni, pro;:rsm o,14 o,14 o,13 o,12 o,12 Vzajemnost o,o4 o,o4 o,o3 o,o3 o,o3 Prva varianta* projekcije sredstev za usmerjeno izobraževanje temelji izključno na dejavnosti, ki se veča samo zaradi večje vključenosti mladine in odraslih v usmerjeno izobraževanje. Pri investicijah so v tej varianti sredstva za gradnjo domov izključena. Delež sredstev v družbenem produktu po prvi varianti je 1,85 % oziroma po današnjem instrumentariju združevanja sredstev lahko predvideva približno enako prispevno stopnjo na isto osnovo kot v letih 1978 in 1979, to je 7 % od korigirane davčne osnove. Druga varianta projekcije sredstev za usmerjeno izobraževanje vključuje pri investicijah tudi projekcijo sredstev za izgradnjo domov in sredstev za investicije v nekatere objekte infrastrukturnega značaja v vzgoji in SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA V LETIH 1981-1985: Samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva se bodo v razvoji' družbene skrbi za delovne ljudi in občane predvsem zavzemale za: na področju družbenega varstva otrok, se bo izvajala pravica PREDLOG PROGRAMA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA LETO 1980 Cena storitev v letu 1980 ob normalnem porastu cen za predšolskega otroka 1 983 din za dojenčka 2.639 din Glede na gibanje osebnih dohodkov ter meril in osnov za subvencioniranje stroškov vzgojno varstvenega zavoda se bodo participacije staršev gibale v višini 50 % povprečno na ekonomsko ceno storitev. do podaljšanega porodniškega dopusta v najzgodnejšem in najobčutljivejšem obdobju otrokove starosti. Pravice se bodo razširile ter zajele kmečko prebivalstvo, proučil pa se bo tudi položaj matere študentke. Pomoč ob rojstvu novorojenčka bodo prejemali vsi otroci in sicer v obliki zavitka ali družbeno denarne pomoči. Varstvo in vzgoja se bo zaradi velikih potreb postavila v prvi plan, z dodatnim zbiranjem sredstev. S tem razvojem bomo dosegli vključitev vsaj 36 % vseh predšolskih otrok, za šestletne otroke se bo izvajala priprava na malo šolo, razvijale se bodo vse oblike, ki pripomorejo k izenačevanju vseh otrok za vstop v šolo. Otroški dodatek se bo izvajal na ravni občine in sicer se bo variantno urejal glede števila upravičencev ter višine dodatka. Razlika v sredstvih se bo dodajala k sredstvom pri zagotavljanju neposrednega otroškega varstva. Na področju socialnega skrbstva se bodo družbeno denarne pomoči poenotile v SRS tako, da se bodo zagotavljale postopoma do višine 50 % mejnega zneska najnujnejših pokojninskih prejemkov. Višina se bo valorizirala z dvigom življenjskih stroškov. Nadaljevala se bo skrb za ostarele občane in potrebne zavodskega varstva z izgradnjo ustreznih kapacitet. Več podrobnosti se bo posvečalo negi na domu, šolskim malicam, ter subvencioniranju socialnih pravic in dajatev v okviru Samoupravnih interesnih skupnosti. Poudarjala se bo vloga krajevnih skupnosti pri odločanju o pravicah za pridobitev družbeno-denarnih ter drugih pravic. Na področju starostnega zavarovanja kmetov bo potrebno Vazširiti krog upravičencev, ter zagotoviti invalidsko zavarovanje kmetov v smislu izboljšanja socialne varnosti kmečkega proizvajalca. Pravico do starostne pokojnine naj bi poleg čistih kmetov pridobili še zakonci ali drugi družinski člani, preužitkarji, lastniki kmetij katerih, zakonec je delavec, ali zakonec kmeta, ki je lastnik kmetije in zavarovanec v delavskem zavarovanju. Višina starostne pokojnine naj bi se povečala od sedanjih 35 % na 50 % mejnega zneska pokojninskih prejemkov. Elementi programov Samoupravnih interesnih skupnosti v sklopu socialnega varstva opredeljujejo konkretne naloge v obdobju 1981-1985. V letu 1980 se predvideva postopni prenos dejavnosti in sredstev za družbeno materialno pomoč otrokom iz delavskih družin, kasneje tudi podaljšanega porodniškega dopusta na nivo občine (sedaj v republiki). To bo zahtevalo postopno uvajanje strokovnih delavcev za izvajanje del in nalog ter pripravo računovodsko, administrativno-tehničnih pogojev za prehod vodenja postopka in izplačilo otroških dodatkov. Poleg neposrednih oblik otroškega varstva je to najpomembnejša naloga v letu 1980, kajti s tem se bodo postopno vse naloge otroškega varstva (razen solidarnosti in vzajemnosti) programirale in izvajale na nivoju občine. Seveda se bo to poznalo tudi v nasledrjih letih na višini sredstev, ki pa se bo odgovarjajoče v določenem deležu zmanjšala pri programu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. V letu 1980 se bo izvajal sprejeti plan investicijskih vlaganj v nova mesta za predšolske otroke. Tako bodo zaključene pričete investicije v Trzinu in Moravčah dokončane. Urejalo pa se bo vse potrebno za pričetek investicije za 256 otrok v Mengšu. Sredstva zanj kakor tudi anuitete za Trzin in Moravče se bodo pokrivale v večini v letih 1981 in 1982, kar bo pomenilo obremenitev v planskem obdobju 1981—1985. Investicijo v vzgojno varstveno ustanovo Mengeš bo mogoče izpeljati ob ugodnih kreditnih angažmajih izvajalca spomladi 1981. Otroška igrišča so v krajevnih skupnostih nujno potrebna za nemoten otrokov razvoj prirojenih sposobnosti ter vključitvi v družbeno sredino. Za organizirane oblike dela z otroci bo Skupnost otroškega varstva v letu 1980 zopet izvedla natečaj po krajevnih skupnostih za izgradnjo otroških igrišč s pogojem skupnega vlaganja sredstev s krajevnimi skupnostmi. Skupaj s sredstvi za pokrivanje stroškov delovanja služb in drugih dopolnilnih obveznosti bo potrebno združiti 21.101.596 din sredstev. Skupaj bo osnovna investicijska in dopolnilna dejavnost obsegla združitev 38.360,000 din, kar je v skladu z dodatkom k temelju plana razvoja otroškega varstva v občini za leto 1980, ter v celoti programa razvoja O. V. v obdobju 1976 — 80. Naloge se prenašajo v leto 1981 in dlje. OBRAZLOŽITEV ELEMENTOV PLANA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 1981-1985 V obdobju 1981 - 1985 bomo v občini Domžale na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok delovali predvsem: nadaljevali bomo z redno dejavnostjo vzgoje in varstva predšolskih otrok, gradili dodatek za vse otroke v sklopu programa občinske skupnosti otroškega varstva. Otroški dodatki se sedaj programirajo in izvajajo v okviru republiške SIS razen za kmečke otroke, prizadete in otroke edinih hranilcev. Programiranje otroških dodatkov za obdobje 1981 - 1985 je še vedno skupaj z Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. POMNOŽUJMO OBLIKE SOCIALNE SKRBI ZA ČLOVEKA Politika s področja socialnega varstva, ki obsega področja družbene skrbi za predšolskega, šolskega ter starčka je sestavni del družbenega plana razvoja občine za obdobje 81-85. Samoupravne interesne skupnosti: Otroškega varstva, Socialnega skrbstva, Stanovanjske skupnosi, Pokojninsko-invalidsko, zaposlovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, so na podlagi zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov povezani v celovit sistem socialne varnosti. Povezanost v skupnosti socialnega varstva je bistvena sestavina enotnega socialnega varstva vseh kategorij delovnih ljudi in občanov, ki so prizadeti in potrebni družbene pomoči. SIS bodo sodelovale pri snovanju, obravnavah in sprejemanju kratkoročnih in dolgoročnih usmeritev, kot so to storile s programom !976- 1980. MNOGOTERE OBLIKE SKRBI ZA OTROKA V letu 1980 bo Skupnost otroškega varstva usmerjala in delovala na izvedbah neposrednega varstva in vzgoje v krajevnih skupnostih pri tem pa predvsem: — preko izvajalcev zagotovila sredstva za izvajanje programa redne vzgojne in varstvene nege za 1073 otrok mesečno. Z dokončanjem pričetih investicij v Moravčah in Trzinu pa zagotavlja 32 novih mest za otroke od 0 - 3. leta za 6 mesecev v Moravčah ter z oktobrom tudi v Trzinu za 120 otrok v starosti od 0 — 7 let. S tem se bodo možnosti vključitve predšolskih otrok povečale mesečno (pričakovano stanje oktober 1980) na 1225 mest. Za vsakega otroka bo zagotovljeno povprečno po subvencionirani lestvici 50 % udeležbe s strani Skupnosti otroškega varstva. Potrebno bo združiti 16.471.192 din sredstev. - V varovanje na domu, oddelek za razvojno motene, športno značko, celoletno malo šolo (dopolnilo k sredstvom Občinske izobraževalne skupnosti), športno značko bodo vključeni otroci v Krajevni skupnosti Dob, Domžale, Vir, Jarše, Radomlje, Lukovica, Mengeš, Ihan, Moravče, Prevoje, Trzin, Peče, Vrhpolje, Vika vas. Zlato polje preko 2.000 otrok v starosti 3. do 7 let. Potrebno bo združiti 2.287.212 din sredstev. Varovanje v drugih družinah bo zajelo mesečno 40. otrol^v oddelku za razvojno motene bo mesečno 8 otrok, 80 umi program bo zajemal preko 850 otrok, športno značko pa bo zajemalo okoli 400 otrok. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA v o«) djn DOMŽALE ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA DOMŽALE V OBDOBJU 1981 - 1985 Zap. Jtev. Element programa 1981 1982 1983 1984 1985 SKUPAJ 1981-1985 1 2 3 4 5 6 7 8 1. število otrok, ki naj bodo vključeni v VVO v starosti 0—3 leta 327 423 503 503 551 2.307 Potrebna sredstva za izvedbo programa (cene 1978) 4.823 6.238 6.710 7.418 8.126 33.315 2. Število otrok, ki naj bodo vključeni v VVO v starosti 3—7 lat 941 1.101 1.320 1.320 1.453 6.135 Potrebna sredstva za izvedbo programa (cena 1978) 10.088 11.798 13.170 14.156 16.570 64.778 3. Število 5—letnih otrok, ki niso vključeni v VVO in naj bodo vključeni v 150—urni vzgojni program 409 396 395 323 311 1.824 Potrebna sredstva za izvedbo prpgrama (cene 1978) 278 269 329 405 430 1.711 4. Število otrok, ki naj bodo vključeni v varovanje na domu 40 40 40 40 40 200 Potrebna sredstva za izvedbo programa (cene 1978) 446 446 446 446 446 2.230 5. Število razvojno motenih otrok, ki naj bodo vključeni v poseben program v VVO 12 12 12 12 12 60 Potrebna sredstva za izvedbo programa (cene 1978) 768 768 768 768 768 3.840 6. Število otrok, ki naj bodo vključeni v celoletno malo lolo 3 ure dnevno, ker niso vključeni v VVO 354 367 324 381 238 1.564 Potrebna sredstva za izvedbo programa (cene 1978) 340 340 397 453 511 2.041 7. število otrok, ki niso vključeni v VVO in naj bodo vključeni v občasne vzgojne oblike programov in prireditve 1.229 1.235 1.006 813 666 4.948 Potrebna sredstva za izvedbo programa (cene 1978) 600 600 600 600 600 3.000 8. Dopolnilne dejavnosti, sofinanciranje društev, strokovne službe itd. (cene 1978) 1.400 1.400 1.400 1.400 1.400 7.000 9. Odplačilo anuitet za objekte po sprejetem programu razvoja VVO 6.260 1.360 4.989 — — 12.609 10. Operativna rezerva 200 200 200 200 200 1.000 SKUPAJ program od 1 - 10 25.199 23.419 29.009 25.846 28.051 118.915 11. Sredstva po izvirni stopnji za otroško varstvo namenjena za investicije v nova mesta 1981 - 1985 (cene 1980) 5.260 9.428 4.265 10.403 9.783 39.129 SKUPAJ sredstva za izvedbo programa po realni stopnji rasti 5,06 % 29.304 30.787 32.344 33.980 35.700 162.115 OPOMBA: Vse cene razen ostanka sredstev so izražene v cenah 1978. 1. Redna dejavnost Visok prišel i t veni prirast v občini Domžale, ki vpliva na rast števila predšolskih otrok, visoka obojestranska zaposlenost staršev in visoka osveščenost so v občini Domžale vzgojo in varstvo postavili v prvi plan. Uspehi, ki smo jih dosegli z družbenim dogovarjanjem in sporazumevanjem so prinesli vključitev preko 1.000 otrok v vsakodnevno vzgojo in varstvo. Do leta 1981 bo vključenih že 1.233 otrok, kar bo pomenilo več kot 1/4 vključenih v vzgojno varstveni zavod. Število ni zadovoljivo in kaže, da je potrebno otroškemu varstvu dati prednost v razvoju. V redno dejavnost bo do leta 1985 vključenih preko 2.000 otrok, kar bo prineslo 36 % zajetje ali porast novih kapacitet za cca 700 mest. V oddelek za razvojno motene bodo vključeni vsi potrebni varstva in vzgoje, v varovanje na domu bo vključeno letno preko 300 otrok, v občasne oblike pa skoraj vsi otroci, ki niso deležni rednega dela v vzgojno varstvenem zavodu. 2. Investicije v nova mesta (novi vrtci) V posebni tabeli z obrazložitvijo je prikaz novogradenj po krajevnih skupnostih v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Program bo realiziran v primeru, da se k sredstvom, ki ostajajo od zagotovljenih sredstev za redno dejavnost prištejejo še sredstva po predlogu posebnega družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev za financiranje objektov družbenega standarda za obdobje 1981 - 1985, in sicer najmanj 0,45 % iz BOD. V primeru sprejema samo redne stopnje prispevkov za financiranje vzgoje in varstva v občini Domžale pa bo investicijski program okrnjen. Tako bo lahko pričeti prioritetno investicijo iz plana 1976 — 1980 — vrtec Mengeš šele leta 1984 in ga dokončati v letu 1985. Vse ostale investicije pa bo mogoče pričeti izvajati kasneje, to je poletu 1985 j CTOTNI ZAGOTOVLJEN FBOdBAli 835 TM4o yi95 u'95 1:193 is93 1093 91,05 DDP kot dopolnilni vir-Stevilo upravičene. 12o i?5 13o 135 135 645 DDP dopolnilni, vir po 947 mesečno (oen.? 1970) 947 9*7 947 947 94? Solo Število- strokovnih soc. del.ivc.po normativu 9,5 9,5 9,5 9,5 9,5 47,5 BOD po norcitivu PHD 37oo izhodišča 1978 1223 1223 1223 1223 1223 6115 skupaj upravičonei DDP.edini-in dopolnilni vir-Stevilo 10o 199 2o2 2o7 2o7 995 Skupaj zagotovljeni program letno 3950 4o90 : 293 4393 4541 21227 prispeva v aolidar- noet - V. 985.000 077.000 037.000 045.000 367.000 4,231.000 skupni program 838 3?J} - VII 397.000 9''l.ooo 985.000 1.007.000 767.000 ".597,000 3. Otroški dodatki Programiranje in izvajanje pomoči družinam pri preživljanju otrok. Skupnost otroškega varstva Domžale bo s planom razvoja v občini prevzela naloge v korist otrok in skrb za skladen razvoj otroških dodatkov ter podaljšanega porodniškega dopusta. Programiranje je zajeto v variantnih predlogih v programu Zveze skupnosti otroškega varstva SRS za obdobje 1981 — 1985. V okviru skupnega programa (stopnja Zvezi skupnosti otroškega varstva) se je v letu 1977 izplačalo 7.456 otrokom otroški dodatek. Ti otroci izhajajo iz 3.696 delavskih družin. Otroški dodatek edinim hranilcem je bil izplačan v 658 primerih, 55 otrokom prizadetim v razvoju je bil izplačan posebni otroški dodatek, 198 otrokom kmečkih družin pa otroški dodatek za kmečke otroke, prav tako pa so vsi otroci zaposlenih staršev prejeli ob rojstvu dodatek za pomoč. II. OBČINSKI PROGRAM PLAN OBČINSKEGA PROGRAMA Število rejencev Vrtina rejnine 1.1978 - 1900 ViSina zavarovanja rejnic 1.1978 1000 Stev. otrok in mlad. v zav. za usposabljanje Višina oskrb. 4413 - 78 Stev. oseb v VZ ViSina oslcrb. v VZ 1978 - 4246 Stev. oskrb.vPSZ Viš. oskrbnine v pos. soc. zav. 4828 (78) Stev. oskrb. v spi. zav. Viš. oskrb. (prisp.) 1978 3304 Stev. razvrščenih otrok in mlad. 1981 60 1982 64 1983 66 1.368.000 10 1.459.200 10 1.504.800 10 120.000 120.000 120.000 64 3.389.184 21 68 3.601.008 24 72 3.812.832 26 1.069.992 23 1.222.848 26 1.324.752 29 1.332.528 220 1.506.336 250 1.680.144 380 8.722.560 9.912.000 11.101.440 35 37 40 1984 1985 1981/85 68 72 330 1350.400 1.641.600 7.524.000 10 10 50 120.000 120.000 600.000 76 80 360 4.024.656 4.236.480 19.064.160 29 31 131 1.477.608 1.579.512 6.674.712 32 34 144 1.855.952 1.969.824 8.342.784 310 340 1400 12.290.880 12.480.320 55.507.200 41 42 195 PLAN OBČINSKEGA PROGRAMA Stroški razvrščanja 1978 - 1250 din Stev. prim. za plačilo pogrebnih str. 1978 - 4800 din Stev. prim. začasna DDP ViSina začasne DDP 1978 - 700 din Stev. prim. enkrat. DDP Višina enkrat. DDP 1978 - 1000 din Stev. neprilagojenih oseb Višina sred. za pomoč 1978 - 2000 din Višina sredstev za stroške davčne uprave Višina sredstev za pokrivanje obsega dela strok, delavcev SSS - obstoječe nal. (1978) Višina sredstev za pokrivanje obsega dela strok, delavcev -nove naloge Višina sredstev za skupno službo SIS - 1978 SKUPAJ: 1981 1982 1983 1984 1985 1981/85 43.750 46.250 50.000 51.250 52.500 243.750 8 38.400 8 8 38.400 10 8 38.400 12 8 38.400 14 8 38.400 16 40 192.000 60 67.200 107 84.000 130 100.800 160 117.600 190 134.400 200 504.000 787 1.284.000 50 1.560.000 50 1.920.000 50 2.280.000 50 2.400.000 50 9.444.000 250 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 500.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 1.250.000 2.024.198 2.024.198 2.034.198 2.024.198 2.024.198 10.120.990 538.852 619.679 741.410 741.410 8.5.651 3.457.002 321.952 20.670.616 321.952 22.865.871 321.952 25.390.728 321.952 27.194.306 321.952 29.164387 1.609.760 125.286.100 1981 1982 1983 1984 1985 1981/85 431.000 449.00 431.000 449.000 431.000 449.000 431.000 449.000 431.000 449.000 2.155.000 2.245.000 90 90 90 90 90 450 171.000 100.000 1.000 171.000 100.000 1.000 171.000 100.000 1.000 171.000 100.000 1.000 171.000 100.000 1.000 855.000 500.000 5.000 III. OBČINSKI RAZŠIRJENI PROGRAM Sofinans. programov društev SSV obč. poročevalca, idr. Predzakonsko in zakonsko svetovanje Preventivno klimatsko zdravljenje otrok obč. Domžale - štev. strok Stroški hot. dela klim. zdrav. 1978 - 1900 din Višina sredstev za zimsko pomoč Višina sredstev za ljudsko obrambo IV. NOVE NALOGE V OBDOBJU 1981 - 1985 Število prim. nege nadomu 15 18 10 23 25 101 Višina sredstev za nego na domu , (za prim. 435000 din) 783.000 939.600 1.044.000 1.200.600 1.305.000 5.272.200 Stev. primerov za družbeno pomoč pri šolskih malicah in kosilih '0 76 82 88 94 410 403.200 437.760 472.320 506.880 541.440 2.361.600 Višina sredstev za pokrivanje teh itroškov 1978 - 480 din Sredstva za nakup poslovnih prostorov fcžtaSlSS^fata StI° 1200.000 1200.000 1.200.000 1.200.000 1.200.000 6.000.000 Sredstva za izeradno Centra za usposab. in varstvo invalid, oseb Mengeš pcISS 1000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 5.000.000 Sredstva za izgradnjo domov za ostarele ">bčane, dopolnilna sredstva k sredstvom '____„ „„„ , „„„________'_____ jpIZ v 5000.000 5.000.000 5.000.000 5.000.000 5.000.000 5.000.000 rekapitulacija potrebnih sredstev za obdobje 1981 - 1985 (v cenah 1. 1978) 1981 1982 1983 1984 1985 1981/1985 i. enotni zagotovljeni program 3.950.000 4.098.000 4.245.000 4.393.000 5.541.000 21.227.000 ii. občinski program 20.670.616 22.365.871 25.390.728 27.194.306 29.164.587 125.286.100 "rSski razsirjeni 1.152.000 1.152.000 1.152.000 1.152.000 1.152.000 5.760.000 iv nove naloge 8.386.200 8.577.360 8.716.320 8.907.480 9.046.440 43.633.800 V solidarnost srs 985.000 877.000 837.000 845.000 687.000 4.251.000 Vi. skupni program srs 897.000 941.000 985.000 1.007.000 767.000 4 397.000 skupaj: 36.040.817 38.611.231 41.326.084 43.498.786 46.358.027 205.834.945 SMERNICE RAZVOJA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBDOBJU 1981-85 GMOTNE MOŽNOSTI MANJŠE OD POTREB Socialno skrbstvena dejavnost je postala pomembna veja družbene dejavnosti za vse tiste storitve občanom, ki se znajdejo v socialni stiski ali pa so potrebni materialne pomoči. V programih izvajalcev socialnega skrbstva se zelo pogosto pojavljajo elementi preventivnega dela in ne zgolj kurativnega vpliva, ki ga ima socialno skrbstvo po zakonskih določilih. Pa vendar bo v obdobju 1981 - 85 socialno skrbstvo predvsem delovalo pri: — izvajanje dejavnosti na podlagi strokovnih kriterijev in v skladu z materialnimi možnostmi na področjih, kijih določa zakonodaja s tega področja, — na področju investiranja pa bo skupnost socialnega skrbstva sodelovala pri izpopolnitvi programa Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu ter pri zagotavljanju ustreznega reševanja kapacitet domskega varstva v občini, — za delo v izrednih razmerah se bo morala dejavnost socialnega skrbstva organizacijsko materialno in kadrovsko usposobiti, predvsem socialne službe. Za zagotovitev uresničevanja programa bo potrebno združevati več sredstev v obdobju 1976 - 80, predvsem zaradi novih nalog, ki so nerealizirane iz preteklega obdobja ali so nastale med izvajanjem planov. Uresničevanje oblik nege na domu je nerealizirana naloga, potrebe po domskem varstvu se zelo pereče, invalidne osebe imajo sedaj zaposlitev vendar pogoji za delo še niso ugodni, strokovna služba SSS je trenutno v zgradbi, ki je v kratkem obdobju predvidena za rušenje. . Problematika šolskih malic je postala zelo akutna in zahteva temeljito programsko in izvajateljsko delo. Vse te naloge se do sedaj niso pojavljale v planu SSS, predvsem ni bilo finančnih pogojev. Smernice nakazujejo možnost razvoja v okviru SSS, kar se bo pokazalo v večjem obsegu sredstev. Enotni zagotovljeni program je sestavljen iz elementov, ki so izraženi v cenah 1978 kot tudi vsi ostali elementi ter obsega: — vešino edinega vira 1893.—din — višino dopolnilnega vira 947.—din — kadrovski normativ na 4000 prebivalcev en socialni delavec. V občini Domžale je zaradi slabo zasedenih socialnih služb v OZD in šolah zasedba strokovnih delavcev večja, kar se odraža tudi na sredstvih v občinskem programu. Občinski program je ovrednoten kot minimum potreb po storitvah predvsem pri potrebah v zavodskem varstvu, ker se jih zaradi natrpanosti zavodov ne da v celoti realizirati. Rejnina je z enotnim dogovorom v SRS sedaj regulirana in postaja realnejša rejničinem trudu z rejenci. Pojavu neorganiziranega rejništva, predvsem rejencev iz drugih občin, pa bo morala strokovna služba SSS v naslednjem planskem obdobju posvetiti več skrbi. Humanitarne organizacije so tesno vezane na sredstva, ki jih z izmenjavo programov in ovrednotenih storitev črpajo iz SSS zato so tudi vključena v smernice in se bodo s svojimi programi pojavili tudi pri ostalih SIS, katerih program je sestavni del njihove dejavnosti. Solidarnost in skupni programi sta tudi v obdobju 1981—85 elementa dogovorov med uporabniki in izvajalci. Obseg skupnega programa bo objavljen v gradivu republiške skupnosti socialnega skrbstva, če povzamemo gre za investicije: — zavod za duševno prizadete otroke in mladostnike, — zavod za resocializacijo alkoholikov, — zavod za odrasle duševno prizadete osebe, Sistem solidarnosti se ni menjal in se še vedno preračunava iz enotno zagotovljenega programa, občina Domžale prispeva v solidarnost. Skupnost socialnega skrbstva daje elemente in smernice razvoja 1981—85 uporabnikom v razpravo po sklepu skupščine, ki je bila dne 12/10-1979 ter sprejela analizo stanja in smernice razvoja. upravni sporazum o enotnih kriterijih za dodeljevanje družbenih pomoči. V letu 1980 je predvideno skladno z upoštevanjem zakonskih določil, samoupravnih sporazumov o enotnih rejninah, vsklajenih denarnih pomočeh centra za usposabljanje in varstvo v Mengšu ter navodil komiteja za zdravstvo in socialno varstvo več sredstev, kot to določa aneks k temeljem plana socialnega skrbstva za leto 1980. V mejah stabilizacijskih in sanacijskih ukrepov pa se bo lahko program socialnega skrbstva izvajal tako, da se bo lahko izplačevalo družbeno denarne pomoči v zneskih leta 1979 (edini vir 1590 din, dopolnilni vir 930 din, začasne in enkratne DDP v višini 1500 din). Do valorizacije bo prišlo ob pregledu porabe in združevanju več sredstev. Izvajalo se bo še vedno zdravstveno zavarovanje uživalcev DDP. Rejnine bodo ostale vsaj na zneskih iz leta 1979 s tem, da se bo rejništvo še krepilo. Valorizacija zneska bo izvedena ob dovoljeni večji porabi. Zaradi tega, ker ne moremo vseh oseb oddati v zavode (pomanjkanje prostora), bomo imeli nekaj primerov v rejništvu, rejnine bodo v cenah 1979 - 2000 din. V vzgojne, splošne, posebne in zavode za usposabljanje bomo vključili občane, potrebne varstva in nege, glede na možnosti prostorskih kapacitet. Na število bo vplivala tudi višina dovoljene porabe sredstev, ki jih zaradi večjega porasta cen storitev ne moremo v celoti kriti. Center za usposabljanje in varstvo v Mengšu bo prejemal sredstva za delo ter izvajal se bo postopen razvoj v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi. Sofinanciranje društev bo potekalo v mejah razpoložljivih sredstev z predhodnim pregledom vseh programov. Poleg obveznosti za pokrivanje stroškov služb SSS, SIS in drugih stroškov (SDK, Davkarija) se bo poravnavala obveznost za skupni in solidarnostni program za SR Slovenije. Glede na zakonska določila, samoupravni sporazum o enotnih rejninah, enotni kriteriji za družbeno denarno pomoč ter drugih navodilih, kar bo potrebno uskladiti z združenim delom po zaključnem računu za leto 1979, se bo predvidena izguba ter ukrepi za pokrivanje programa posredovali združenemu delu. Do takrat se bo poraba sredstev gibala v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja socialnega skrbstva - aneksa za leto 1980. V letu 1980 so predvideni naslednji prihodki: - prihodki po stopnji BOD v višini 21.160.000 din - prihodki v zvezi s sofinanciranjem 650.000 din SKUPAJ 21.810.000 din Samoupravna interesna skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Domžale: PROGRAM SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ZA LETO 1980 Skupnost socialnega skrbstva Domžale se je v letu 1979 znašla v zelo neugodni finančni situaciji,- saj posluje z izgubo. Pričakuje se, da bo ob zaključnem računu nepokriti del programa za katerega bo potrebno poiskati sredstva v letu 1980. Leto 1980 ie prav zaradi predvidenega porasta potrebnih sredstev tudi zelo neugodno in bo zahtevalo izredno mero stabilizacijskih ukrepov in dosledno izpeljevanje zakonskih določil predvsem obvez otrok in svojcev pri plačilih oskrbnin in rejnin. Prav tako bo potrebno s pomočjo krajevnih skupnosti dosledno izvajati samo- SKRB ZA OSTARELE IN INVALIDE Z družbenim planom SRS je bilo določeno, da bodo v skupnosti zavarovanci zagotavljali, udeleženci pa prejemali starostno, družinsko in invalidsko pokojnino na podlagi zakonsko in samoupravno določenih pravic v višini, ki jo bodo sproti prilagajali gibanju poprečnih realnih osebnih dohodkov zaposlenih, kar naj pomeni glede na minulo delo upokojencev opredelitev narave pokojnin kot nadaljevanje izplačevanja osebnih dohodkov. V celotnem sistemu je potrebno stimulirati daljše aktivno delo, z ukrepi na področju invalidskega varstva, rehabilitacije in zaposlovanja pa zmanjšati naraščanje invalidskih upokojitev. Predlog finančnega plana skupnosti za leto 1980 predvideva: - skupne prihodke v višini 18.331.000.000 din - skupne odhodke v višini 18.228.300.000 din - izločitev v obratna sredstva 102.700.000 din Povečanje obratnih sredstev je potrebno predvsem zaradi visokih obresti od najemanja vsakomeseč-nih premostitvenih kreditov, daje možno redno izplačevati pokojnine ter stroškov PTT za dostavo pokojnin in stroškov denarnega, plačilnega in poštnega prometa. Za uresničevanje celotnega plana skupnosti po samoupravnem sporazumu se v predlogu o stopnjah prispevkov za financiranje skupnosti v letu 1980 ne spremenijo posamezne postavke. Zavezanci plačujejo od 1. 1. 1980 do }\. 12. 1980 sledeče prispevke: a) zavarovanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 10,9 % iz osebnega dohodka, oziroma od zavarovalne osnove; b) temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, zasebni delodajalci in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni iz dohodka po stopnji 0,80% iz osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove; c) zavezanci prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, plačujejo ta prispevek iz dohodka po stopnjah: - za povečane od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5 % - za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 % - za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji 7,0 % - za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5 % iz osebnih dohodkov delavcev na delovnih mestih, za katera je določeno, da so dela na takih delovnih mestih všteta v zavarovalno dobo s povečanjem; d) temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela plačujejo posebni prispevek iz dohodka: - po stopnji 1.27% od poslovnega sklada s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73); - po stopnji 0.27 % od poslov- nega sklada s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9.a člena omenjenega zakona. Izhodišča za plan razvoja skupnosti v obdobju 1981 do 1985 pa so: - enak obseg pravic zavarovancev in upokojencev kot v sedanjem srednjeročnem obdobju oziroma kot bo opredeljen z veljavnimi predpisi in družbenimi sporazumi; - hitrejše naraščanje števila upokojencev kot v sedanjem srednjeročnem obdobju; - združevanje sredstev za izvajanje programa skupnosti iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela v obliki prispevkov iz dohodka. Analiza gibanja števila uživalcev posameznih vrst pokojnin predvideva za obdobje 1981 do 1985 naslednjo podobo: Vrat« pokoJnlMi -122L. _St,TUO oSlT.lO.T T PQ^..«M. l.tUl J3SL. - »taro.tM - laralldako - 4rTH*rHrHff . Skupaj 117.820 37.360 121.660 58.280 124.720 59.210 130.830 60.340 *T.6!>0 137.060 61.690 238.930 249.170 »0.130 258.860 267.960 Temeljni kazalci družbenoekonomskega razvoja, ki izhajajo iz analize razvojnih možnosti SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 so: poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda 5,0% poprečna stopnja rasti produktivnosti 2,5 % poprečna stopnja rasti zaposlovanja 2,4 % stopnja rasti realnih osebnih dohodkov na zaposlenega 1,9 % stopnja rasti življenjskega standarda 4,2 % Ocena potrebnih sredstev za uresničevanje razvojnih usmeritev v letih 1981 do 1985: (v milj. din) Denarno dajat«. 1981 1982 1983 19*4 1985 •kupne 12.310,7 U.977,6 13.689,8 14.437.9 15.237,8 Primerki »'Idr. X.Jf9»l 1.597,» 1.670,7 1,754,1 1.83S.0 ln otroška vaeaivo Sa ■SaaoTonj.prlapoTOk Vse delegacije v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so na podlagi obširnega gradiva razpravljale in zavzele svoja stališča, tako, da je zbor delegatov enote pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja v občini Domžale na svojih zadnjih dveh sejah po temeljiti razpravi sprejel tako plan za leto 1980 kot tudi srednjeročni plan za obdobje od 1981 do 1985 leta. RAZVOJ IN USMERITEV DEJAVNOSTI SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE DOMŽALE V OBDOBJU 1981—1985 Program dejavnosti Skupnosti se v naslednjem srednjeročnem obdobju bistveno ne bo spreminjal, usmerjen pa bo predvsem v: - dinamiko in strukturo zaposlovanja skladno z dogovorjeno stopnjo rasti zaposlovanja, upoštevajoč družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike ter samoupravni sporazum o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje delavcev. - zmanjševanje mehanskega priliva in popolnejše zaposlovanje domačih potencialov, zato pridobiva prioriteto zaposlovanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, zaposlovanje delavcev, ki so zaposleni v drugih občinah, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter strokovno usposabljanje iskalcev zaposlitev s ciljem zmanjševanja strukturnih neskladij. - analize zaposlovanja na nivoju občine in TOZD z ozirom na sprejete usmeritve srednjeročnih in letnih planov. - razvijanje celovitega informacijskega sistema skupnosti kot podlaga tako za delegatsko odločanje in pripravo delegatov v samoupravnih strukturah skupnosti kot za izvajanje strokovne dejavnosti. - izdelavo koncepta poklicnega usmerjanja v usmerjenem izobraževanju. V zvezi s tem bo potrebno jasno opredeliti delitev dela med OZD, posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi. Le tako bo moeoce zmanjševati neskladja med izobraževalnimi odločitvami padine in odraslih in kadrovskimi potrebami. - intenzivno vključevanje v načrtovanje politike kadrovskega štipendiranja in štipendiranja iz združenih sredstev kot enega pomembnih elementov kadrovske politike v občini. FINANČNI PROGRAM SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981-85 v tiaocih din Planirana aredatva v lotih Iloaont Skupaj 1981-35 (3-7) % XX. 19B0 1931 1932 1933 1984 19d5 ___1_______ Iloaont 1 ___2__ 56b ___2.. 595 ___J_ 620 —Ž— 6»0 ___6__ 677 707 ____ti____ 32»5 18,5 ElOBOnt 2 51 52 33 35 37 33 175 1.0 Iloaont 3 »57 »78 »99 522 5»5 570 2.61» 1*,9 Iloaont, 4 150 157 16» 171 179 188 359 ».9 Iloaont 5 469 510 533 556 582 608 2.709 15,9 Kloaont 6 126 152 137 1»3 150 157 719 4.1 Kloaaat 7 22 22 2» 25 25 27 123 0.7 Kloaont 8 227 257 24« 259 271 283 1.298 7,4 Iloaont 9 25« 269 282 29* 307 321 l.»73 0.4 Iloaont 10 44 4o 50 51 55 57 263 1.5 Iloaont 11 696 728 760 795 831 868 3.982 22,7 •kupaj 5.068 3.206 3.350 ;.501 5.659 3.82» 17.5*0 100,0 LEGENDA: ' Element 1: ugotavljanje in zadovoljevanje potreb ZOZD po delavcih tal posredovanje dela brezposelnim osebam in iskalcem premestitve Element 2: Varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje delavcev na začasnem delu v tujini ter pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanja v domovini. Element 3: Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Element 4: Organizacija usposabljanja in izobraževanja brezposelnih oseb, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev Element 5: Organiziranje in usklajevanje poklicnega usmerjanja v vzgojnoizobraževalnem sistemu in OZD ter poklicno informiranje ter svetovanje Element 6: Strokovno delo za štipendiranje iz združenih sredstev Element 7: Zagotavljanje in usklajevanje priprave metodologije ter strokovno svetovanje in koordiniranje izdelave nomenklatur in profilov poklicev ter njihovo objavljanje Element 8: Izdelovanje analitično-planskega gradiva Element 9: Organizacija priprave gradiva in sej za samoupravne organe skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje Element 10: Raziskovalno delo za potrebe dejavnosti skupnosti Element 11: Zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. SKUPNOST STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV Upoštevaje glavne značilnosti razvoja skupnosti v sedanjem srednjeročnem obdobju, materialne možnosti družbe in nekatere spremembe v družbenoekonomskih odnosih v naslednjem srednjeročnem obdobju, socialne varnosti kmetov in širjenja pravic, bi bila izhodišča za plan razvoja skupnosti predvsem naslednja: 1. Izboljšanje socialne varnosti kmečkega prebivalstva s povečanjem solidarnostne udeležbe delavcev, ker kmečki zavarovanci v okviru svojega dohodka ne bodo mogli slediti gibanju denarnih dajatev, kot tudi zaradi izvajanja zakona o preživninskem varstvu kmetov. 2. Razširitev pravic do pokojnine tudi na kmečke žene, ki je bila po sedanjem načelu „ena pokojnina ena kmetija" izven sistema tega zavarovanja. Ocenjeno je, da bo teh žena leta 1981 cca 11.680, leta 1985 pa 12.340. 3. Zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva po letni stopnji okoli 2,5 %, kar bi pomenilo, da bi imeli v letu 1985 le še 13 % kmečkega prebivalstva v Sloveniji, kar ima za posledico zmanjševanje števila kmetov - zavezancev za prispevek. 4. Rast števila uživalcev pokojnin po splošnih predpisih po poprečni letni stopnji rasti 1,4 % in zmanjševanje števila uživalcev pokojnin po posebnih predpisih po stopnji 1,9%. Tako bi znašalo število prvih leta 1981 43.450 in leta 1985 45.934, število drugih pa leta 1981 340 in leta 1985 - 310. Znižanje števila uživalcev varstvenega dodatka od 2.830 leta 1981 na 2.770 1. 1985. 5. Povišanje starostne oz. družinske pokojnine na 50 % mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 6. Vsakoletno valoriziranje mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov glede na gibanje nominalnih osebnih dohodkov predhodnega leta. 7. Nespremenjeni viri oblikovanja prihodkov skupnosti: prispevek kmetov-zavezancev, solidarnostna udeležba: TOZD gospodarstvo, TOZD negospodarstvo, zasebni sektor ter povračila republike. 8. Rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega po poprečni letni stopnji 2,0 %. 9. Ras.t zaposlenosti po poprečni letni stopnji 23 %. 10. Prihodki in odhodki skupnosti, ovrednoteni po vrednostih iz leta 2978, bi se gibali v srednjeročnem obdobju 1981-1985 takole: Leto Dosedanje nalorje Nove naloge Skupa] 1981 704,7 nio din 173,7 mio din 878,4 mio din 1992 727 8 mio -lin 179,8 "lio din 907,6 nio din 1983 752 2 mio din 185,7 mio din 937,9 mio din 1984 776 7 mio din 192,0 mio din 968,7 mio din 1985 803 3 mio din 198,6 mio din 1.001,9 mio din skupaj 3 764 7 mio din 929,8 mio din 4.694,5 mio din poprečna stopnja rasti v % 7,3 3,4 12/1 Nove naloge zajemajo razširitev pravic do pokojnine na kmečke žene šele z letom 1981, zato bo poprečna stopnja rasti prihodkov in odhodkov v obdobju 1981 -1985 okoli 12,0%. Udeležba odhodkov skupnosti v družbenem proizvodu SRS naj bi znašala leta 1981 - 031 %, leta 1985 pa 0,48 %. PREDLOG SKLEPOV: Izvršilni odbor skupščine skupnosti predlaga, da skupščina sprejme: - izhodišča za analizo razvojnih možnosti skupnosti v letih 1981-1985; - izhodišča za osnutek razvojnih možnosti kot podlaga za oblikovanje smernic za pripravo srednjeročnega plana skupnosti ter osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981-1985. piansko.analiticna lupina OCENA RAZVOJNIH MOŽNOSTI STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI DOMŽALE V LETIH 1981-1985 — združevanje vseh sredstev za stanovanjsko gospodarstvo v Samoupravni stanovanjski skupnosti; — uvodbe lastne udeležbe za pridobitev stanovanja ali stanovanjske pravice; — uveljavitev ekonomskih stanarin do leta 1985 s pričetkom v letu 1980; — planiranje in izvajanje vzdrževalnih del na stanovanjskih hišah in v stanovanjih v družbeni lastnini v obsegu dela sredstev stanarin; — preobrazba Samoupravne stanovanjske skupnosti v mesto dogovarjanja o stanovanjskem gospodarstvu v občim; — stanovanjska gradnja mora imeti značaj družbenousmerjene gradnje, t.j. gradnja mora imeti najširšo družbeno podporo in vpliv ter mora vključevati bodoče stanovalce in njih življenjske potrebe ter vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji ali gospodarjenju; — načrtovanje in izvajanje stanovanjske gradnje mora upoštevati racionalno porabo prostora, racionalno projektiranje in gradnjo stanovanj ter racionalno gospodarjenje s sredstvi za vzdrževanje; — nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva je povezan s skladnim razvojem na področju komunalnega gospodarstva ter sklaclrm.i razvojem infrastrukturnih dejavnosti; — v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo je pospešeno vključiti zadružno gradnjo; — vzajemno združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo v delovnih organizacijah, ld nimajo stanovanjskih problemov za solidarnostno pokrivanje potreb v delovnih organizacijah, ki s svojimi sredstvi ne morejo v celoti pokriti stanovanjskih potreb; — zaradi racionalne izrabe prostora je stremeti, da se stanovanjska gradnja razvija v razmerju 60 %: 40 % v korist blokovne gradnje. Ocena razvojnih možnosti stanovanjske gradnje 1. Ocena stanovanjskih potreb. Ocenjujemo naslednje stanovanjske potrebe: Primanjkljaj konec leta 1980 150 stanovanj Nadomestilo zaradi opustitve namembnosti, rušitve 1981-1985 50 stanovanj Rast prebivalstva in gospodinjstev 1981—1985 1000 stanovanj Predvideno dodatno zaposlovanje 1981-1985 350 stanovanj -Skupaj 1981-1985 1550 stanovanj ali letno cca 310 stanovanj Pri razmerju 50:50 blokovna proti individualna gradnja je usmeritev naslednja: blokovna gradnja 775 stanovanj oz. letno 155 stanovanj individualna gradnja 775 stanovanj oz. letno 155 stanovanj VSAK PO SVOJI MOČI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA Temeljna izhodišča Na podlagi stališč, sklepov .in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji, bo razvoj stanovanjskega gospodarstva v občini Domžale v obdobju 1981—1985 potekal na naslednjih izhodiščih: — stanovanjska gradnja mora pokrivati potrebe združenega dela in občanov v dosedanjem in predvidenem obsegu potreb, sredstva za te potrebe naj se zagotavljajo vsaj v dosedanjem obsegu; — dolgoročno planiranje potreb združenega dela po stanovanjih in zagotavljanje sredstev za pokrivanje teh potreb iz čistega dohodka; — zagotavljanje sredstev za družbeno pomoč iz dohodka (nakup ali gradnja stanovanj, premiranje stanovanjskega varčevanja, delno nadomeščanje stanarin) invalidom, borcem, starejšim občanom in družinam z nizkimi dohodki in za delo nesposobnim ljudem, ki sami ne morejo rešiti stanovanjskega problema; 2. Ocena prostorskih možnosti Sprejeta urbanistična dokumentacija in ter predviden tempo pridobivanja zemljišč KS Domžale SPB-1 I. faza možno dokončanje H/82 II. faza dokončanje 11/84 SPB-2 I. faza dokončanje 1/81 < II. faza dokončanje 1/83 SB-3 3 stolpiči KS Mengeš L faza dokončanje 11/81 II. III. faza Ostale KS tehnična sposobnost izvajalcev omogoča naslednjo pozidavo: 200 stanovanj 180 stanovanj 100 stanovanj 100 stanovanj 75 stanovanj 100 stanovanj 230 stanovanj 50 stanovanj Skupaj cca 1035 stanovanj Na tempo gradnje objektov SPB-1 in SPB-2 (I. faza) ni možno vplivati, medtem, ko je nadaljnje gradnje pogojiti s potrebami. Individualna gradnja je možna po obstoječi urbanistični dokumentaciji (zazidalni načrt) v naslednjih KS KS Trzin 160 stanovanjskih ei >t KS Mengeš (delno v pripravi) 50 stanovanjskih enot KS Preserje (v pripravi) 50 stanovanjskih enot KS Radomlje 60 stanovanjskih enot KS Dob 60 stanovanjskih enot KS Ihan 60 stanovanjskih enot Urbanistični redi ali že delno realizirani zazidalni načrti v ostalih KS omogočajo predvideno pozidavo 775 stanovanjskih enot. 3. Ocena strukture stanovanjskih potreb po lastništvu Blokovna gradnja najemna ,stanovanja — delovne organizacije -SSS (120) nova nadom. lastniška stanovanja Individualna gradnja zadružna gradnja ostalo 775 355 100 20 3000 775 100 675 4. Ocena potrebnih finančnih sredstev Pri poprečni velikosti blokovnega stanovanja 55 m2 in ocenjeni ceni *n 000.000 d'~ .000 din) Pri poprečni velikosti blokovnega stanovanja 55 nr ii_ . konec leta 1980 din 15 000/m2 je potrebno cca 640,000.000 din (55 m2 x 775 stan. = 42.625 m2 x 15.000 din/m2 = 639,375.000 Pri poprečni velikosti individualne stanovanjske hiše 100 m2 snjeni ceni konec leta 1980 din 12.000/m2 ie potrebno 0,000.000 din (100 m2 x 775 stan. = 77.500 mrx 12.000/r ocen 930 930,000.000 din) Skupaj potrebno 1.570,000.000. in . cca 000/m2 = a) čisti dohodek — izgradnja stanovanj — stroški poslovanja ocenjena sredstva za stanovanjsko gradnjo cca ali 7,30 % od BOD 661,000.000 10,000.000 Skupaj: 671,000.000 5. Ocena načinov in virov financiranja stanovanjske gradnje _ a) financiranje iz čistega dohodka združenega dela — najemna stanovanja 355 stan. x 55 m2 x 15.000 din/m2 = 293.000.000 x 88 % = 258,000.000 — nakup stanovanj v etažni lastnini 300 stan. X 55 m2 X 15.000 din/m2 = 248,000.000 X 50% = 124,000.000 — individualna stanovanjska gradnja 775 stan. X 100 m2 X 12.000 -din/m2= 930.000.000 X 30 %= 279,000.000 Skupaj 661,000.000 din Predvideva se, da bo znašala poprečna lastna udeležba za — najemna stanovanja 12 % — etažno lastnino vključno z bančnimi sredstvi 50 % — individualno gradnjo vključno z bančnimi sredstvi 70 % b) Financiranje iz dohodka nakup ali gradnja solidarnostnih stanovanj 100 stan. X 55 m2 X 15.000 din/m2 = 82,500.000 X 98 % = 81,000.000 Predvideva se, da bo znašala lastna udeležba pričakovalca stanovanja poprečno 2% Financiranje iz amortizacije obstoječega stanovanjskega sklada nadomestna stanovanja 20 stan. X 55 m2 X 15.000 din/m2 = 16.500.000 X 90 % = 14.900.000 lastna udeležba pričakovalcev se ocenjuje poprečno na 10 % d) Financiranje iz lastnih in bančnih sredstev — lastna udeležba za najemna stanovanja — lastna udeležba za etažna stanovanja — lastna udeležba za individualno gradnjo — lastna udeležba za solidarnostna stanovanja — lastna udeležba za nadomestna stanovanja SKUPAJ a) do d) — subvencioniranje stanarin — premiranje stanovanjskega varčevanja — odplačilo anuitet za Dom upokojencev — združ. za dij. domove, sofinanc, skup. obvez. — stroški poslovanja Skupaj: b) dohodek — izgradnja stanovanj - ostala družbena pomoč in stroški poslovanja 35,000.000 124,000.000 651,000.000 1,650.000 1,650.000 skupaj: 813,300.000 din 1.570,000.000 6. Ocena načina združevanja finančnih sredstev za stanovanjsko graditev Upoštevaje sedanji način financiranja stanovanjske graditve je opredeljene razvojne možnosti možno realizirati z naslednjim načinom združevanja sredstev: a) čisti dohodek din 661,000.000 ali 7,18 od BOD b) dohodek - sedežni princip din 81,000.000 ali 0,90 od BOD domic. princip 0,62 od BOD 7. Omejitveni faktorji in cilji Prostorskih in proizvodnotehničnih omejitvenih faktorjev za realizacijo razvojnih možnosti ni, vprašljiv pa je finančni moment. Eden glavnih iz nakazane problematike je preskrbeti vsakemu gospodinjstvu svoje stanovanje. Ocena razvojnih možnosti stanovanjskega gospodarstva Poleg materije zajete v poglavju II (stanovanjska gradnja) tvori stanovanjsko gospodarstvo tudi družbeno pomoč kot subvencioniranje stanarin, premiranje namenskega varčevanja in drugo ter gospodarjenje z obstoječim in novo pridobljenim stanovanjskim skladom. 1. Ocena potrebnih sredstev za družbeno pomoč (razen nakupa stanovanj) 2,500.000 10,000.00 18,000.000 2,500.000 5,000.000 38,000.000 2. Področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom Financiranje nadomeščanja, vzdrževanja in upravljanja je opredeljeno s Samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Domžale. Elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981—1985 Elementi za ugotavljanje stanja, potreb in dinamike gradnje stanovanj in vzdrževanja stanovanj so objavljeni v Ur. listu SRS št. 33/79, posredovani bodo vsem udeležencem sporazumevanja v posebnem vprašalniku s strani Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. Zaključek - Za realizacijo nakazanih razvojnih možnosti stanovanjskega gospodarstva so potrebna v združenem" delu naslednja združena sredstva: 81,000.000 38,000.000 Skupaj:: 119,000.000 ali sedežni princip 1,30 % od BOD oz. domic. princip 0,92 % od BOD. izračuni letnih potrebnih sredstev bodo temeljili na konkretno ugotovljenih potrebah; vsi izračuni temeljijo na cenah leta 1980 in višini BOD v letu 1980 ocene zajemajo komunalno urejena zemljišča; v finančnih ocenah niso vključena vezana sredstva pri poslovni banki po 13. členu; ocenjujemo, da združeno delo že dosedaj izloča v obliki stanovanjskega dinarja in iz čistega dohodka večja sredstva kot so okvirno nakazana v materialu. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA LETO 1980 V letu 1980 si bo občinska zdravstvena skupnost prizadevala skupaj s temeljnimi organizacijami zdravstva za izboljšanje dostopnosti zdravstvene službe in za nadaljnje izboljšanje odnosov med uporabniki in izvajalci. Pri izvajanju zdravstvenega varstva bo posebna prednost dana: 1. Vsestranskim ukrepom za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev v združenem delu ter zmanjšanju neupravičenih odsotnosti z dela, pri čemer bo treba sistematično in dosledno izvajati preventivne preglede delavcev; 2. izboljšanju zobozdravstvenega varstva s ciljem skrajševanja čakalne dobe ter z zagotavljanjem možnosti zobozdravstvenega varstva na podlagi neposredne menjave dela med uporabniki in izvajalci; 3. sistematičnemu razvoju in utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in družbene samozaščite; 4. izpopolnitvi dejavnosti aktivne nege bolnika na domu; 5. jačanju zdravstvene vzgoje, katerih nosilec je temeljna organizacija zdravstva in občinske odbor RKS v občini. Program zdravstvenega varstva je sprejet z aneksom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za leto 1979-1980, s katerim so delavci v združenem delu sprejeli dodatne obveznosti za zagotovitev boljšega zdravstvenega varstva in sicer v letu 1980 združevanje sredstev za 1 ekipo za medicino dela in 1 ekipo za ginekološko službo. Konkretni programi s podrobneje izdelanimi delovnimi in finančnimi načrti bodo sprejeti s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela do konca januarja 1980. Za zagotovitev celotnega programa zdravstvenega varstva v letu 1980, so potrebna sredstva v višini 159,782.000 din, za katero bi zadoščala prispevna stopnja 8,64 %, od tega 7,08 iz bruto osebnih dohodkov ter 1,56 iz dohodka organizacij. SMERNICE RAZVOJA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI DOM2ALE V OBDOBJU 1981 - 1985 ZA LJUBO ZDRAVJE! Skupščina občinske zdravstvene skupnosti predlaga delavcem v združenem delu ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih planske kazalce določenih potreb in možnosti kot predlog elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti. S temi elementi so nakazane temeljne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter dane možnosti in merila za uresničitev predvidenih planskih ciljev. Z opredelitvijo deleža dohodka za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti po dejavnostih in z opredelitvijo letnih stopenj rasti in razvoja posameznih zdravstvenih dejavnosti so podani osnovni kazalci smeri in dinamike razvoja zdravstvenega varstva, kar je lahko osnova za vzpostavitev materialnih obveznosti in odgovornosti organizacij združenega dela pri uveljavljanju njihovih potreb in interesov po zdravstvenem varstu. Pri določanju prioritet v naslednjem srednjeročnem obdobju bi upoštevali: a) razvoj določenih zdravstvenih dejavnosti, b) zahteve in potrebe delovnih ljudi za boljšo dostopnost in učinkovitost zdravstvenega varstva, c) poglabljanje preventivnega zdravstvenega varstva, zlasti zdravstveno vzgojne in prosvetne dejavnosti, zdravstvenega varstva določenih skupin prebivalstva (borcev NOV, starostnikov in drugih prebivalcev), preprečevanje zobnih obolenj, razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in funkcionalne delitve dela v zdravstvu, d) razvoj zdravstvenih kapacitet na področju osnovnega zdravstvenega varstva ter izpopolnjevanje medicinske opreme. Nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva naj bi uporabniki zagotavljali z izpopolnjevanjem dohodkovnih odnosov, z razvojem neposredne menjave dela, kakor tudi po občinski zdravstveni skupnosti. Z razvijanjem solidarnosti pri združevanju sredstev na medobčinski ravni bi dosegli uresničevanje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva (bolnišnično-specialistično in zdraviliško zdravstveno varstvo) ter z združevanjem sredstev za izgradnjo objektov osnovnega zdravstvenega varstva (trakta C pri ZD Domžale, zdravstvene postaje v Mengšu in lekarne v Domžalah). Planske tabele, Obrazec E-l in E-2, kažejo v svojem prvem delu osnovne podatke o razvoju zdravstvene dejavnosti. Predlog elementov v prvem delu tabel temelji na potrebah razvoja in ciljev zdravstvenega varstva na območju občine. Stopnje- rasti so podrejene družbenim usmeritvam jačanja osnovne zdravstvene dejavnosti in postopnem umirjanju bolnišničnega in specialističnega zdravstvenega varstva. S predvideno kadrovsko politiko naj bi zagotovili znotraj osnovne zdravstvene dejavnosti izboljšanje kvalitete in širjenje obsega dela v dejavnosti splošne medicine, medicine dela, zobozdravstva in zdravstvenega varstva borcev NOV. Tako bi v letu 1985 dosegli, da bi imeli 1 zdravnika na 1259 prebivalcev in 1 zobozdravnika na 1622 prebivalcev. V bolnišničnem in specialističnem zdravstvenem varstvu naj bi bil ohranjen doseženi razvoj, oziroma bi se povečalo število zdravnikov skladno s porastom prebivalstva v ljubljanski regiji. Delež dohodka za zdravstveno varstvo je odvisen od: 1. Določitve obsega in dinamike dohodka celotnega združenega dela (po sedežnem principu) na območju občine, v okviru katerega se oblikuje udeležba sredstev za zdravstveno varstvo za naslednje plansko obdobje (obrazec E-l, številka 12 do 23). 2. Sredstev, ki jih bodo združevali kmetje, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, za zdravstveno varstvo v okviru občinske zdravstvene skupnosti (obrazec E-2, številka 5 in 6). Kmetje bodo združevali sredstva v obliki pavšalnega prispevka na kmečko gospodarstvo in prispevka, predvidenega na podlagi katastrskega dohodka. Delež dohodka drugih delovnih ljudi se ugotavlja na podlagi dohodka, ki ga bodo ustvarili v posameznih letih na območju občine in na podlagi načrtovanega združevanja sredstev, kot je predvideno za delavce v združenem delu. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 se kaže skozi vse obdobje stopnja rasti v deležu osnovnega zdravstvenega varstva, medicine dela in zobozdravstva, medtem ko je delež dohodka za bolnišnično, klinično in zdraviliško dejavnost že v prvem letu bodočega srednjeročnega obdobja nižji kot v letih 1979 in 1980. Udeležba za to dejavnost se skozi srednjeročno obdobje ne spreminja, razen v zadnjem letu, ko je nekoliko višja. Sredstva, ki naj bi jih združili delavci in drugi delovni ljudje v zvezi z nadomestili osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela (vključno z drugimi denarnimi povračili kot so pogrebnine, posmrtnine in prevozni stroški) so načrtovana v zmanjšanem deležu od dohodka organizacij združenega dela, kot je bil dosežen v letu 1979. Soudeležba uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija) se v naslednjem srednjeročnem obdobju kaže kot pomemben vir sredstev, ki jih bodo uporabniki predvidoma prispevali v skladu s sprejetimi stališči občinske zdravstvene skupnosti. Elementi v obrazcu E-l pod zaporedno številko 1 in 11 niso izpolnjeni. Element 1 izpolni organizacija združenega dela tako, da vpiše poprečno število zaposlenih in sicer na podlagi stanja konec meseca. Delež dohodka za zdravstveno varstvo v neposredni menjavi dela (element 11 se ugotovi na podlagi planiranih sredstev, ki jih bo organizacija združenega dela namenila za zdravstveno varstvo v neposredni menjavi dela z zdravstveno organizacijo iz materialnih stroškov, sredstev skupne porabe ali osebnih dohodko. V obrazcu E-2 niso izpolnjeni elementi pod številko 7 in 8. V elementu številka 7 naj bi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih opredelili obseg sredstev, ki jih bodo predvidoma združili v krajevnih skupnostih za zdravstveno varstvo v neposredni menjavi dela z zdravstveno organizacijo za program stroritev, ki niso dogovorjene v občinski zdravstveni skupnosti. V elementu 8 delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih opredelijo združevanje sredstev za gradnjo ali opremo zdravstvenih objektov oziroma za razširitev zdravstvenih zmogljivosti v krajevnih skupnostih. Sredstva je treba opredeliti po posameznih letih in za vsak objekt posebej. V elementu 8 delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih opredelijo združevanje sredstev za gradnjo ali opremo zdravstvenih objektov oziroma za razširitev zdravstvenih zmogljivosti v krajevnih skupnostih. Sredstva je treba opredeliti po posameznih letih in za vsak objekt posebej. Z dopolnitvijo obrazcev E-l in E-2 s sodelovanjem temeljnih in enovitih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, kot tudi delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, bo podana zaokrožena podoba opredelitve in potreb po zdravstvenem varstvu tudi za zdravstvene storitve, ki jih svobodna menjava dela ne zajema. Tako bodo izkazane celovite potrebe in možnosti po zdravstvenem varstvu za naslednje plansko obdobje. Navedena izhodišča in usmeritve narekujejo v obdobju 1981-1985 na področju zdravstvenega varstva opredelitev združenega dela in siceršnjih uporabnikov do: — krepitve preventivnega zdravstvenega varstva, predvsem z razvojem dispanzerskih metod dela, zdravstveno-vzgojne in prosvetne dejavnosti, hitrejšega uvajanja higiensko-epidemiološke dejavnosti v občini; — zagotavljanja hitrejšega razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti, zlasti splošne medicine, medicine dela, medicinske nege in zdravljenja bolnikov na domu in zobozdravstva; — izboljšanja in organizacije ter delitve dela v zdravstvenih organizacijah združenega dela, kot tudi do nadaljnje širitve materialne osnove upoštevaje potrebo po počasnejši rasti neproizvodnih naložbj — zagotovljenega programa zdravstvenega varstva in programa skupnih nalog na ravni republike; — medobčinske solidarnosti v regiji ter vsebine in obsega skupnega programa občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji. Na podlagi končnih razprav in sprejetih opredelitev združenega dela ln krajevnih skupnosti bo oblikovan osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za območje občinske zdravstvene skupnosti. rtuLti simm otCms« minivt« sninosn o o n! u ( v litih im-im (atnova ta aferam E - 1 pripravljan na o.no,i letali! kaprtlnacljataa odbora u dnilMna dogovarjanja pri »kuplilnl oMIna talila i dna 23.11.1J7? ln 5.12.1579) - v tiioc tla im tnoaak 190 Zaaaak 1982 Znank 1983 2na»k 198» Ihanak 1915 Znoaak DOHODEK občina 1,9(1.202 2,468.039 2,olU22 2,771.0» 2,»».*7» 3.U5.H3 1. Prliparkl il dohodka ln oaabnaga dohodlia dnlavcav tir prlapavkl ll 00 ln dohodka jaaabnooa la-Marjt 101.725 136.886 1*5.3» 1H.K7 164.6*4 175.1M Prlspavna tlapnja 9,93 10,0) 10,17 10,10 10,42 2. PrlipnvH li 00 tatov 2.1» 2.«M 2.400 2.354 2.107 ). Prl.ptvkl ll prihodka. SIS (upokojoncl) 14.31* K.5M 17.« U.21) 19.201 20.1« SKUPAJ 1 - ) 125.47» 1H.972 1(5.207 17W*0 186.211 197.5*1 t. Salldarnoat nad 02S . radjl S.139 0.919 7.171 7.*71 7.70 1.086 5. DrugI prlapavkl 1.221 S K U P K J 1-6 137.0*2 0. Pr.i.l.k 9.15* SKUPU (1 - 0 ) 177.US M.tm 172.37« 183.011 »1.977 205.66» B00 - Mdalni princip 1, 166.472 i.r».o»5 1,«o.8?5 1.522.116 1,5TM54 1.6KU071 OBRAZEC E - 1 Z.p. Itm. ELEMENTI 1978 1981 1982 1983 198* 19» 2 3 » 5 6 7 8 12. SKUPAJ 6.52 6.68 6,69 «.72 «.7* 6,76 13. Dele} Mdicina dola 0,09 0.11 0,11 0.11 042 042 1*. dohodka zobozdravstveno varstvo 0,37 0,»3 0.** 0,4* 0.*5 0,*5 15. za zdravstveno drugo oblik« osnovnega zdravstvenoga varstva 0,92 0,96 0,98 0,99 0,99 0,99 16. 17. varstvo specialistično »abulantno d*javnost 0,65 0,73 0,73 0,7* 0,7» 0,7* 18. 19. 20. v Od tega -za: zdrav-stvenih skupnostih (v i) bolnišnično in zdraviliško d*javnost zdravila ln ortopedske pripoa. reševalne provoz« nadoaestila in drug* izplačila 2,30 0,5« 0,10 1,00 2,26 0,60 0.11 1.00 2,26 0,60 0.11 1,00 2.26 0,60 0,12 1.00 2,26 0,60 0.12 1.00 2.27 0,61 0.12 1.00 21. investicij« 0.25 0.22 0.20 0.20 0.20 0,20 22. - solidarnost na ravni regij« - - - - - • i3- - solidarnost ns ravni SR Slovenijo • - - • • 2*. Dele! osebnega prispevka uporabnikov (participacija za zdrav, storitvi) (v t) 2,89 *.oo 4,00 *,00 *,00 * .00 Uelel dohodka Z« zdr«vstv«no 1978 1981 1982 1983 198* 1985 t* Preračun sredstev za zdravstveno varstvo po veljavni prisp. osnovi 1 varstvo v zdravstvenih skupnostih SrOJPAJ.preračun v odstotek prispevka od osnovo J (bruto) os«bni dohodak 9.32 1,16«.»72 9,93 1,379.0*5 I0.03 1,W8.825 10.17 1,522436 l0.30 1,599.156 lo,*2 1,680.073 Ljubljana, 6.12.1979 ELEMENTI T0ZD UPORABNIKOV 2A SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SKKAZUMA 0 TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUHOSTI DOMŽALE (po izhodiščih koordinacijskega odbora z« oVvJbeno dogovarjanj, prt SOB tleti«!, z dno 23.11.1978 1» 5.12.1979) Zap. štov. E LE HE N T I 1978 1981 1912 1983 198» 1985 1 2 3 » 5 6 7 l 1. število zaposlenih 2. število prebivalcev na enega zdravnika v oanovni zdravstveni dejevnosti v oblini 1 *81 1 381 1 350 1 319 1 289 1 259 3. Štavilo prvih pregledov v osnovni zdravstveni dejavnosti na 1 000 prebivalcev v občini 2 301 2 506 2 572 2 638 2 70» 2 771 *. število prebivalcev M enega zobozdravnika v zobozdravstvu v občini 2 022 1 8*0 1 783 1 727 1 67» 1 622 5. število prvih obiskov v zobozdravstveni dejavnosti n« 1 0W prebivalcev v obilni 254 306 327 3»7 370 393 1. število prebivalcev n« »neg« zdravnik« v specialistični aabulantni dejavnosti v regiji *68 *90 »96 503 509 516 7. število prvih pregledov v specialistični aabul.ntii dejavnosti M 1 000 prebivalcev v občini 368 393 »02 »10 ue / »26 8. število obstoječih postelj v bolnišnic«h v regiji n* 1 000 prebivalcev v regiji 6.7 6.7 6.6 6.6 6,6 «.5 9. število bolniških oskrbnih dni v bolnišnični dojavnettl n« 1 000 prebivalcev v občini 2 17» 2 165 2 162 2159 2 155 2 150 10. Poprečni odstotek u delo nezeolnih delavcev ».9 5.0 5.0 5.1 5,1 5.1 11. Dele? dohodki z« zdravstveno varstvo v neposredni svobodni aenjavi dele ELEMENTI KRAJEVNE SraiPNOSTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI O O H l A L E (po izhodiščih Koordijiocljikogi odbora u druibaoo dogovarjanja pri SkupHini občin. Doai.1. X dn« 23.11.1979 in 5.12.1979) Zap. štev. E L E M E N T I 1978 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981 - 1985 1 2 3 A 5 6 7 8 9 1. štavilo prabivalcv na an.ga zdravnika v osn.zdrav.d.javnoati v občini 1 A81 1 381 1 350 1 319 1 289 1 259 2. število prvih pregledov v osnovni zdravstveni d«javnoeti na 1 000 prebivalcev v občini 2 301 2 506 2.572 2 638 2 704 2 771 3. Štavilo prabivalcv na enega zdravnik« v zobozdravstvu v občini 2 022 1 8*0 1 783 1727 1 674 1 622 *. štavilo prvih obiskov v zdbozdravstvonl dejavnosti na 1 000 prebivalcev v občini 25» 306 327 347 370 393 5. Dele? dohodka kaečkega gospodarstva za zdrav, varstvo (v X) t od KO 12 20 20 21 a 22 povisi v din 970 1.000 1.000 1.000 1.100 1.100 6. 0.1.1 dohodka drugih delovnih ljudi (npr.obrtnikov) za zdravstveno varstvo 9.32 9,93 lo.o3 10.17 10.30 10,"r2 7. Sredstva zi zdravstveno varstvo v neposredni svobodni .jenjavi dali : T0ZD zdravstven, dejavnosti za zdravstvene storitve, ki niso dogovorjene v zdravstveni skupnosti 8. Predvideno združevanje irodttov občanov za gradnjo ali opraao zdravstvenih objektov (v tisoč dinarjih) PREGLED ODHODOV OBCUSIK ITOAVSIVEIIE ;WH0STI DOMŽALE « LEIIH 1981-1985 (»■nova za obranac E-l k atranl 2 pripravlja, m aaflevi iihedliZ koordinacijaknga odbor* a drulbana dogovarjanja pri Skvplclni obilno Oaalala 1 dna 21.11.1979 in 5.12.1979) OKVIRNA USMERITEV KOLTURNEGA RAZVOJA V OBČINI DOMŽALE V OBDOBJU 1981 - 1985 197« rnaaak v tlaa! din 1981 noaak v tlaoi din 1982 tnaaab v tlaač din 1983 stoaok v tlaa! din 1914 znoaak v tlaoi din 1985 BMaak v tlaa! din 12. ODHODKI - okopaj 127.888 162.888 172.378 183.011 193.977 205.669 ad taga tdravatvano voritval (98.272) (126.855) (134.706) (143.079) ( 151.6*8 »60.802) 13. - nndkinn dola 1.719 2.71S 2.871 1.050 3.327 3.7» 14. - anbobdravatvono vartlvo 7.296 10.261 11.007 11.538 12.35» 12.966 1$. - drvgo oblik. oan.2drav.varatva (ipl.»ab.1.pr.<«r.Iiv, - Md.dala . konvoncija. tujina. Itudontja) 11.090 22.561 24.024 25.331 26.414 27.564 16. - apoc. aabulantna dajavnont 12.823 18.017 19.098 20.521 21.752 23.057 17. • bolnilnilno ln idravil.dajavMat 45.078 55.778 59.124 62.672 66.432 70.730 18. - Zdravila ln ortopad.prlpaavjZ. 11.293 14.808 15.697 16.63» 17.617 19.007 19, - raiovnlid provod 1.971 2.715 2.871 3.32S 3.527 3.7» 20. - nadaaaatila ln druga izplVila (drugi provozi ln potni atroiki) 19.949 24.660 26.161 27.731 29.395 3U58 21. - lnvoatlclja (akapaj) 4.886 5.430 5J32 5.546 5.87» 6.232 22. - lalldamo.t no rami ragija - • - • - • 23. • aalidaraoat na ravni SSS • - - - • • 23.1 • akupni progra. M ravni SDS M 740 785 •32 8S2 934 24. Dal al otabnaga prlapovka uporabnikov (participacija) za /dr.var. (2.922) (5J33) (5.472) (5.834) (6.208) (7.192) DODATKI očimi PODAT a 23.a) Oatala (aat.ln dragi odhodki, .troA.,lu!ba,i»pradv.,riziki, atroiki aaaoapr.Zavod za aac. aai. In Kig.. atailatl) 4.193 5J83 5.494 5.S23 M73 4.543 L2.i) SKOPAJ (100 I ODHODKI) 177.888 162.888 172.37» 183.011 193.977 205.669 KULTURA — NEPOGREŠLJIVA ŽIVLJENJSKA SOPOTNICA I. SPLOŠNE NALOGE IN USMERITVE Uveljavljanje kulture kot nepogrešljive sestavine celotne družbene reprodukcije, obenem pa organskega dela življenja vsakega posameznika, skozi katerega se bogati njegova osebnost in udejanja njegovo človeško bistvo, je že v tem obdobju doživelo pomembne potrditve, saj so kulturne dejavnosti tako po obsegu programov kot po njihovi kvaliteti ter bogastvu oblik zabeležile precejšno rast. Kljub temu pa vreščanje kulture v vse oblike družbenega življenja še ni doseglo stopnje, ki bi omogočila zares ustrezno načrte vanje potreb in interesov, s tem pa primerno sestavo programov ter njihovo financiranje. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno največjo pozornost zato posvetiti naslednjim splošnim vprašanjem: OPOMBA: Znoaki v ( ) aa na aaltavaja. Ljubljanu, 6.12.1979 vzpodbujati je potrebno takšno izdelavo srednjeročnih planov in programov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer bo kultura dobila enakovredno mesto ob drugih družbenih dejavnostih, obenem pa v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in društvih s področja kulture spodbujala izdelavo srednjeročnih planov in programov, ki bodo v skladu z metodo srečujočega planiranja te potrebe upoštevale; — v zvezi s tem naSaTje^lsp^saDljali delegate ar^lS^^^r^SSSnaiSsr kulturnih skupnosti čim ustreznejši uveljavitvi svobodne menjave dela, kjer bodo skupščine kulturnih skupnosti postale vsebinsko poln prostor neposrednega dogovarjanja in sporazumevanja med izvajalci in uporabniki; — zagotoviti sredstva za dogovorjene programe na način in v obsegu, da bo z njima doseženo ustrezno materialno razmerje kulture do drugih vrst združenega dela in da bo zagotovljen enak ekonomski položaj kulturnih delavcev z delavci v drugih dejavnostih, tako da bo kultura tudi po svojem družbenoekonomskem položaju postala enakopravna sestavina združenega dela; — doslednje uveljavljati neposrednejši sarnoupravljalski vpliv delegatov na delovanje organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in društev s področja kulture, vzpostaviti ustrezne osnove in primerna merila za vrednotenje dogovorjenih kulturnih programov in za ustreznejše nagrajevanje umetniške ustvarjalnosti; — še nadalje razvijati in krepiti vlogo ljubiteljske kulture kot eno najpomembnejših sestavin za razvoj človekove lastne ustvarjalnosti; Delovanje v teh smereh bo zagotovilo neposrednejše in smotrnejše načrtovanje in izvajanje kulturnih programov, s tem pa hitrejšo in učinkovitejšo uveljavitev kulture kot pomembnega dejavnika oblikovanja družbene zavesti in nadaljnjega napredka naše samoupravne socialistične družbe. D. PROGRAM USMERITVE V naslednjem srednjeročnem obdobju je potrebno nadaljevati z izvajanjem zastavljenih programov, obenem pa pospešiti predvsem tiste, ki jih v tem obdobju nismo izvedli v načrtovanem obsegu. Na nelcaterih področjih bo potrebno uveljaviti nove naloge, za katere so se pokazale utemeljene potrebe. ^--- ^^^^^^^^.^.^^ Tudi v .naslednjem obdobju bo potrebno skrbeti za ustrezno nagrajevanje kulturnih delavcev in društev in jim podeljevati Kersnikove plakate in nagrade, ki jih velja razširiti z novuni oblikami. 6. Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov Na tem področju se kaže vedno večja potreba po ustreznem posredovanju kulturnih vrednot različnih zvrsti. V ta namen bo skupnost morala še nadalje skrbeti za tekoče obnovitve ter nabavo ustrezne opreme v teh domovih. To srednjeročno obdobje mora biti tisti čas, ko se bo tudi v samih Domžalah začelo načrtovanje za večnamenski kolturni center, ki postaja resnično prava in neodložljiva potreba (nova naloga). Tudi Kulturna skupnost Slovenije postavlja za svojo usmeritev, da do konca obdobja nobeno občinsko središče v Sloveniji ne bi smelo biti brez primerne večnamenske kulturne dvorane. Prav tako je nujno izdelati standarde za kulturne prostore. Sredstva za vzdrževanje in obnovo naj bi združevali po posebnem družbenem dogovoru. 7. Poslovanje organov skupnosti Število zaposlenih v sektorju Kulturne skupnosti v tem obdobju ne velja povečevati, velja pa zaposliti novega delavca za strokovno vodenje Zveze kulturnih organizacij. Opomba: V primeru, da družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev za financiranje objektov družbenega standarda za obdobje 1981-1985 ne bo sprejet, Kulturna skupnost Domžale ne b3 mogla namenjati nikakršnih sredstev za vzdrževanje in obnovo kulturnih domov ter za njihovo opremo, prav tako pa tudi ne bo mogla nameniti sredstev za obnovo gradu Krumperk. 1. Založništvo in knjižničarstvo Skupnost naj bi tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju, tako kot sedaj, podpirala izdaje znanstvenih in poljudnoznanstvenih del s področja zgodovine, umetnostne in literarne zgodovine in etnografije, ki bodo obravnavale problematiko domžalske občine. Prav tako naj bi podprla leposlovne, glasbene in znanstvene izdaje domačih piscev in ustvarjalcev oziroma polustvarjalcev. Na področju knjižničarstva bo še nadalje skrbela za vraščanje knjižničarske dejavnosti v sistem družbenega informiranja, za strokovno in kadrovsko usposobitev knjižnic za izvajanje z zakonom predvidenih nalog. Potrebno bo modcernizirati poslovanje knjižnice in skrbeti za nove oblike programiranja in širjenja knjige (razstave knjig, literarni večeri itd.). Še nadalje bo treba pozornost namenjati ustreznemu dotoku literature. Najmanjši dotok naj bi bi po merilih Kulturne skupnosti Slovenije 1 knjiga na 10 prebivalcev letno, ki naj bi se mu približali v letu 1985. 2. Gledališka, glasbena, likovna in folklorna dejavnost Na področju amaterske kulturne dejavnosti bo potrebno najprej kadrovsko okrepiti ZKO Domžale, ki bo morala skrbeti za kvalitetno rast amaterizma, ga spodbujala in ustrezno nagrajevala. Na tem področju je prva naloga izdelati merila za nagrajevanje amaterske polustvarjalnosti. ZKO bo morala postati organizator rednih gledaliških in glasbenih predstav (abonmaji) ter likovnih razstav ter dragih oblik kulturnega posredovanja najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov. Nadaljevati je z rednimi koncerti v Grobljah, ki jih je potrebno številčno povečati ter poleg koncertov dodati še druge oblike predstav (gledališče) Se nadalje je odkupovati kvalitetna likovna dela za zametek bodoče stalne galerije. Kvalitetnejše dosežke domžalskih amaterskih skupin je potrebno predstaviti širokemu krogu delovnih ljudi tudi izven občine. Velik poudarek velja v kulturno vzgojo, predvsem v vzgojo niladih. Na tem področju velja prevzeti novi nalogi v zvezi z boljšo stimulacijo amaterskih kulturnih skupin in z nastavitvijo tajnika pri ZKO Domžale. 3. Varstvo kulturne dediščine Na področju muzejske dejavnosti je potrebno dokončno pripraviti gradivo med obema vojnama ter z vstajo 1941. Tudi muzej Jelovškovih fresk v Grobljah bo potrebno približati širšemu krogu občanov in turistov. Organizirati velja več zgodovmskih razstav. Na spomeniškovarstvenem področju naj bo največja naloga sanacija gradu Krumperk. Za to novo nalogo bomo združevali sredstva po posebnem družbenem dogovoru. Te naloge izhajajo iz zakona o varstvu kulturne in naravne dediščine. Skupnost bo morala še naprej podpirati vzdrževanje spomenikov NOB v občini in omogočiti morebitno postavitev novih spomeniških obeležij oz. spominskih plošč. Še vedno pa bo redno skrbela za arhivsko dejavnost. 4. Dejavnost društev Skupnost naj bi v naslednjem obdobju še naprej podpirala dejavnosi društev prijateljev mladine in društev tehnične kulture. ELEMENTI ZA SESTAVO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA 1. Sofinancirali bomo naslove tistih knjig, ki ustrezajo smernicam, oziroma eno pomembnejšo izdajo na dve leti. 2. Do leta 1985 naj bi se približali normativu 1,5 knjige na prebivalca temeljne knjižne zaloge v knjižnici; najmanj do 1,3 knjige na prebivalca. 3. Število novih knjig na prebivalca naj bi se približalo normativu v SRS (1 nova knjiga na 20 prebivalcev), oziroma do leta 1985 najmanj 1 nova knjiga na 22 prebivalcev. 4. število spomeniškovarstvenih posegov na spomenikih se opravlja po potrebi. V občini je evidentiranih 307 kulturnih spomenikov in spomeniških območij. Redno se vzdržujejo vsi spomeniki NOB; opravi se ena večja spomeniškovarstvena akcija na leto poleg obnove gradu Krumperk, ter postavitev enega novega spomenika ali dveh spominskih plošč na leto. 5. Organizira oziroma podpre se: - do 10 gledaliških predstav domačih gledaliških skupin na leto z po vsaj tremi ponovitvami v občini in povprečno enim gostovanjem; - od 10 - 15 gledaliških gostovanj drugih gledališč (profesionalnih ali polprofesionalnih) na leto v občinskem središču in večjih krajih občine. Predstave za mladino se organizirajo posebej; - od 10 - 15 glasbenih prireditev (koncertov) domačih glasbenih skupin na leto brez ponovitve in do 5 ponovitev v občini ali na gostovanjih; - do 10 glasbenih prireditev (koncertov) drugih glasbenih skupin ali solistov (upoštevaje koncerte v Grobljah); - do 2 plesni (baletna, folklorna ali druga) prireditvi domače skupine na leto; - do 3 plesne (baletna, folklorna ali druga) prireditve plesnih skupin ali ansamblov izven občine na gostovanju v občini; - do 4 likovne razstave domačih ustvarjalcev; - do 4 likovne razstave drugih likovnih ustvarjalcev s poudarkom na akademskih ustvarjalcih; - do 2 zgodovinski ali muzejski razstavi na leto; - proslave ob raznih jubilejih; - recitali domačih gledaliških skupin in morebitno eno gostovanje drugih skupin; - vsakoletna srečanja oziroma revije pevskih zborov, instrumentalnih skupin in gledaliških skupin iz občine ter po eno regijskega ali republiškega značaja; - eno kulturno sodelovanje s Slovenci zunaj SRS na leto; - ena kulturna akcija medrepubliškega značaja na leto; - eno kulturno sodelovanje mednarodnega značaja na leto; - do 5 kulturnih akcij v sodelovanju z RTV Ljubljana; - redno sodelovanje domačih skupin s sorodnimi skupinami v Sloveniji. 6. Prehod na štipendiranje kadrov za potrebe domačih kulturnih skupin. II. 1. Knjižničarsko mrežo velja razširiti. Poiskati nove možnosti za približanje knjige bralcem. .........m iiiuicjsna nejavnost sta ustrezno razširjeni, spomeniškovarstveno dejavnost pa bolj približati v občino Domžale. 3. Gledališka in glasbena gostovanja, pa tudi likovno in folklorno dejavnost velja razširiti tudi v tiste krajevne skupnosti, ki imajo ustrezne pogoje, pa do sedaj niso bili deležni teh dejavnosti. 4. Kulturne naložbe v občini naj se prioritetno razvijajo: 1. Obnova kulturnih domov v krajevnih skupnostih 2. Kulturni dom v občinskem središču 3. Obnova gradu Krumperk 5. Število amaterskih kulturnih društev ne gre bistveno poveča vati, skrbeti je za večjo kvaliteto. Obrazložitev Ti elementi so podlaga za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturnih skupnosti za obdobje 1981-1985. Oblikovali so jih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter izvajalci na podlagi metodologije, ki jim je bila poslana v obliki vprašalnika. Metodologijo elementov je sprejela skupščina Kulturne skupnosti Slovenije na seji 13. julija 1979, skupščina Kulturne skupnosti Slovenije na seji 13. julija 1979, skupščina kulturne skupnosti Domžale pa 5. oktobra 1979. Opozarjamo, da so nekateri elementi samo količinski in z njimi ne razrešujemo vprašanja kakovosti, strukture in organiziranosti ipd., tako, da ostaja izdelava podrobnejšega sistema kazalcev za spremljanje in načrtovanje kulturnega razvoja še naprej permanentna naloga. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA LETO 1980 Delovni in finančni program Kulturne skupnosti Domžale je sestavljen na osnovi izhodišč samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Domžale in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-1980, ter dopolnila k temu samoupravnemu sporazumu za leti 1979 in 1980. Iz sporazuma izhajajo prizadevanja za skladnejši razvoj kulturnih panog in pospeševanja kulturnega razvoja in vseh območjih občine. Skupnost bo še nadaljj omogočala in pospeševala zlasti tiste vrste kulturnih dejavnosti, ki bodo približevale kulturne vrednote čim večjemu krogu občanov in neposredno povezovale življenje in delo delovnih ljudi in občanov s kulturnim ustvarjanjem in poustvarjanjem. 1. Založniška in knjižničarska dejavnost a) Založništvo Skupnost bo sofinancirala izdajo Občinskega poročevalca, podprla izdaje jubilejnih publikacij kulturnih društev in druge založniške. Sofinancirala bo izdajo gramofonske plošče ob 30-letnici Glasbene Šole Domžale ter sofinancirala izdajo vodnika po Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah. b) Knjižničarstvo Skupnost bo finančno podprla delovanje Občinske matične knjižnice (poslovni stroški), nakup ene nove knjige na 25 prebivalcev ter skrbela za ustrezno nabavo literature za čitalnico. Finančno ovrednoten program založniške in knjižničarske dejavnostil. 250.000,00 din 2. Gledališka, glasbena, likovna in folklorna dejavnost a) Gledališka dejavnost Skupnost bo preko občinske ZKO organizirala gostovanja poklicnih ali boljših amaterskih gledališč v krajih s primernimi dvoranami (do 12 predstav). Preko občinske ZKO bo podprla dejavnost vseh dramskih skupin, podpirala gledališko dejavnost šolskih kulturnih društev ter omogočala šolski mladini oglede gledaliških in lutkovnih predstav. b) glasbena dejavnost Skupnost bo posebno skrb posvetila koncertom v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah, ki bodo v letu 1980 že desetič in jih bomo razširili. Podprla bo program občinske ZKO na glasbenem področju (revije, srečanja) ter podprla glasbeno dejavnost šolskih kulturnih društev in omogočila mladini oglede glasbenih prireditev. c) Likovna dejavnost Skupnost bo preko občinske ZKO podprla organizacijo razstavne dejavnosti v občini in odkupila eno ali dve kakovostni likovni deli. Preko občinske ZKO bo podprla dejavnost likovnega društva ter njihove večje akcije. Omogočila bo delovanje likovnih skupin šolskih kulturnih društev ter omogočala šolski mladini oglede likovnih razstav, č) Folklorna dejavnost Preko občinske ZKO bo skupnost podprla delovanje folklornih skupin v društvih ter pri šolskih kulturnih društMh; omogočila bo celovečerni nastop ene večje folklorne prireditve v občini. d) Ostale akcije Skupnost bo preko občinske ZKO podpirala gostovanja izven občine, sofinancirala ostale osrednje prireditve in proslave z bogatim kulturnim programom. Posebno skrb bo posvetila proslavi na Vinjah ter omogočila kulturno sodelovanje s pobrateno občino Koprivnica. Finančno ovrednoten program gledališke, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti 2.859.500,- din 3. Varstvo kulturne dediščine a) Muzejska dejavnost Na področju te dejavnosti, ki jo izvaja Muzej Kamnik, bodo v letu 1980 potekala dela za razširitev muzejske zbirke na Krumperk u z vstajo 1941 in revolucionarnim delavskim gibanjem med obema vojnoma. b) Arhivska dejavnost Skupnost bo sofinancirala osnovno dejavnost Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane po dosedanjem načinu ter podprla njihove večje akcije. c) Spomeniškovarstvena dejavnost Skupnost bo sofinancirala osnovno dejavnost Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja ter podprla njihovo nadaljevanje restavratorskih del na Krtini.dokončanja obnovitve fresk (akcijo bo sofinancirala tudi Kulturna skupnost Slovenije). Skupnost bo posebno skrb posvečala vzdrževanju spominskih obeležij na območju občine. Finančno ovrednoten program varstva kulturne dediščine 924.000,- din s> 4. Dejavnost društev a) Dejavnost društev tehnične kulture Skupnost bo po sprejetem družbenem dogovoru sofinancirala dejavnost društev, ki delujejo v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo. b) Dejavnost društev prijateljev mladine Občinski Zvezi prijateljev mladine bo skupnost omogočala delovanje po sprejetem sporazumu. Finančno ovrednoten program dejavnosti društev 227.0000 din 5. Kersnikove nagrade Skupnost bo tudi v letu 1980 podelila Kersnikove nagrade in plakete za dolgoletno in izjemno kvalitetno delo na kulturnem področju posameznikom, društvom ali kulturnim ustanovam. Finančno ovrednoten program nagrad 35.000 din 6. Vzdrževanje in oprema kulturnih domov a) Tekoče vzdrževanje in oprema Skupnost bo namenjala v letu 1980 sredstva za tekoča vzdrževalna dela na kulturnih domovih, predvsem pa za ustrezno opremo v njih. b) Obnova gradu Krumperk Skupnost bo v letu 1980 nadaljevala obnovitvena dela na gradu Krumperk, in sicer nadaljevanje popravila strehe (akcijo bo podprla Kulturna skupnost Slovenije), sredstva pa bodo morali nameniti tudi drugi dejavniki. Finančno ovrednoten program vzdrževanja in opreme 600.000 din 7. Poslovanje skupnosti Skupnost bo po sprejetem sporazumu sofinancirala delovanje Skupne strokovne službe SIS, tako delo sektorja Kulturne skupnosti kot skupnih služb za opravljanje računovodskih in administrativnih zadev. Del sredstev bo namenila za druge manjše naloge in amortizacijo. Finančno ovrednoten program poslovanja 578.000 din. 8. Davčna uprava Skupnost bo sredstva namenila davčni upravi Skupščine občine Domžale za pobiranje prispevkov iz privatnega sektorja. Finančno ovrednoten program 277.042,80 din. Opomba: Ker razprava o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti še teče (priprave vodi poseben iniciativni odbor), način financiranja izobraževalnih programov, potrebnih za kulturo, še ni določen. Zato v oceni ne navajamo sredstev, potrebnih za financiranje teh programov, niti sredstev, potrebnih za naložbe v umetniške akademije oz. fakultete. Ker v zvezi s kulturnim domom Ivana Cankarja še niso razčiščena nekatera temeljna vprašanja (pokritje podražitve gradnje, stroški vzdrževanja in obratovanja, cena programa) v oceni ni mogoče podati sredstev, potrebnih za kulturni dom Ivana Cankarja v obdobju 1981-1985. N OBRAZLOŽITEV Tabela se .opira . na besedilo „Okvirna usmeritev kulturnega razvoja Slovenije v obdobju 1981-85". Izhodišče za načrtovanje pomenita realizacija sredstev v letu 1978 in predviden obseg sredstev v letu 1980 (po dopolnilu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976-80 v letih 1979-80). A. Vse dosedanje naloge upoštevajo 5 % rast sredstev v skladu z rastjo družbenega produkta v naslednjem srednjeročnem obdobju (predvidevanja Zavoda SRS za družbeno planiranje). Pri dejavnosti so v alineji „drugo" prikazana sredstva za RTV, za raziskovalno dejavnost, štipendije in društva. V vrstici „ostalo" pa sredstva za obvezno rezervo, delovanje organov Kulturne skupnosti Slovenije in strokovne službe. B. Nove naloge upoštevajo povečanje obsega naslednjih dejavnosti: — Filmska dejavnost — 2 dodatna celovečerna filma in 10 kratkih filmov na leto — Sofinanciranje NUK in UKM po določilih samoupravnega sporazuma (prevzem financiranja dela programa) — Sredstva za založništvo in varstvo kulturne dediščine bi se do leta 1985 morala podvojiti, stiki s tujino pa bi koncem tega srednjeročnega obdobja terjali polovico več sredstev kot doslej. V OBDOUJU 1981 - 85 - v mujoiiiii uh - cene 1970 H n 1 o c o 107a ic-nl i-znc i .in 1'jT.O 1981 V)n? l«j»3 1985 Mi.upn.) r »/i i -t\\) it I.t(i|ii.jn rnotl 1'tMI - 1 •»!!■» k. Dosedanje nalrve Dejavnost: • »eložniStvo in knjižni- čarstvo 44 55 5« 61 64 67 70 320 • gledališče 46 L* 57 1.0 63 66 69 315 - • varstvo kult.dediščine 40 47 49 52 54 57 60 272 - lik.-Kal. področje 10 12 13 14 15 15 16 73 • fllaska dejavnost 27 34 36 37 39 41 43 1% ■ glasba in pJ.ee 55 66 69 73 76 80 84 382 • drugo 81 90 95 99 104 109 115 522 i. Solidarnostna pomoč 14 16 17 18 19 19 20 93 i. Investicije ca 112 117 .122 129 136 144 648 k. Oatalo 10 8 8 9 9 10 10 46 IktUPAJ A 305 494 519 5^5 572 600 631 2867 5 t. Nove nslor.e . Investicije '. l>sjavnost: • filmska dejavnost • MUK in UKM • .lovečanjo obsega drugih dejavnosti (zsloi.,verstvo kult.ded., sliki s tujino) i. Drugo - odplačilo anuitet m l-ouočje 20 14 20 lb 20 16 20 17 20 17 100 80 .»UPAJ U .kUt'AJ A ♦ U 11 23 39 57 78 208 18 18 17 m m 53 c 3 77 ')? 9*. 115 J«J 16.? 582 622 Uo4 694 746 3308 6,4 v cenah 1978 ri978ZaCiJa 1980 ~ 1931 1982 A. Dosedanje naloge 1. Založniška in knjižničarska dej. 948.376,- 1.017.700,- 1.069.OC0, 1.106. 000,- 2. Gledališka, glasbena, likov»a in folklorna dejavnost 1.975.824,- 2.295.300,■• Z9&4.0OOt- 3. Varstvo kulturne dediščine 666.566,- 726.000,- 762.500,- 808.300,- 4. Dejavnost društev 153.S00,- 180,300,- 189- 000,- 198.700,- 5. Kersnikove nagrade 25.000,- 23.000,- 26.500,- 20.000,- 6. Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov 465.310,- 542.085,- — f 7. Poslovanje skupnosti 487.989,- 493.6OO,- 517.000,- 545.500,- SKUPAJ A 4.722.665,- 5.277.985,- 5.545.000,- 5.825-500,- 1963 1984 1985 Skupaj Stopnja rasti _ . 1.981-85,_1981-1985 A. Dosedanje naloge 1. Založniška in knjižničarska' dejavnost , 1.155.000,- 1.210.500,- 1.266.500,- 5-807.000,- 2. Gledališka, glasbena, likov- . na, folklorna dejavnost 3.SOI.&0,- "b.Hn.500,- ^.bSO.SoOf~ 4b- 5«/ B. 5»o,— 3. Varstvo kulturne dediščine 349.000,- 892.000,- 940.000,-- 4.251-800,- 4. Oejavnost društev 208.000,- 218.500,- 229.500,- 1.043.700,- 5. Kersnikova nagrade 29.500,- 31.000,- 32.500,- 147.500,- 6. Vzdrževanje in oprema kulturnih objektov — ■* ~~ 7. Poslovanje skupnosti 576.000,- 6o5.OOO,- 636.000,-- 2.879-500,- SKUPaJ A 6.120.000,- 6.429-500,- 6-755-000,- 30.675-000,- 5,06 ___________j- ,v.vJ..u»u,vuUit ucjaTiiuau uucuie uumzate z a obdobje 1981 - 1985 POTREBE SO VELIKE, POGOJI PA SE SLABŠAJO Telesna kultura je bla od leta 1973 deležna posebne pozornosti družbenopolitičnih organizacij, kar je v veliki meri posledica spoznanja, da tako pomembnega področja človekovega delovanja, kjer se na osnovi svojega interesa združuje veliko generacij tako mladega rodu kot starejših občanov. Vsem delovnim ljudem in občanom nuditi možnost udejstvo-vanja v telesni kulturi, to je osnovno izhodišče nase družbe. Vsakogar vključiti že v predšolski dobi v tekmovanje za športno značko ter nato skozi delo v šolskih športni, društvih, društvih in klubih v k rajevn Ji skupnostih in rekreacijskih delavskih športnih društvih do športnih sekcij društev upokojencev, je naš cilj. la dosego tega cilja moramo imeti možnosti v notranjih in zunanjih objektih, potrebno opremo, strokovne kadre, predvsem pa organizacijsko razvejanost v vseh krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah in vrtcih. V naši občini nas je 38.000 občanov in od tega 4.150 predšolskih otrok, 5660 šoloobveznih otrok, 1235 dijakov na srednjih šolah in 16.000 zapoateiuh, dejansko torej preko 27.000 občanov, kateri bi se morali za izboljšanje svojega zdravlja in fizične pripravljenosti aktivno ukvarjati s telesno kulturo. Vsi ne bomo vrhunski tekmovalci, mnogi nimajo niti želje tekmovati, imajo pa željo rekreirati se. Ločiti moramo torej šport — oziroma telesno kulturo, ki je namenjena vsakomur od tiste, ki je namenjena le najboljšim v šoli sli krajevni skupnosti ali celo republiki. Prvič je bila ločnica med kvalitetnim športom in rekreacijo podana v portoroškem sporazumu. Ne le to, za zmanjšanje nepotrebnih stroškov so bili s tem spremenjeni tudi tekmovalni sistemi. Razvejanost in raznolikost panog, od katerih so nekatere vezane na prirodne možnosti okolja, druge na določene objekte ali opremo, ne omogočajo povsod in vsakomur gojiti vse. V portoroških sporazumli smo se Slovenci načrtno odločili za relativno majhno igrišče. V naši občini pa smo se odločili za nogomet in smučanje, ker sta že močno razvita in imamo zanje vse prirodne možnosti. V skladu z že omenjenimi sporazumi bomo dali večji poudarek in možnosti razvoja dogovorjenim panogam, ki bodo s tem dobile večjo možnost v raz ovoju množičnosti in predvsem kakovosti. PREDLOG PROGRAMA. TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI ZA LETO 1980 št. Namen Plan 1979 Povečana dejavnost Plan" v letu 1979_1980 PRIHODKI; 1. Izvirni prihodki 2. Presežek sred. iz 2eta 1978 5,044.228,-225.772,- SilUPAJ izvirni prihodki 3. Ostanek dohodka iz preteklega letal 4. Prihodki po SS o spremljajoč.obj, 5,300.000,- 75.561,-1,300.000,- 5.7 SKUPA J PROGRAM RTKS SKUPAJ ODHODKI: 1094700 7,770,261 9,592.000,- 9,592.000,- I. II, 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 1 j. j T1C3 Domžale .3t::\kovua dejavnost kadri Sodelovanje z drugimi občinami j>. :;yjupravni sporazum Investicijsko vzdrževanje Amortizacija Strokovna služba Strcški poslovanja SIS Pobiranje prispevkov od privatnega sektorja Večje prireditve Delavske športne igre Mladinske športne igre Izredni izdatki Sti'ckovni sodelavci _Skupaji program RTKS 1_ 3.060.000,-3.615.561,-224.000,-44.000,-230.000,-1,300.000,-1,250.000,-432.000,-75,561,- 60.000,- 4,131.000,- 1.094.700.- 268. 44, 276. 1,300, 1,320, 587. 75. 000,-000,-000,-000,-000,-357,' 561,- 80.000,- 78.000,-35.000,- 4.337. 3,890. 281. 46. 289. 765. 1,320. 616. 79. 550 213,- 400,- 200,- 800,- 000,- 000,- 724,- 339,- 84.000,-120.000,-100.000,-70.000,-81.000,- 36*790»-1.365.000.- SKUPAJ 7,770.261,- 9,592.000,- Razvoj telesne kulture v občini Domžale je tesno povezan s številom občanov (38.000), zaposlenih občanov (16.000), predšolskih otrok (4.150), otrok v WZ 1.088, šoloobveznih otrok (5657), dijakov na srednjih šolah (1.235). Samo podatek da se letno povečuje prebivalstvo za 700-800 v naši občini ter, da je 2/3 priseljenih nam pove, da možnosti večjega napredka ni mogoče pričakovati - lahko pričakujemo nazadovanje, če se stanje v telesni kulturi ne bo bistveno spremenilo. Trenutno imamo v naši občini naslednje objekte, ki pokrivajo samo 14 , krajevnih skupnosti. Nogometna igrišča 9 — ni povsod urejena lastnina Košarkarska igrišča 5 — ni povsod urejena lastnina Balinišča 2 Skakalnica 2 T rim steza 2 Odbojka 2 Bazen 2 Tekališča 2 Strelišča 2 Kegljišča 2 Telovadnice izven šole 3 Telesnokultuma skupnost je po svojih močeh pomagala sofinancirati osnovnim šolam prepotrebne Športne objekte predvsem z namenom razvoja atletike v občini Domžale ter vključitvi čim večjega števila učencev v športne vrste. Organiziranih telesnokultumih organizacij v občini Domžale je 34 v 21 različnih panogah v 12 krajevnih skupnostih. Naloga Telesnokultume skupnosti je, da tudi ostale krajevne skupnosti pridejo do najnujnejših športnih objektov ter telesnokultumih organizacij, ki bodo združevali tako mladino kot ostale krajane. V letih 1975 - 1979 je Telesnokultuma skupnost Domžale vsako leto povečevala sredstva za vzdrževanje športnih objektov. leto 1975 228 . 340,- 8 objektov v 6 krajevnih skupnostih leto 1976 349. 440,- 16 objektov v 11 krajevnih skupnostih leto 1977 665. 925,- 35 objektov v 12 krajevnih skupnostih leto 1978 1,221. 680, - 36 objektov v 12 krajevnih skupnostih leto 1979 978. 000, - 17 objektov v 11 krajevnih skupnostih Stanje 1976- 1980 Športna rekreacija - množičnost Športno rekreativna dejavnost, še zlasti iz vidika množičnosti, je osnovni interes delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture. Večina nalog je možno uresničevati le v temeljnih samoupravnih celicah, zato bo Telesnokultuma skupnost Domžale v prihodnjih letih usklajevala vsebinska in organizacijska vprašanja in s tem prispevala h kakovostnejšemu razvoju tega področja. V skladu s sprejeto zasnovo množičnosti smo vlagali združena sredstva tako, da smo učinkoviteje prispevali k oblikovanju navad in potreb ter ustvarjanju možnosti za športno rekreativno dejavnost. Selektivni in vrhunski šport Razvoj materialne in strokovne osnove selektivnega športa je že v tem srednjeročnem obdobju nazadoval in v nekaterih panogah tudi bistveno preokrenil dogovorjeno politiko telesne kulture. Vzroke za počasno uresničevanje dogovorjene usmeritve v celoti pa je iskati zlasti v: — omejenih materialnih in finančnih možnostih področja telesne kulture za hitrejše ustvarjanje kakovostnih, materialnih in strokovnih pogojev; — neustrezni organiziranosti in medsebojni povezanosti nosilcev selektivnega športa tako v telesnokultumih organizacijah, kot v telesno-kulturnih skupnostih; — nerešenih sistemskih vprašanjih sodelovanja telesne kulture z mejnimi področji družbene dejavnosti, še zlasti izobraževanjem in zdravstvom; — nezadostno razvitih samoupravnih odnosih, ki rojevajo tudi odpore proti novi usmeritvi; — ob razvijanju prioritetnih športnih panog moramo še večjo pozornost nameniti tistim panogam, ki imajo realno možnost napredka. Osnovni problemi telesne kulture v občini Domžale V skladu s sprejetimi smernicami za pripravo srednjeročnega plana Telesnokultume skupnosti Domžale za obdobje 1981-1985 sprejemamo delovni ljudje in občani občine Domžale IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllH ELEMENTE ZA PRIPRAVO IN SKLEPANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981-1985 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM 1. Temeljna izhodišča Analiza izhaja iz ocene uresničevanja srednjeročnega plana razvoja telesne kulturne dejavnosti za obdobje 1976-1980, sprejetih smernic v skupščini Telesne kulturne skupnosti SR Slovenije in smernic skupščine SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje bo v ospredju prizadevanj telesnokultumih dejavnikov in bo usmerjeno zlasti v uresničevanje neposredne menjave dela med uporabniki In izvajalci, še posebej na območju krajevnih skupnosti. V tekočem srednjeročnem obdobju je bil storjen velik napredek v zavesti prebivalstva o potrebnosti udejstvovanja v športni rekreaciji, z osnovnimi oblikami te dejavnosti pa se ukvarja okrog 30 % prebivalstva v starosti nad 18 let bodisi redno ali občasno v društvih ali samostojno. V tekočem srednjeročnem obdobju so bile na področju vrhunskega in selektivnega športa opredeljene prioritete, jasneje postavljene zahteve glede selekcije in usmerjanja nadarjenih športnikov. Pri strokovnih kadrih je velik primanjkljaj, čeprav smo v sedanjem srednjeročnem obdobju izšolali 350 amaterskih strokovnih kadrov. Premajhen je tudi priliv poklicnih organizatorjev rekreacije - en organizator rekreacije v TOZD. Vsi si bomo prizadevali, da bi organizacije združenega dela imele čim več organizatorjev rekreacije profesionalnih in pa amaterskih organizatorjev rekreacije v krajevnih skupnostih, v vseh profilih strokovnih kadrov pa se kažejo pomanjkanja. 2. Opredelitev potreb in ciljev Zaradi nadaljnjega vključevanja prebivalstva vseh starosti ter bistvenega izboljšanja kakovosti procesa športne rekreacije se morajo izvajalci hitro in učinkovito prilagoditi potrebam in interesom uporabnikov, ker bodo le ti posegali po čedalje bolj pestrih oblikah vadbe v društvih in pri samostojnem udejstvovanju. Zato je potrebno ustvarjati pogoje za vadbo (objekti, kadri, organizacija), še posebej v neposrednem bivalnem okolju zlasti v krajevnih skupnostih. Med strateškimi cilji na področju selektivnega športa je Se zlasti pomembna razširitev selekcijske osnove v osnovnih šolah, uveljavljanje sodobnih metod priprave, zagotovitev preventivnega varstva za športnike v panogah z največjim tveganjem m zahtevnostjo priprav, gradnja ključnih objektov njihovo opremljanje, izpopolnjevanje tekmovalnih sistemov. Bili so doseženi tudi nekateri pomembni uspehi, zlasti posameznikov v alpskem smučanju, v smučarskih tekih, v TAK—u, motokrosu, šahu in alpinizmu. Zboljšati moramo informativno dejavnost. Vsa sredstva javnega obveščanja morajo tudi s področja telesne kulture zagotoviti uporabnikom in izvajalcem objektivne informacije. . V novem srednjeročnem obdobju se obetajo temeljite spremembe v samoupravni organiziranosti in na področju svobodne menjave dela v telesni kulturi kakor tudi prihodnji zakon o telesnokultumi dejavnosti. Uveljavljati se bo moral delegatski sistem in samoupravni odnosi v telesnokultumih dejavnikihin med njimi na vseh raneh, saj bo le tako mogoče docela obvladovati usmerjanje razvoja in uporabe sredstev. Potrebno bo zelo natančno opredeliti obveznosti in medsebojne odnose pri organiziranosti pa upoštevati kot temeljni kriterij tudi funkcionalnosti, saj delo v telesni kulturi temelji predvsem na množici amaterskih kadrov. Da bi odpravili nesorazmerja med razpoložljivimi zmogljivostmi in potrebami je potrebno na področju občine Domžale zgraditi naslednje športne objekte: pokrit bazen in nizki bazen za otroke garderobe, filtre in pomožne prostore, odprt bazen vezan na filtre in pomožne prostore, dopolitev obstoječih objektov na kopališču Domžale - garderobe, sanitarij, izgradnja garderob, sanitarij in ograje v športnem parku v Mengšu, v vsaki krajevni skupnosti občine Domžale zgraditi večnamensko asfaltno ploščo, zunanja ureditev v športnem parku Domžale, manjša igrišča - kotalkališče, ter gradnja teniških igrišč v športnem parku. Zaradi zimskih olimpijskih iger, ki bodo v Jugoslaviji leta 1984 bo potrebno vložiti dodatna sredstva za priprave naših športnikov in nadaljnjemu razvoju zimsko športne dejavnosti v Domžalah. Sprejem programa Telesnokultume skupnosti Domžale bi omogočil ustreznejše uresničevanje nalog na področju množičnosti, izboljšanje osnovnih pogojev za razvoj selektivnega športa, večje možnosti za vzdrževanje in izpopolnjevanje standarda telesnokultumih objektov. osnovni problem telesne kulture v občini domžale 1. Organiziranost V novem srednjeročnem obdobju bodo nujne temeljite spremembe v organiziranosti in samoupravnih odnosih. Že v tem srednjeročnem obdobju bo sprejet nov zakon o osnovah svobodne menjave dela na področju telesne kulture, nato pa še zakon, ki bo celovito urejal odnose na področju telesno-kulturne dejavnosti. Zato bodo morali vsi telesno-kultumi dejavniki dograditi svojo organiziranost in razviti medsebojne odnose tako, da se bo razvijal in uveljavljal samoupravni delegatski sistem na vseh ravneh. Le tako bo mogoče doseči odločilen vpliv združenega dela na usmerjanje celotnega telesnokultumega razvoja. 2. Problematika V času ko stopamo v novo plansko obdobje, se je potrebno ozreti nazaj kaj smo dosegli do sedaj na področju športne dejavnosti. Ugotavljamo, da kronično že leta nazaj primanjkuje sredstev za zdravo športno in vzgojno rast zdravega rodu in za celotno rekreativno dejavnost. Ali naborne komisije pri ugotavljanju sposobnosti služenja vojaškega roka v JLA le slučajno ugotavljalo, daje vedno manj zdravih nabornikov? Ali ni povečanje bolniških izostankov dela tudi odraz pomanjkanja zdrave rekreacije delovnih ljudi? Za športno in rekreativno dejavnost so nujno potrebni športni objekti in športne naprave, za katere pa ugotavljamo, da jih je premalo ter zato telesna kulturna skupnost vlaga precejšna sredstva' za gradnjo novih in vzdrževanje obstoječih športnih objektov in to v taki meri, da je že močno okrnjena osnovna dejavnost. Če pa računamo še na naravni priprastek in priliv prebivalstva v občino pa stanje postaja nevzdržno. Predvsem pa manjka pokritih športnih objektov. Obstoječe telovadnice in Hala komunalnega centra so zasedene od jutra do večera. Nekatere športne dejavnosti tako nimajo niti najosnovnejših pogojev za vadbo, kaj šele za tekmovanja. V vedno večji meri pa se pojavlja tudi sofinanciranje mejnih dejavnosti področja telesne kulture kot naprimer: tehnična kultura, društvo prijateljev mladine, občinski poročevalec, občinsko ozvočenje itd. Sredstva za športno dejavnost in telesnokultume objekte se zbirajo s prispevno stopnjo iz BOD, lastno udeležbo občanov, ki se ukvarjajo s telesno kulturo in prostovoljnim delom. Ob navedenem pomanjkanju športnih objektov pa ni možno računati na izgradnjo večjih in družbeno prepotrebnih objektov. Da bi obstoječe stanje bistveno popravili, že dalj časa resno razmišljajo občani v krajevnih skupnostih, v športnih društvih in klubih ter nekatere organizacije združenega dela. V ta namen prihajajo v Telesnokulturno skupnost konkretizirane pobude in utemeljitve. Te pobude je možno realizirati le s posebnim načinom združevanja sredstev, če se navedeni dejavniki tudi zavedajo in se že medsebojno dogovarjajo. Tako naprimer se že dogovajajo za izgradnjo športnih objektov tri večje krajevne skupnosti, ki tudi že imajo idejne načrte. Zavedamo se, da morajo biti športni objekti večnamenski, da jih bodo lahko koristili vsi organizirani in neorganizirani občani ali točneje povedano vzgojnovarstveni zavodi, šole, športni klubi in društva in organizacije združenega dela za rekreacijo svojih delavcev. Več športnih objektov oz. možnost za rekreacijo pa bi vzpodbudilo k rekreaciji tudi tiste občane, ki se sedaj nikjer ne vključujejo. Ti objekti bi tudi omogočali manjše stroške pri izvajanju šole v naravi, popestrilo 'bi se popularno tekmovanje za športno značko, izboljšala dejavnost šolskih športnih društev itd. V letu 1976 je TKS v OZD, krajevnih skupnostih, klubih in dru ter šolah izvedla anketo, s katero se je ugotavljal interes za športne dejavnosti. Rezultati ankete so pokazali, daje na prvem mestu plavanje. Možnosti za razvoj plavanja so v naši občini majhne, saj je obstoječi plavalni bazen v Domžalah možno koristiti največ tri mesece v letu, pa še ta za svoje delovanje nima zagotovljenih osnovnih sanitarnih pogojev. Zato so se doslej krajevne skupnosti in nekatere OZD soglasno zedinile, da je najbolj potreben pokrit plavalni bazen na Količevem, ker bi tudi koriščenje hladilne vode iz Papirnice močno znižalo obratovalne stroške. Poleg bazena pa bi zgradili še pripadajoče objekte, prav tako pa bi tudi dogradili obstoječe športne parke in večnamenska igrišča v drugih krajevnih skupnostih. Na osnovi vseh navedenih pobud in dejstev Telesnokultuma skupnost Domžale predlaga združenemu delu, da se odloči ali je pripravljeno združiti finančna sredstva za realizacijo teh načrtov v naslednjem planskem obdobju ali ne. Če se ne odloči za predlagane rešitve, potem pomeni, da zavestno pristajamo na nezdravi razvoj mlade generacije in upadanje ustvarjalnih sposobnosti delovni! ljudi in občanov. Temeljni cilji in razvojne usmeritve 1. Portoroški dokumenti Skupščina Telesnokultume skupnosti SR Slovenije je na S. seji dne 17. aprila 1976 v Portorožu sprejela: — samoupravni sporazum o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesno-kulturne dejavnosti v SR Sloveniji; — sklep o uresničevanju koncepta vrhunskega športa v SR Sloveniji; — sklep o uveljavljanju tekmovalnih sistemov v SR Sloveniji. Za uresničevanje teh sporazumov je vezana tudi preobrazba delavcev v telesni kulturi, ki se postopoma uresničuje. Spremembe, ki so nastale s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o nadaljnjem razvoju telesne kulture v SR Sloveniji je preteklo že tri leta, zastavljeni načrti se v naši občini uresničujejo z določenim odstopanjem. Koncept razvoja je dolgoročen s tem, da se vsako leto pregleda prehojena pot, še posebej pa je treba razvojne usmeritve uskladiti v novem srednjeročnem obdobju 1981-1985 ' PREDLOG PRDGRAiU TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981-1985 Zap. št. N a n e u Plan 1981 Plan 1982 Plan 1282 TlirT 1984 Tlan 1985 PRIHODKI: 1. Izvirni prtLhodki za dejavnost 2. DD o načirni združevanja sredstev za financiranje objektov družbenega standarr*..?. za obdobje 81-85 9-948.750,- 10.446.187,- 10.968.496,- 11.516.692,- 12.092.526,-18.100.000,- 18.100.000,- 18.100,000,- 18.100.000,- 18.100.000,- SKUPAJ 28.048.750,- 28.546.187,- 29-068.496,- 29-616.692,t 30.192.526,- ODHODKI: I. II. 1. 2. 3- 4. 6. 7-8. 9-10. ZTKO TKS Izobraževanje strokovnih kadrov Stroški strokovnih služb Sofinanciranje nejnih dejavnosti Večje prireditve,delavske in mladinske ir;re Izredni izdatki vrhunske športnike in strokovne sodelavce Sodelovanje z drugimi občinami, stroški poslovanja, pobiranje prispevkov od nrivatnega sektorja Športna značka Investicije Vzdrževanje cbjektov Amortizacij: 6,200.000,- 6.510.000,- 6.835-500,- 7-177-275,- 7-536.138,- 21.848.750,- 22.036.187,- 22.232.996,- 22.439-417,- 22.656.388,- 390.000,- 409.500,- 429-975,- 451.473,- 474.047,- 550.000,- 577.500,- 606.375,- 636.693,- 668.528,- 460.000,- 483-000,- 507.15O,- 532-507,- 559.332, 11. Skupni prograa *JTKS 320.000,-255-750,- 230.000,-150.000,-14.800.000.'-2.000.000,-1.300.000,-1.395-000,- 336.000,-268.537,- 241.500,-157.500,-14.635-000,-2.100.000,-1.365.000,-1.462.650,- 352.800,-281.964,- 370.440,-296.062,- 253-575,-165-375,-14.461.750,-2.205-000,-i.433-250,-1.535-782,- 266.253,-173-643,-14.279-838,-2.315.250,-1.504.912,-1.612.571,- 333.962,-310.865,- 279.566,-182.525,-14.083.331,-2.431.012,-1.530.157,-1.693.199,- SKUPAJ 28.048.750,- 28.546.187,- 29-068.496,- 29.616.692,- 30.192.526,- Možnosti delovanja Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale in elementi za srednjeročni plan 1981 - 1985 VARUJMO KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Področje dejavnosti kmetijske zemljiške skupnosti je vodenje kmetijske zemljiške politike. Pri tem skrbimo za pravilno rabo, izboljšavo in združevanje kmetijskih zemljišč ter na ta način vplivamo na pospeševanje kmetijske proizvodnje. Kmetijska zemljiška skupnost upravlja s skladom kmetijskih zemljišč v občini, usmerja promet s kmetijskimi zemljišči in spodbuja oblikovanje večjih zameljiških kompleksov in združevanje dela, sredstev m zemlje. Sodeluje pri pripravi in izvedbi prostorsko ureditvenih operacij in drugih posegih, ki imajo namen urejati rabo kmetijskih zemljišč. Izvaja naloge in izvršuje ukrepe za katere je zadolžena po zakonu o kmetijskih zemljiščih m drugih zakonih. Kmetijska zemljiška skupnost zato pripravlja elemente in strokovne osnove za sklepanje dogovorov o temeljih prostorskega plana občine ter povezave uporabnikov primame rabe prostora v postopku usklajevanja in sklepanja tega dogovora. Kmetijska zemljiška skupnost pa je tudi mesto usklajevanja in sklepanja dogovora o temeljih srednjeročnih in dolgoročnih planov primarne kmetijske in gozdne proizvodnje v tistem delu planov, ki se nanašajo na področje delovanja te skupnosti. To so zlasti programi agrarnih prostorsko ureditvenih operacij in pridobivanje zemljišč v družbeno lastnino. DELOVANJE KZS DOMŽALE V NASLEDNJEM PETLETNEM OBDOBJU Ena bistvenih teženj kmetijske zemljiške skupnosti v prihodnjem obdobju je vključitev skupnosti v proces kontinuiranega prostorskega in družbenega planiranja, ki je predpisano v zakonu o kmetijskih zemljiščih. S tem bo največ pripomogla k varstvu kmetijskih zemljišč, saj bo neposredno prisotna pri določitvah o porabi prostora. Skrbela bo, da bo v največji možni meri upoštevan kriterij kvalitete zemlje in da bo uveljavljena prioritetna naloga prizvodhje hrane. Nadaljevali bomo s programom melioracij kmetijskih zemljišč, ki naj zajema v svoji dolgoročni usmeritvi, izboljšavo cca 1000 ha zemljišč ob Rači in Radomlji kot tudi zemljišč ob Rovščici, Žabmci in MošenišnicL Prioritetna naloga pa naj bo vsekakor melioracija 370 ha zemljišč ob Rači do Zaloga, ker bo tudi Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava programirala izvedbo regulacijskih del na tem potoku. Pridobitev nadaljnjih cca 1000 ha zemljišč v neposredni bližini Ljubljane je pomembna za doseganje prehrambene bilance SR Slovenije. Kmetijska zemljiška skupnost Domžale bo v svojem finančnem načrtu razporejala izbrana finančna sredstva prvenstveno za realizacijo agrarnih prostorsko-ureditveruh operacij. Za izvedbo melioracij ob Rači pa se zavezuje, da bo preko kmetijske pospeševalne službe in Kmetijske kooperacije pospešila potrebno organiziranje lastnikov zemljišč, zagotovila finančna sredstva za izdelavo melioracijskih projektov ter skrbela za njihovo pravočasno pripravo. Z doslednim izvajanjem zakonskih določil o formiranju sklada kmetijskih zemljišč družbene lastnine, o zemljiškem maksimumu in o prometu s kmetijskimi zemljišči bomo povečali zemljiški fond in ga s programom izvajanja vseh oblik združevanja zemlje ..vključevali v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Prizadevali si bomo doseči sporazum med kmetijstvom in gozdarstvom o zajezitvi nekontroliranega zaraščanja kmetijskih površin ter za pristop k izdelavi agrokarte — karte proizvodne usmeritve kmetijstva. Z agromelioracijskimi posegi tudi v hribovitih predelih, z ukrepi za boljše gospodarjenje na teh območjih, s pomočjo pri izgradnji poljskih in gozdnih poti, smotrnim vključevanjem in razporejanjem počitniških naselij in kmečkega turizma, bo Kmetijska zemljiška skupnost vplivala na poseljenost hribovskega prostora in pripomogla k izvajanju koncepta I splošnega ljudskega odpora. Kot eden od nosilcev izvajanja zakona o preživninskem varstvu I kmetov, bo kmetijska zemljiška skupnost iniciator aktivnosti za pripravo samoupravnega sporazuma o oblikovanju potrebnih sredstev za to dejavnost. loriVBA 'ELEMENTOV KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA SREDNJEROČNI PLAN 1981 - 1985 Pre_llpg_j^ograma_ dejavnosti KmetiJko_ zeml j^ke__ j^pm^ti_.J^S5^??-3. Namen Prostorsko ureditvene operacije IriioMvanje zemljišč Obveznosti do Zveze vodnih skupnosti, po zakonu Obveznosti do Zveze kmetijsko zemljiške skupnosti po namenu sporazuma £troski poslovanja Rezerva Skupaj l 1981 83o.ooo 700.000 600.000 70.000. 800.000 .25c.oop_ ,250.000 780.000 700.000 600.000 70.000 850.000 250.000. 3.250.000 847.000 800.000 630.000 73.000 900.000 „1284_______1985,___ 797.000 875.000 800.000 800.000 630.000 73.000 950.000 ■ 250.000 250.000 3.5oo.00& 3.5oo.ooo 650.000 75.000 l.ooo.ooo , 250.000 3.650.000 Viri 1 250.000 250.000 rrenešena sredstva iz prejšnjih let O&dkodnina t.d spremembe namembnosti kmotijskih zemljišč 2.600.000 2.600.000 Zbrana sredstva od ustanoviteljev 2oo.ooo 2oo.ooo Drugi prihodki 2oo.ooo_____ 2°o.qpo f" k u p a j 3.250.000 3.250.000 250.000 2.7oo.ooo 300.000 _j5j5p,.oop_ 3.500.000 250.000 2.700.000 . 300.000 25o.opp 3.500.000 250.000 2.800.000 300.000 __2ppj.joop_ 3.650.000 STRUKTURA POVRŠINE V OBČINI DOMŽALE V ha voa površina njive in vrtovi sadovnjaki travniki trstičje pašniki gozd nf-rodovitno Zaseb. sektor 1920? 396o 464 582? 17 1162 9386 396 Družb, sektor Skupaj 4784 loo4 75 999 lo 181 1676 839 23991 4964 539 4821 27 13*3 llo62 1235 Vključevanje elementov prostorskega planiranja, ki jin ponuja Kmetijska zemljiška skupnost za pripravo prostorskega plana občine, je odvisno od zavzetosti vseh nosilcev planiranja, zlasti združenega dela in družbenopolitične skupnosti kot celote. Zato je pomembno, da o njih razpravljajo v vseh sredinah in jih upoštevajo. Domžale, november 1979 KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST DOMŽALE Skupne kmetijske obdelovalne površine se sestojijo iz njiv vrtov sadovnjakov in travnikov ter obsegajo v občini Domžale 10324 ha. Na to površino je planirana kmetijska proizvodnja zato se morajo drugi porabniki prostora usmeriti na slabša zemljišča s čimer naj bi ne bile okrnjene navedene površine. Kmetijske organizacije združenega dela na območju občine naj v pripravi svojih srednjeročnih programov upoštevajo predlagano programsko usmeritev Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale. Poleg kmetijskih organizacij naj se zlasti tudi krajevne skupnosti skupnosti vključijo v razprave in oblikovanje dokončnega predloga srednjeročnega programa Kmetijske zemljiške skupnosti. ANALIZA MOŽNOSTI DELOVANJA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA V PRIHODNJEM PLANSKEM OBDOBJU 1981-1985 S sprejetim zakonom o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane je podana zakonska osnova za funkcioniranje sklada za pospeševanje zasebnega kmetijstva, ki naj bi imel v bodoče naziv Samoupravni sklad za intervencije v zasebnem kmetijstvu. Dejavnost tega sklada bi se v celoti pokrivala z dejavnostjo programa pospeševanja zasebnega kmetijstva, v okviru kmetijske zemljiške skupnosti. Glede na to, da viri sredstev za pospeševanje kmetijstva iz naslova anuitet od družbenoinvesticijskega sklada občine z novim planskim obdobjem v celoti usahnejo, bo moral občinski proračun praktično zagotavljati vsa potrebna finančna sredstva za to dejavnost. *r>"D10G PROGRAMA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA V faRI DNJEROČiNEM OBDOBJU 1981 - 1985 198.1 1982 1985 1984 1985 Regres za nabavo strojev 75o.ooo 800.000 800.000 850.000 900.000 Osemenjevanje govedi 800-000 800.000 850.000 9oo.ooo 950.000 "a^res za gnojila ir> ueme 9oo.000 950.000 950.000 l.ooo.ooo l.o50.000 Tremi je za rejo pl. živine 5oo.000 550.000 550.000 550.000 4oo.coo Rogres za nabavo pl. živine 250.000 250.000 250.000 5co.ooo 300.000 Degres za rejo klavne živine l.loo.ooo l.loo.ooo 1 .200.000 1.200.000 1.300.060 Iinancir-inje pospeševalne *sl. 350.000 55o.000 4-00.000 4oo.ooo 4oo.ooo Tiobraževarijti 350.000 4-00.000 4oo.ooo 4oo.ooo 4oo.ooo Izdelave načrtov 150.000 200.000 200.000 200.000 25o.ooo _jr-viize krme in zemlje 5o.ooo 80.000 80.000 80. cjk> loo.oao Proizvodno tekmovanje 200.000 25o.000 25o.ooo 250.000 300.000 Druge '■posper.cviln'j akcije 15o.000 i50.000 150.000 2oo.ooo 200.000 Stroški poslovanji 2oo.ooo_ ____2^o_vop_o_ _ --- 25o.ooo JSop.000 500.000 Skupaj 5.55O.00O 5.950.OOO C. .150.000 6.430.000 6.850.000 Vi ri sredstev Dotacija iz proračuna občine 5.530.000 5.9oo.000 6 .loo.ooo to.4oo.oco 6.82o.ooc Dr igi viri __2o-ooo JjO.000 ^0.000 30.000 50.000 b k u. p a j 5.550.000 5.950.000 6 „15o., 000 6.430.000 6.850.000 PREDLOG PROGRAMA SKLADA ZA POSPESEVAN1E ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU I9S0 1. Regres za nabavo strojev 2. Osemenjevanje govedi 3. Regres za gnojila in semena 4. Premije za rejo pl. živino 5. Regres za nabavo pl. živine 6. Financiranje pospeževolne si. 7* Izobraževanje 8. Izdelavo načrtov 9. Analize krme in zemljo 10. Proizvodno tekmovanje 11. Druge pospeševalne akcije 12. Stroški poslovanja l}. Sonacija škode po toči 14. Uegree za rejo pitane govedi Skupaj .m v letu Plan za loto -A979.. _ ____198o_____ 650.000 750.000 680.000 780.000 750.000 900.000 250.000 300.000 150.000 200.000 300.000 350.000 250.000 350 . 0OO 150.000 150 . 000 50.000 50.000 150.000 200.0OO loo.ooo 150.000 200.000 200.000 lo3.157,10 - 1.000 - 000 5sJS.8o.pop Vid sredstev: 1. Dotacr.Ja iz proračune občino 2. Dotacija proračuna po posebni pogodbi 3. Investicijski dklad občine 4. Anuitete od kreditov 5. Drugi prihodki 6 k u p a J Domžale, november 1979 3.oo8.657»lo 4.000.000 587.000 I80.000 __7. 5po.. 5iZ83.l57j.lo 1.000.000 200.000 180.000 ^.380.000 Kjuetijska zemljiška skupnost Domžale 26 « PREDLOG PROGRAM DELA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI DOMŽALE V LETU 1980 Prihodnje leto zaključujemo petletno plansko obdobje in prehajamo v zaključno fazo priprav in sprejemanja programske usmeritve Kmetijske zemljiške skupnosti za naslednje srednjeročno obodbje. Iz tega razloga bo delovanje in aktivnost vseh organov skupnosti toliko bolj pomembna. Samoupravna organiziranost Nahajamo se v času vsklajevanja delovanja Kmetijske zemljiške skupnosti z novo kmetijsko zakonodajo, vsled česar bomo pripravili in sprejeli nov statut skupnosti ter ostale samoupravne akte. Pripraviti bo potrebno tudi samoupravni sporazum o sofmanciranju Kmetijske zemljiške skupnosti. Nadaljevali bomo z razpravo o smotrni organizaciji za pospeševanje kmetijstva, ki naj bi postal samoupravni sklad za intervencije v zasebnem kmetijstvu. V ta namen bo KZS pripravila predlog odloka o ustanovitvi tega sklada. Varstvo kmetijskih zemljišč Kmetijska zemljiška skupnost si bo prizadevala, da bodo pri izvajanju zakonskih določil o družbenem in prostorskem planiranju in pripravi planskih dokumentov občine za prihodnje obdobje upoštevani elementi in strokovne osnove, ki jih skupnost ponuja drugim nosilcem planiranja. Kmetijska zemljiška skupnost bo vztrajala, da se bodo pravočasno sprejemali potrebni in predpisani urbanistični dokumenti, da bi presegli neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo na zemljiščih, ki nimajo statusa stavbnih zemljišč. Prostorski plan občine z razvrstitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva je tudi osnova bodočega planiranja kmetijske proizvodnje. V funkciji nadzora nad racionalnim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč bo Kmetijska zemljiška skupnost predvsem usmerjala lastnike zemljišč k intenzivnejši obdelavi. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč družbene lastnine Kmetijska zemljišča v občini Domžale so relativno dobro obdelana, kar je izraz precejšnjega interesa za kmetijsko proizvodnjo. Posledica tega je tudi visoka cena kmetijskih zemljišč v prostem prometu, kjer se dejansko pojavljajo le z namenom bodoče gradnje. Občinski sklad kmetijskih zemljišč se vsled tega ne povečuje, saj Kmetijska zemljiška skupnost ni mogla prevzemati zemljišč po tako visokih cenah. V prihodnje bo pa vendarle morala trošiti več sredstev v ta namen, da bi okrepila sklad kmetijskih zemljišč ter zajela tudi vsa prosta kmetijska zemljišča družbene lastnine. Zato bo intenzivno pristopila k ureditvi fomalnega statusa tega sklada ter v večjem obsegu uveljavljala prednostno pravico nakupa zemljišč, kot tudi prevzemala prosta zemljišča po zakonskih določilih o zemljiškem maksimumu. Zemljišča sklada kmetijskih zemljišč bo posredovala v organizirano kmetijsko proizvodnjo in v zakup. Kmetijska zemljiška skupnost bo dajala tudi pobude za uvedbo postopkov za prevzem kmetijskih zemljišč od ostarelih kmetov po zakonu o preživninskem varstvu. Dedovanje kmetijskih zemljišč Kmetijska zemljiška skupnost sodeluje v dednem postopku kadar je v zapuščini kmetija ali kmetijsko zemljišče pa nastopi vprašanje prevzemnika ali pa vprašanje izločitve dela kmetijskih zemljišč iz dedne mase kmetije. Skupnost nastopi lahko v skrajnem primeru tudi posrednik ali prevzemnik kmetijskih zemljišč in mora izplačati nujne deleže dedičem. Prostorsko ureditvene operacije Prostorsko ureditvene operacije obsegajo zamenjavo zamljišč, arondacije,komasacije,hidro in agromelioracije ter združevanje zemljišč in druge posege v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč. Za nas so najpomembnejše agro in hidromelioracije ter komasacije zemljišč. V prihodnjem letu bomo nadaljevali z melioracijskim programom v družbenem sektorju na površini cca 150 ha za kar imajo investitorji ob soudeležbi Kmetijske zemljiške skupnosti že zagotovljena finančna sredstva. Pričeli bemo tudi s sofinanciranjem melioracije ob Rači na površin 55 ha, za kar pa se mora investitor predhodno še primemo organizirati. Nosilci investicij melioracij in komasacij v privatnem sektorju so kmetje, lastniki zemljišč združeni v kmetijski organizaciji oz. melioracijski skupnosti. V prihodnjem letu naj bi bila ena bistvenih nalog pospeševalne službe pri Kmetijski kooperaciji, da organizira omenjeno skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost bo v prihodnjem letu razpolagala s finančnimi sredstvi v višini cca 3,600.000,- din, kot dohodek iz naslova odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ter od zakupnin. PREDLOG RAZPOREDITVE FINANČNIH SREDSTEV KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI DOMŽALE V LETU 198o 1979 198o 1. Prostorsko ureditvene ope- racije 1,600.000,- l,2oo.ooo,- 2. Pridobivanje zemljišč 300.000,- 500.000,- 5- Obveznosti do republiških institucij (po zakonu) 950.000,- 95o.ooo,- 4. Stroški poslovanja 650.000,- 7oo.000,- % Rezervirana sredstva l,2oo.ooo,- 25o.ooo,- SKUPAJ 4,700.000, - 3,600.000,- Viri: Prenesena sredstva iz prejšnjih let l,93o.ooo,- l,2oo.ooo,-Odškodnina za spremembo naaembnosti kmetijskih zemljišč 2,2oo.ooo,- 2,2oo.ooo,- Drugi prihodki 57o.ooo,- 2oo.ooo,- SKUPAJ 4,7oo.ooo,- 3,600.000,- KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST DOMŽALE Elementi za pripravo in sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti v letih 1981-1985 RAZVIJAMO KOMUNALNO GOSPODARSTVO Samoupravna komunama interesna skupnost občine Domžale se je aktivno vključila v proces planiranja. Na julijski skupščini obeh zborov Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale so delegati sprejeli gradivo .Analiza vlaganj v komunalno gospodarstvo v obdobju 1976 — 1980 z analizo razvojnih možnosti"; na novembrski skupščini gradivo ,.Smernice razvoja komunalnega gospodarstva občine Domžale za obdobje 1981 1985" -to gradivo je bilo (I. del) že objavljeno v ..Občinskem poročevalcu — št 13 z datumom 20. november 1979, drugi del tega pomembnega gradiva pa bo objavljen v 14. številki ..Občinskega poročevalca"; Izvršni odbor Samoupravne komunalne interesne skupnosti je sprejel na svoji 44. seji 9. 11. 1979 „Okvirno oceno finančne sposobnosti Samoupravne komunalne interesne skupnosti za obdobje 1981 - 1985". Na osnovi omenjenega gradiva so izdelani elementi za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalnega gospodarstva v občini Domžale za obdobje 1981 — 1985. PRIHODKI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 ODHODKI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 VF./^A FIIJ/UČNEGA VIRa 1981 w 1982 .000 din) 1983 VRSTA odhodkov 1981 ( v 000 din ) 1984 1985 4.746 4.984 5.904 6.120 1. Prispevek za financ. objektov skupne rabe 21.4-30 22.514 23.654 i 2. Pri3oevek od taks za cestno motorna vozila 4.520 3„2rispevek od pogonskega goriva 5.623 4.Nadomestilo za upo-raoo stavbnih zemljišč 5.Odstop dela sredstev po planu SSS iz prispevka za stanov, gradnjo za izgradnjo omrežja kom.objektov in naprav individualne rabe U# BOD) 14.332 15.049 15.801 6.Solidarnostna ar. 1.213 1.273 1.337 24.851 5.233 6.510 1.Vzdrževanj'; objektov kolektivne kom.rabe 21.430 26.108 2* Anuitete (a + b) 16.594 a.že prevzete obveze SKIS do 31.12.79. 11.300 1982 1983 1984 1985 22.514 23.654 23.654 26.108 19.176 21.740 24.363 22.986 II.050 10.800 10.600 6.400 5.494 6.834 5.292 5.556 5.834 6.125 6.431 15.591 1.404 7.Prorač.sredstva za. Izredne naloge v KS 2.205 2.315 2.431 2.553 17.421 1.474 2.680 8.Sredstva za razSir-jeno reprodukcijo vodovoda 3.120 3.245 3.375 3-.510 3.650 9. Proračunska sred. ' za naložbe, ki so sploŠ.kom.pomena za obč.Domžale 1J.000 13.000- 10. Kreditna sredstva s strani LB-banke Domžale za gradnjo kom.objektov po KS: 34JD00 14.000 11.8redstva krajevnih "' skupnosti 11.612 11.725 11.845 12.Sofinanc.s strani - Rep.skup.za ceste za reševanje cestno-prometnih problemov na območju občine Domžale 16.000 16.000 16.000 14.000 14.000 14.000 11.99? 12.103 3.5OO 3.500 3.500 3.500 3.500 13.Sofinanciranje Območne vodne skupnosti za varstvo podtalnice na Mengeško-Domžalskem polju ter za nove vodne vire na območju občine Domžale 3.500 3.5OO 3.500 3.500 3.500 b.ie predvidene prevzete anuitete GKIS-a za kreditna sredstva za leto 1980-85 5.294 3. Stroški strokovne službe SKIS 2.500 4. Posobni namenski izdatki (2-9 + 2-12 +2-13) 19.600 5. Namenska' poraba sredstev za izgrad. omrežja kom.objektov V stanovanjskih soseskah 11.073 6. Sredstva za izve-stiranje v komunalne ■ objekte po KS 32.150 8.126 2.500 10.940 2.5OO 13.763 2.500 16.586 2.500 19.600 22.500 22.500 22.500 9-973 8.999 8.096 11.194 32.558 32.988 33.464 33.907 skupaj 1-6 IO3.347 106.327 112.381 115.774 119-195 Opombe: — 1.1: stroški se enačijo z virom 2.1 — t. 2: pri anuitetah je upoštevano, da bo odplačevanje anuitet za Prevoje v letu 1982 podaljšano še za dve leti (dogovor z LB - banko Domžale) ter, da je delež KS Prevoje pri odplačevanju anuitet 40 %; za predvidene anuitete je upoštevana predpostavka najetja kreditov na 6-letno odplačilno dobo s 6 % obrestno mero — t. 3: pri stroških strokovne službe je upoštevana le pravica celotnih stroškov, ker se bo druga polovica stroškov krila iz delovanja enote za stavbna zemljišča — t. 4: iz primerjave t. 3.5 s t. 2.5 je razvidno, da se bo del vira 2,5 moral uporabiti za odplačevanje anuitet za že prevzete ter predvidene kreditne obveze, saj bosta npr. v letu 1980 stekli investiciji „Kanal Domžale-Center" oziroma „Ojaćitev vodovoda Domžale", ki bi se lahko v celoti financirale iz tega vira plan plačevanja anuitet iz vira 2,5 (v 000 din): 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 1-13 103.347 112.381 119.195 r 106.327 115-774 3.259 5.070 6.802 8.495 6.227 Elementi za investiranje v komunalne objekte po krajevnih skupnostih . Na osnovi meril veljavnih smernic komunalnega gospodarstva (SKIS) občine Domžale se naj bi razpoložljiva sredstva (glej t. 3.6) vlaganja za sledeče namene po ključu — vodovod 15 % — elektrifikacija z javno razsvetljavo 10% — kanalizacija 35 % — ceste 30 % — pokopališča z mrliškimi vežami 5 % — naloge za SLO 5 % Spodaj je podana tabela, iz katere je razvidno, kakšna sredstva bodo na razpolago po posameznem letu za posamezno dejavnost, (v 000 din) vrsta dejavnosti 1981 1982 1983 1984 1985 Opombe: - Pri viru 1: predpostavljena realna letna rast 5,06 % ter povečana prispevna stopnja z 1 % na 1,2 % BOD, tako da se vzdrževanje v celoti pokriva iz prispevka združenega dela - Pri virih 2,3,4, 5, 6, 7: predvidena realna letna rast 5,0 %. - Pri viru 8: upoštevano realno letno povečanje 4 %. - Pri viru 9: v letih 1981, 1982, upoštevamo zmanjšanje prihodka 4. ceste z avtob. vsled financiranja prostorov sodišča iz proračunskih sredstev; pod splošnim f^o*?^) komunalnim pomenom so mišljene ključne naložbe v reševanje problemov kot so npr. cestno-prometna varnost, Zlato poljska cesta, centralna sanitarna deponija, gradnja primarnih kanalov ter vodovodov. - Pri viru 10: predvideno je najemanje kreditov pod dosedanjimi ..povprečnimi" pogoji: 6-letna doba odplačevanja ob 6 % obrestih. - Pri viru 11: upoštevana je povprečna 40 % udeležba KS napram postavkam 6, 7, 8, 10, katere predstavljajo 60% sredstev za gradnjo objektov po krajevnih skupnostih (lastna sredstva SKIS) skupaj 1. vodovod (15%) 4.822.50 4.883,70 4.948,2 2. elektrifikacija -z javno ra£sv-- ',.215,00 3.255,9 (10 %) 3- kanalizacija (35 %) 5.019,6 5.086,1 3.298,8 3.346,4 3.390,7 11.252,5011.395,3 11.545,8 11.712,4 11.867,3 POKOPALIbOA Z MRLIŠKO VEŽO (5 % ) NALOGE ZA SLO (5 % ) 9.645,00 9767,4 1.607,5 1.607,9 9.896,4 10.039,2 10.172,1 1.649,4 1.673,2 1.695,4 1.607,5 1.627,9 :i.649,4 1.673,2 1.695,4 32.150 32.558 32.988 33.464 33.907 Količinska realizacija komunalnih objektov po posameznih dejavnostih za obdobje 1981 - 1985 Ob upoštevanju sledečih predpostavljenih enotnih povprečnih cen: - kanalizacija: 2.500 din/ml — vodovod: 1.500 din/ml — rekonstrukcija ceste 3.500 din/ml - elektro omrežje ter javna razsvetljava: 1.500 din/ml dobimo sledečo količinsko realizacijo po posameznih vrstah komunalnih objektov ob okvirnem upoštevanju kriterija sovlaganja: sredstva SKIS 60 %: sredstva KS 40 %. VkSTA KOM.OBJEKTOV 1981 1982 1983 1984 1985 SKUPAJ 1. VODOVOD (m) 3-215 3.256 3-299 3-346 2. ELEKTRIFIKACIJA Z JAVNO RAZSVETLJAVO ( m ) 2.143 2.171 2.199 2.231 3. KANALIZACIJA (m) 4.501 4.558 4.618 4.685 4. CESTE Z AVTOBUSNIMI POSTAJALI- bČI (m) 2.756 2.791 2.828 2.868 3-391 2.260 4.747 2.906 5. POKOPALI*ČA Z MRLIŠKO VEŽO (din) 6. POTREBE SLO (din) I.6O7.5OO 1.627.900' 1.673.200 1.673-200 1.695-400 I.6O7.5OO 1.627.900 1.649.000 1.673.200 1.695.400 16.507 - 12.004 23.109 14.149 8.253.400 8.253.400 Iz tabele na predhodni strani je razvidno, da se naj bi v obdobju 1981 — 1985 zgradilo cca 16 km vodovodnega omrežja, cca 12 km elektroomrežja (vključno z javno razsvetljavo), čez 23 km kanalizacije, rekonstruiralo pa se naj bi cca 14 km cest. V pokopališča oz. gradnjo mrliških vež pa se naj bi vložilo cca 8.200.000 din, ravno toliko pa tudi za ukrepe na področju SLO (po obrambnem načrtu). OBVEZNOSTI ZDRUŽENEGA DELA Za potrebe vzdrževanja objektov kolektivne komunalne porabe se sedaj združujejo sredstva v višini 1.0 % od BOD delovnih organizacij. Vedno večje število objektov, ki jih je potrebno vzdrževati (bodisi s strani Komunalnega podjetja Domžale ali pa posameznih krajevnih skupnosti), izredno naraščanje cen storitev ter materialov za opravljanje teh nalog, kakor tudi vedno večje zahteve po boljšem komunalnem standardu narekuje dvig prispevne stopnje z 1 % na 1,2 % BOD (alternativa temu dvigu stopnje bi bil domicilni princip združevanja sredstev za ta namen). Program za leto 1979 namreč predvideva za ta namen 21.000.000,-din, združeno delo pa zbere za ta namen 13.000.000,- din, preostanek oziroma razlika se krije iz sredstev bencinskega dinarja ter iz naslova pristojbine motornih vozil. Slednja dva vira se drugod po Sloveniji uporabljata za novogradnjo, oziroma rekonstrukcijo cest, kar bi prav gotovo morali doseči tudi v občini Domžale! Združeno delo združuje 1 % BOD za izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav individualne rabe v sklopu prispevka za stanovanjsko gradnjo, ki pa se bo v bodoče združeval na osnovi programa izgradnje primarnih komunalnih vodov direktno za potrebe Samoupravne komunalne interesne skupnosti (ne več v obliki stanovanjskega prispevka). 6.0 ELEMENTI ZA PODROČJE ENOTE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 6.1 V nadaljevanju podajamo sledeče elemente enote za stavbna zemljišča in sicer ločeno za blokovno ter individualno gradnjo: — površina zazidalnega kompleksa — stanovanjska površina — poslovna površina — vrednost priprave z zemljiščem — vrednost komunalne opreme — cena povprečnega komunalnega opremljanja na m2 — število parcel za zazidavo itd. Izvirna vira prihodkov enote: stanovanjski dinar ter nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč sta bila že opredeljena v točkah 2.4 ter 2.5, v tem poglavju so podani le elementi za blokovno ter individualno gradnjo, saj se bodo pridobivala zemljišča za potrebe šolstva v skladu s programom občinskega samoprispevka oz. s programom Občinske izobraževalne skupnosti. Samoupravna komunalna interesna skupnost bo pridobivala zemljišča tudi za Skupnost otroškega varstva ter za gospodarske objekte v skladu z njihovim programom in sredstvi. Glavni vir prihodka enote za stavbna zemljišča bodo še vnaprej predplačila investitorjev (pri blokovni gradnji bodisi Samoupravna stanovanjska skupnost oziroma gradbena operativa; pri individualni gradnji pa bodoči graditelji). Glede na zatečeno stanje v občini Domžale praktično ni stanovanjske soseske, ki se naj bi najprej komunalno opremila ter bi se taka zemljišča nato potom licitacije oddala. Predviden plan najetja ugodnih dolgoročnih bančnih kreditov pri LB -banki Domžale za komunalno opremljanje sosesk ter za odkupovanje zemljišč, na katerih naj bi potekala gradnja v obdobju 1986 - 1990, je sledeč: (v 000 din) 1981 1982 1983 1984 1985 10.000 10.000 . 10.000 10.000 10.000 ELEMENTI ZA ENOTO STAVBNIH ZEMLJIŠČ blokovna gradnja VREDNOST NALOŽBE VREDNOST VREDNOST NALOŽBE ^IJ1- l°l^afto\ Posije (din/m2 2azid.komol.) NALOŽBE (din/m2 uporabne KOMPLEKS kompl.(m2) pov.(m2) pov. (m2)p^■ p*zemi j opr^ma SKUPAJ (din v 000) površine) stan.pov.Posl.pov. SPB-1 26.000 22.600 14-. 600 1-540 3.600 5.140 133.640.000 3.000 4.500 SPB-2 9.500 10.530 1.182 780 1.800 2.580 24.510.000 2.000 3.000 ZB-1 Mengeš 27.600 17.000 ... - , 4-06 1.355 37.400.000 2.200 STOLPIČI 6.000 5.200 - 1.335 572 1.907 11.440.000 2.200 - SPB-3 6.000 5.200 - 1.335 572 1.907 11.440.000 2.200 - SKUPAJ: 75.100 60.530 15.782 218.430.000 ELEMENTI ZA ENOTO ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA - individualna gradnja NAZIV ZAZID. bt.parc. Pov.zazid. OCENA STROŠKOV (din)___OCENA STROŠKOV (din/m2) NAČRTA za zazid. kompleksa ----ms (m2) zemijis TRZIN 160 73-600 4.048.000 ZAVRTI I.del 60 54.000 3.780.000 ZAVRTI II.del 70 65-000 4.550.000 JARŠE 16 U.3OO 892.700 SEVER I 42 18.000 1.422.000 RADOMLJE -R0--7 31 35-000 2.765.000 -R0-7/1 42 69-000 5.451.000 DOB 80 66.000 5-214.000 IHAN 60 52.800 4.171.200 ?ODROČJA 35 22.800 1.800.000 Priprava Oprema Zemljišče Priprava Oprtc-a 2.500.000 40.000.000 55 33,96 550 1.500.000 '21.600.000 70 27,78 400 I.8O5.7OO 26.000.000 70 27,78 400 400.000 3.390.000 79 35,40 300 600.000 5.400.000 79 33,33 300 2.600.000 31.200.000 79 25,00 250 1.300.000 19.800.000 '79 27.27 300 1.400.000 13.200.000 79 26,51 250 1.200.000 6.840.000 79 52,63 300 SKUPAJ 596 467.500 34.093.900 13.8O5.7OO 167.430.000 72,93 29.53 358,14 ZAKLJUČEK Vsi elementi v pričujočem gradivu so podani oz. izračunani na osnovi dosedanjega načina zbiranja sredstev za komunalno dejavnost, ki se bo verjetno ob izidu nove zakonodaje na področju komunalnega gospodarstva spremenil, vendar kar zadeva višine virov financiranja ne bo verjetno prišlo do bistvenih sprememb. Elementi za pripravo in sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalnega gospodarstva (Samoupravna komunalna interesna skupnost) za obdobje 1981 — 1985 bodo osnova za dogovarjanje ter usklajevanje potreb v vseh 27 krajevnih skupnostihz združenim delom ter ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, predvsem s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Domžale. Samoupravna komunalna interesna skupnost DOMŽALE SMERNICE DELA IN RAZVOJA V SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM V OBDOBJU 1981-1985 PREPREČUJMO SPREHOD RDEČEGA PETELINA Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Domžale se je ustanovila z namenom, da delovni ljudje in občani uresničujejo svoje in družbene interese ter potrebe za varstvo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami. V skladu z zakonom o varstvu pred požarom in statutom SIS za varstvo pred požarom občine Domžale je točno precizirano delovno področje, naloge, organizacija in upravljanje skupnosti, način delegiranja, sestava, pooblastila in odgovornosti organov upravljanja, strokovnih služb ter še druga razmerja. Delo in razvoj požarnega varstva v prihodnjem srednjeročnem programu bo osredotočeno predvsem v naslednjih interesnih dejavnostih: a) — gradnja doma družbene samozaščite v Domžalah (gasilski trakt) — adaptacije in novogradnje gasilskih domov na območju občine Domžale; b) — Avtomobilska avtomatska lestev, dolžine 37 m — velika gasilska vozila — mala gasilska vozila; c) — Skupna oprema in inventar — osebna zaščitna oprema; d) — Stroški dejavnosti gasilskih društev; e) — Dejavnost občinske gasilske zveze; f) — Stroški dejavnosti SIS in drugo; a) Gradnja doma družbene samozaščite v Domžalah (gasilski trakt) Že nekaj let nas poklicna gasilska brigada Ljubljana opozarja, da zaradi naraščanja požarne problematike v Ljubljani in hkrati pri nas, ne bo dolgo v stanju operativno posegati še na območje naše občine. Na intervencijski čas iz Ljubljane na območje naše občine pa v zadnjem času močno vpliva tudi gostota prometa. Upoštevajoč navedeno opozorilo in hitri razvoj in naraščanje industrije in malega gospodarstva ter večanje stanovanjskega fonda v občini nam nalaga potrebo, da čim prej organiziramo lastno poklicno gasilsko enoto. Tehnični in tehnološki razvoj v gospodarstvu ter visoka gradnja stanovanjskih in industrijskih objektov danes terjajo posebno strokovno usposobljenost ter tehnično opremljenost kadrov za protipožarno dejavnost. Prav zaradi tega to skrb ni mogoče stalno prepuščati prostovoljnemu gasilstvu, čestokrat pa opremljanje vseh z vsemi potrebnimi sredstvi tudi ni več racionalno. Izhajajoč iz tega stanja in zavedajoč se svoje dolžnosti je SIS za varstvo pred požarom že v prvem razvojnem programu in v požarno varnostnem načrtu programirala gradnjo ustreznega prostora z namenom ustanovitve poklicne gasilske enote v Domžalah. V ta namen tudi vsako leto že namensko izloča denarna sredstva, ki jih ima vezana pri tukajšnji banki. Za rešitev tega problema je že prejšnji občinski gasilski sklad predlagal Občinski gasilski zvezi Kamnik, da bi združil sredstva in ob industrijski coni v Jaršah zgradili skupni gasilski dom za ustanovitev skupne poklicne gasilske enote. Predlog ni bil sprejet s pojasnilom, da bodo sami zgradili večnamenski dom in rešili tudi ta problem. S podobno problematiko se danes srečuje več industrijsko razvitih občin Slovenije, ki ta problem po naši oceni ob sodelovanju z drugimi nosilci SLO dejavnosti zelo uspešno rešujejo v obliki gradnje doma SLO in družbene samozaščite. Podobno kakor v nekaj drugih občinah je bil imenovan iniciativni odbor, ki je predlagal, da se v predvideni objekt za požarno varstvo vključijo tudi pri nas še drugi nosilci SLO in družbene samozaščite v občini. Z združitvijo teh v skupni, za vse funkcionalni objekt bi omogočili in zagotovili gnatno večjo strokovno in tudi operativno učinkovito sodelovanje, na drugi strani pa bolj racionalno uporabljali sredstva in izkoriščali kadre. Poleg navedene potrebe smo ugotovili, da prav ti tudi sami iščejo prostorsko rešitev za svoje delovanje, zlasti Postaja milice Domžale, Občinski štab TO in oddelek za ljudsko obramboi Poleg njih smo programirali, da se v ta dom z enim prostorom vključi še Občinska konferenca ZRVS, ki se dopolnjuje tako s štabom TO kakor upravnim organom za ljudsko obrambo. Prav navedeni skupni interesi in naloge vseh teh tako v miru in v izrednih razmerah, kakor v neposredni vojni nevarnosti ali vojni, so nas vodili, da smo v soglasju s predstavniki teh organov izdelali skupni program za gradnjo predlaganega doma. V začetnem delu iniciativnega odbora se je za to gradnjo prijavilo tudi nekaj drugih interesov kot ZTKO, Radio klub Domžale, Varnost Ljubljana — enota Mengeš in Občinski odbor RK. Po proučitvi vseh posameznih programov je odbor ugotovil, da taka razsežnost doma ne bi bila izvedljiva in da bi bil celo težko dosegljiv namen, ker bi nekatere dejavnosti celo tehnično motile delo osnovnih nosilcev LO, varnosti in družbene samozaščite (radio zveze). Tudi prvotni program požarne skupnosti, PM TO in oddelka za LO smo dvakrat obravnavali in jih skrčili na najbolj neobhodne površine, kar je bilo končno vsklajeno tudi glede uporabe skupnih površin v in zunaj zgradbe. Izhajajoč iz teh ugotovitev je odbor nadaljeval delo za zagotovitev ustrezne lokacije, finančno vrednotenje programa in pripravo samoupravnega sporazuma, kar sledi v nadaljevanju. Iniciativni odbor je za lociranje tovrstne izgradnje pregledal nekaj lokacij sam in v sodelovanju z Biro—71 ter se je ob upoštevanju: . — programa zazidave Domžale — koncentracije prebivalstva — koncentracije industrije — prometne povezave — razmer v vojnem stanju — ekonomskih kazalcev odločil, da je najprimernejša lokacija v bližini bencinske črpalke v coni zazidalnega načrta SEVER L V ta namen je bil skladno z danimi nalogami iniciativnega odbora sprožen postopek za zagotovitev zemljišča ter pridobitev lokacijske dokumentacije, za katerega seje pooblastilo Biro-71. Financiranje objekta se ureja s samoupravnim sporazumom o sofinanciranju gradnje doma LO in družbene samozaščite, ki ga sklenejo: — Skupščina občine Domžale — UJV Ljubljana — SIS za varstvo pred požarom Domžale — Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale — Občinska konferenca ZRVS Domžale Osnova za višino investicijskih sredstev za posamezne podpisnice služi program površine, ki jo bodo pridobile podpisnice v tem objektu. Ocena stroškov izgradnje objekta, katero je izdelal Biro 71, s porastom stroškov do leta 1980 je naslednja: I. Požarnovarnostni trakt 896 -a2 din 15,284. 370,- II. Ljudska otranba 643 n2 din 10-968.414,- III. Milica 584 m2 din 9-962.098, Skupni prostori 454 a2 din 7.744.548,- 2577 n2 Rekapitulaciji: - Objekt, oprema in zunanja ureditev - ZenljiSče - Projekt Celotna investicija din 4J.959.430,- din din din 45,959.430,-2,000.000,-1,584.000,- din 47.543.430,- Pripominjamo, da bo velikost gasilskega trakta ob današnji stopnji industrijske rasti ter povečanju prebivalstva ustrezal najmanj potrebam do leta 2010. Pojasnimo naj še to, da informiranje popolne poklicne enote ni možno v naslednjem srednjeročnem programu, ampak bi najpreje prešli v kombinirani sistem nekaj profesionalcev in dežurnih prostovoljcev gasilcev. Minimalni zahtevek v letu 1981 pa je dokončna ureditev dežurne službe alarmiranja in obveščanja prostovoljnih gasilskih enot v primeru potrebe. Adaptacije in novogradnje gasilskih domov Vzporedno s to veliko investicijo smo dolžni tudi sofinancirati razne večje in manjše adaptacije ter novogradnje v vseh 27 teritorialnih gasilskih domovih. Pomembnosti teh domov ne smemo tretirati kot manj potrebne, ker, če se oslonimo na preteklost in strategijo, so dejstva, da ena gasilsko-reševalna enota pri katastrofalnem požaru ali podobni nesreči ne pomeni mnogo. Poklicna enota dejansko premosti čas do prihoda ostalih prostovoljnih gasilskih enot. Pomembno pa je predvsem to, da je čas od pričetka požara oz. poziva pa do prihoda intervencijske enote minimalen. b) Velika gasilska oprema Avtomatska avtomobilska lestev MAG I RUS Zaradi vse večjih visokih gradenj v strnjenih naseljih Domžale, Mengeš, Radomlje, Vir in Moravče smo primorani planirati nakup 37 m dolge avtomobilske avtomatske lestve. Tehnična konstrukcija lestve dovoljuje hitro reševanje ljudi in premoženja od najnižjih pa vse do 14. nadstropja v stolpnicah. Tovrstna lestev je zelo draga (cena okrog 6,000.000 din) zato bomo morali k sofinanciranju pozvati tudi Samoupravno stanovanjsko skupnost oz. izvajalce del, ki omogočajo na našem območju tako visoke gradnje. Težka gasilska vozila Področje Domžale-Mengeš—Radomlje-Vir—Dob—Domžale je najbolj naseljeno in industrijsko razvito. Analogno temu je tu tudi največja požarna obremenitev. Da bomo to situacijo preventivno in požarno nadzorovali bomo nabavili S težkih udarnih gasilskih vozil proizvodnje FAP in TAM. Prirejena bodo za gašenje z vodo, s peno in prahom. Iz posebnih vojaških in gasilskih razlogov pa planiramo dodatno nakup avtocisterenskih vozil tudi na območju Moravč in Radomelj. Nabavo naj bi sofinancirala Ljudska obramba. Zaradi izstrošenosti gasilskih kombijev in zadovoljitve normativa o minimalni gasilski opremi bomo letno sofinancirali nakup enega lahkega orodnega avta na obrobnih področjih občinskih meja. Skupno je predvidena nabava 7 vozil v dvoosni in troosni izvedbi. c) Skupna oprema in inventar K nabavi skupne opreme in inventarja kot so gasilske tlačne in sesalne cevi v raznih dimenzijah vodne armature, manjše lestve, ročne gasilske aparate, dihalni aparati, razne delovne pripomočke in drugo, ki se uporablja pri gasilsko-reševalnih akcijah bomo pristopali postopno, enotno in kampanjsko. Na ta način bodo društva opremljena s tipiziranimi pripomočki, istočasno pa bomo lahko pri dobavitelju koristili vse bonitete prodaje. Osebna oprema Osebni zaščitni opremi gasilcev moramo posvečati posebno skrb. Gasilcem moramo nuditi ustrezne delovne obleke, čelade, delovne pasove, obutev ter pripomočke za zaščito dihal in pred vročino. Nakupe opreme bomo prav tako vršili postopno in enotno za vsa društva. d) Stroški dejavnosti gasilskih društev Gasilska društva pri opravljanju svojih gasilsko-reševalnih funkcij trosijo denarna sredstva predvsem za popravila in vzdrževanje skupne ter osebne opreme. Ključni strošek pa so prav gotovo goriva in maziva. Društva bodo tudi v bodoče prejemala dotacijo za kritje teh materialnih stroškov. Višina dotacije posameznemu društvu zavisi od količine in vrste motornih delovnih sredstev, kategorizacije ter aktivnosti društva kot celote. e) Občinska gasilska zveza Občinska gasilska zveza je širša gasilska organizacija, ki združuje na območju občine Domžale vsa gasilska društva (teritorialna in industrijska) in gasilske enote v organizirano gasilsko ter reševalno dejavnost. Posebno skrb posveča organizacijski, strokovni in propagandni enotnosti. Globalno se interesna dejavnost izraža na splošnem organizacijskem področju ter vzgoji, izobraževanju in popularizaciji gasilstva. — Splošna organizacijska dejavnost To delo zajema organizacijo občnih zborov, delovanje samoupravnih organov, delegatskega sistema in ustreznih društvenih aktov. Člani gasilskih društev prejemajo za svojo izrazito aktivnost in strokovno sposobnost razna priznanja, tekmovalne značke in odlikovanja. Popularizacija in propaganda gasilstva sloni na gasilskem tisku (gasilski vestnik prejemajo vsi aktivni člani) in drugih oblikah propagandnih akcij. Posebna skrb je posvečena pridobivanju novih članov tako moških, žensk in naraščaja. Prav tako so vsi člani gasilskih društev nezgodno zavarovani kakor tudi gasilska vozila. Zveza skrbi tudi za nakup rekvizitov, ki se uporabljajo pri raznih tekmovanjih in pri sodobnem pouku na seminarjih ter tečajih. Vzgojo, izobraževanje in popularizacijo gasilstva pa izražamo pri organizaciji posvetov, seminarjev, tečajev za kvalifikacijske nazive v prostovoljnem gasilstvu, strokovnih ekskurzijah in posredovanju strokovne literature. Bistvene naloge na operativnem področju'pa so vsekakor organizacije občinskih gasilskih tekmovanj, kjer se manifestira na masovnosti sodelujočih enot. Naše enote sodelujejo tudi na področnih in republiških tekmovanjih.Strokovna in kondicijska sposobnost gasilcev se krepi tudi na organiziranih vajah in akcijah na nivoju društev in požarnoobrambnih sektorjev naše zveze. Propaganda in popularizacija gasilstva poteka skozi vse leto, izrazito pa je osredotočeno v „tednu požarne varnosti", ko javno manifestiramo in demonstriramo dosežke v gasilski tehniki. Ob tej priliki organiziramo tudi po osemletkah med učenci pisanje nalog v gasilski tematiki. f) Stroški dejavnosti SIS in drugo Tu je predvsem utemeljen medsebojni odnos med Skupnimi strokovnimi službami in SIS za varstvo pred požarom ter občinsko gasilsko zvezo. Posamezni elementi sporazuma (poslovni prostori, profesionalni delavec, obveznosti do družbenih skupnosti, poslovne storitve in drugo) se letno obravnavajo in ocenjujejo ter potrjujejo na ustreznih samoupravnih organih. Zaključek Smernice v programu delovanja SIS za varstvo pred požarom občine Domžale so obravnavane kot nujen pogoj nadaljnjega uspešnega razvoja požarne varnosti. Naj ponovimo, da izredno hiter porast oz. priseljevanje prebivalcev ter gradnja industrijskih objektov in malega gospodarstva zahteva vzporedni razvoj in krepitev požarne preventive. Zaradi podanega programa razvoja v obdobju 1981—1985 moramo povečati prispevno stopnjo najmanj na 0,50 % od brutto osebnih dohodkov. Prav tako moramo SIS za varstvo pred požarom občine Domžale najeti ustrezne kredite pri Zavarovalni skupnosti „Triglav" in Banki Domžale za realizacijo razvojnega programa. Mnenja smo, da bo začrtan program deležen splošne podpore družbenih faktorjev kakor tudi delegatov, predstavnikov občanov naše občine. Naše skupno in zasebno premoženje bo na takšen način bolj varno pred sovražnikom, ognjem in drugimi elementarnimi nesrečami! Smernice programa dajejo realne možnosti strokovnega in enotnega razvijanja požarne opremljenosti in usposobljenosti v občini Domžale. S temi smernicami je podana enakovredna vloga prostovoljnim gasilskim društvom kot tudi podlaga za poklicno gasilsko enoto. Dokončna uresničitev programa pa pomeni maksimalno povezavo celotnega gasilstva v občini Domžale ter uspešno koriščenje najsodobnejše gasilske tehnike s poudarkom na enotni tipizaciji. Po sklepu 16. seje Izvršnem odbora SIS za varstvo pred požarom dne 8. 11.1979 in seje komisije za pripravo letnega in srednjeročnega programa za požarno varnost dne 7. 11. 1979 predlagamo v sprejem skupščini SIS za varstvo pred požarom naslednji OSNUTEK FINANČNEGA PROGRAMA ZA LETO 1980 PRIHODKI 1. Izvirni prihodki 0,3 % ođ BOD 2. Sredstva od za var. premij pred požarom 3. Prosta sred. in krediti iz pret. leta SKUPAJ PRIHODKI ODHODKI I. INVESTICIJE 1. Adaptacije in novogradnje gasil, domov 2. Gasil, oprema (osebna in skupna) 3. Težko gasil, vozilo - (dve AĆ) 4. Dom družbene samozaščite 5. Nabava UKV postaj 6. Lahki gasil, avto - (en orodni kombi) 7. Sofinanciranje nakupa avto lestve H. OPERATIVNI IZDATKI I. Dotacije GD - materialni stroški 2. Občinska gasilska zveza 3. Investicijsko vzdrževanje vozil 4. Investic. vzdržev. motor, črpalk S. Pionirsko-Mladinska in ženska dejavnost III. RAZNO 1. Rezervna sredstva 2. Prispevek za aparature ozvočenja 3. Odplačilo kreditov 4. Kn iga „100 let gasilstva v občini Domžale" 5. Sodelovanje pri organizaciji proslave IV. STROŠKI POSLOVANJA SIS 1. Delo skup. strok, služb po sporazumu 2. Strokovne komisije 3. Stroški SDK, banke in amortizacija . 4. Stroški pobiranja prisp. od privat. sektorja 5,213.000.- 330.000,- SKUPAJ ODHODKI 882.000,-6,425.000, 50.000,-1.020.000.- 45.000,-10.000,-330.000,-100.000,-100.000,-585.000,- 500.000,-30.000,-10.000,-60.000,- 600.000,- 6,425.000,- 500.000,-350.000,-1,600.000,-1,000.000,-150.000,-120.000,-500.000,- 4,220.000,- 450.000,-450.000,-50.000,-20.000,- DODATNO POJASNILO OSNUTKA NACRTA GRADNJE DOMA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V DOMŽALAH Gospodarska situacija v obdobju 1981 - 1985 predvideva močno restrikcijo investicij v negospodarske objekte. Izjema so družbeni objekti namenjeni za potrebe splošnega ljudskega odpora. Predvideni skupni objekt dejavnosti ljudske obrambe, milice m gasilcev bi lahko tako vključili v priontetni red. Na osnovi dosedanjih razgovorov na Sob Domžale, banki Domžale in Zavarovalni skupnosti Triglav bi morali osvojiti koncept etapne gradnje in sicer: v letu 1980: Priprava lokacijske dokumentacije, odkup zemljišča in izdelava projektov. Stroške krijejo koristniki po posebnem ključu v letu 1980. v letu 1981-1982: Izgradnja gasilskega trakta po programu. Financiranje iz rednih namenskih sredstev SIS za varstvo pred požarom, kreditom Banke Domžale in Zavarovalne skupnosti Triglav v letih 1983-1985: Izgradnja traktov milice in ljudske obrambe. Financiranje izvede Skupščina občine Domžale. V kolikor bi se spremenili kriteriji financiranja z ozirom1 na tendenco negospodarskih investicij, je možno, da se koncept etapne gradnje po koristnikih spremeni. V FINANČNE SMERNICE RAZVOJA IN DELA SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM ZA OBDOBJE 1981 - 1985 interesna dejavnost Skupaj 1981 ±982______198J5_ 1984 1985 ■)-Gradnja doma družbene sanozaščite ''casilski trakt) -Novogradnjo in obnove c;as.donov 2o,ooo. 2,loo. 000 000 5,000. 5oo. 000 coo G,ooo.ooo 500,000 3,000. 5oo. 000 000 3,000.000 300.000 3,000.000 300.000 h)-Avtomobilska vatornat. lostev-dblž. 37 B -Velika tias. vozila -Mala gas.vozila &,ooo. 8,ooo. 9oo. oo-. 000 000 2,5oo, l,2oo. 15o. 000 000 000 1,000.000 1,400.000 165.000 1,000. 1,600. I80. 000 000 000 1,000. 1,800. 195. 000 000 000 500.000 2,000.000 210.000 --Skupna oprema in inventar -osebna oprena l,75o. 2,ooo. 000 000 25o. 3oo. 000 000 300.000 35n-ooo 35o. 4-00. 000 000 4-00. 450. 000 000 450.000 500.000 4)-stroški dejavnosti gasilskih društev 3,25o. 000 55o. 000 600,000 65o. 000 700. 000 750.000 i) Občinska gasil-.zveza 3,ooo. 000 5oo. 000 550.000 600. 000 650. 000 700.000 t) Stroški dejavnosti SIS in drugo 5,7oo. 000 9oo. 000 1,000.000 1,100. 000 1,250. 000 1,450.000 SKUPAJ 52,7oo. 000 ll,85o. 000 11,865.000 9,38o. 000 9,745. 000 9,860.000 OKVIRNI PROGRAM NABAVE VELIKE GASILSKE OPREME V OBDOBJU 1979-85 Skupaj 1979 198o 1981 1982 1983 1984 198S Oiočtni avto kembi IMV dvoosni-troosni kombinirani avto TAM-125 KS 3-li---1 TAM-170 KS___ _ "o^inirani avto-PAP 16^0 J/AP 1616 WLP 1616-TTP 1616 FAP 162o 4 M=5+l M-l+2 M= 1"2 - M = 1+2 FAP 1616 / _V-6000 1 V=7ooo 1 V=7ooo 1____V= 7ooo 1_ Avtomobilska avto- uiatska lestev 1 - • 1 Magi.rus-37 m__________________ Dom DSZ etapna rth/ gradnja in način 1 - Bob sis sis s0b s0b s0b financiranja P.S.: Okvirni program bo možno realizirati s soudeležbo finančnih sredstev neposrednih koristnikov. Na osnovi zakona o planiranju (Ur. list SFRJ 6/76) in 31. člen Zakona skupnosti in Skupnosti otroškega varstva ter delovni ljudje in občani v o skupnli osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS 17/79) sprejmejo samoupravni) organizacijah in skupnostih zbori občinske skupščine in zbori Telesnokultume skupnosti, kulturne DRUŽBENI DOGOVOR O NAČINU ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA FINANCIRANJE OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA ZA OBDOBJE 1981—1985 1. člen Zaradi zaostajanja izgradnje in vzdrževanja objektov družbenega standarda na področju telesne kulture, kulture in otroškega varstva se s tem družbenim dogovorom zagotavljajo sredstva za izgradnjo oz. vzdrževanje objektov na teh področjih. 2. člen S tem družbenim dogovorom se vsi podpisniki (samoupravne organizacije in skupnosti) zavezujejo, da bodo v obdobju 1981-1985 združevali sredstva za izgradnjo objektov družbenega standarda v višini 1,5 % od BOD na podlagi samoupravnih sporazumov Telesno-kulturne skupnosti, Kulturne skupnosti in Skupnosti otroškega varstva. 3. člen Združena sredstva iz 1. člena tega družbenega dogovora se razporejajo na naslednji način: — Telesnokultu m a skupnost o,60 % iz BOD -Kulturna skupnost 0,45% iz BOD - Skupnost otroškega varstva 0,45 % iz BOD 4. člen Programi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za izgradnjo objektov po tem družbenem dogovoru so sestavni del tega dogovora. 5. člen Za uresničevanje tega družbenega dogovora podpisniki formirajo koordinacijski odbor pri Izvršnem svetu občine Domžale, ki ga sestavljajo predstavniki Izvršnega sveta, SZDL, samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki organizacij združenega dela in predstavniki krajevnih skupnosti. 6. člen Na podlagi samoupravnih sporazumov sklenjenih po tem družbenem dogovoru bomo v obdobju 1981 - 1985 združili po cenah 1980 skupaj 226,620.000,- Od tega za: Telesnokultumo skupnost 90,500.000,-Kulturno skupnost 67,880.000,-Skupnost otroškega varstva 67,880.000,- 7. člen Družbeni dogovor velja, ko ga podpiše večina udeležencev. Telesnokultuma skupnost, Kulturna skupnost in Skupnost otroškega varstva bodo vključile izgradnjo objektov po tem družbenem dogovoru v svoje programe za obdobje 1981—85 in samoupravne sporazume o temeljih planov, če bo ta družbeni dogovor sprejet. V kolikor ta družbeni dogovor ne bo sprejet, se moramo zavedati, da v obdobju 1981-85 ne bo prišlo do vlaganj v objekte po teh programih, kar pomeni bistveno zaostajanje duržbenega standarda v občini Domžale. PKOGiUll IZGiiADHJjJ TjiLZoNOKULTUitNIH OBJiSKi\JV V 0BJJ03JU 1931 - 1985 1981 1982. 1983 1984 1985 1. Odkup zemljišča potrebnega za ureditev športnega parka Količevo 1,725.000,- 2. Objekt pokritega bazena in nizkim bazenom za otroke; kompletno z garderobami, filtri in pomožnimi prostori Količevo 6,075.000,- 10,635.000,- 7.290.000,- 3. Odprt bazen vezan na filtre in pomožne prostore v pokritem objektu - Količevo; odprt otroški bazen 8,600.000,- 4. Dopolnitev obstoječih objektov na kopališču Domžale, garderobe in sanitarije 2,800.000,- 1,000.000,- 5. Izgradnja garderob, sanitarij in ograje v športnem parku Mengšu 2,000.000,- 2,500.000,- 6. Odkup zemljišča za celotni športni park v Domžalah 2,571.750,- 7. V vsaki krajevni skupnosti več- __ namenska asfaltna plošča 1,000.000,- 1,000.000,- 1,000.000,- 8. Urejena obala s tuši in otroškimi igrišči ter urejena obala Količevo 600.000,- 9. Zunanja ureditev v športnem parku Domžale - manjša igrišča - ko- . ___ talkaliSče 2,000.000,- 10. Priprava idejnega projekta za nadzidavo in nadzidava Hale „- Q,„ „ komunalnega centra 100.000,- 3,179.838,- 7,638.831,- 11. Stroj za čiščenje«.dna bazena in obnova ograje kopališča Domžale 12. Teniška igrišča v športnem parku Količevo 13. Športno rekreativni objekti na kompleksu Krumperk 14. Stroj za teptanje snega -za pripravo rekreacijskih, smučarskih, tekaških prog 15. Vzdrževanje objektov 16. Amortizacija že obsto"ječih športnih objektov 500.000,- 3,000.000,- 3,000.000,- 1,000.000,-200.000,- 2,000.000,- 2,100.000,- 2,205.000,- 2,315.250,- 1,300.000,- 1,365.000,- 1,433.250,- 1,504.912,- 2,850.000,- 2,431.012,-1,580.157,- SKUPAJ 18.100.000,- 18,100.000,- 18,100.000,- 18,100.000,- 18,100.000,- OBRAZLOŽITEV PROGRAMA DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAČINU ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA FINANCIRANJE OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA ZA OBDOBJE 1981-1985 Predlaganih potreb po telesnokulturnih objektih v občini Domžale za srednjeročno obdobje 1981-1985 je bilo 115,082.800,-. Predlagani družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev za financiranje objektov družbenega standarda za obdobje 1981-1985 predvideva, da bi Telesnokultuma skupnost občine Domžale prejela za izvajanje programa 90,500.000,-. Program izgradnje objektov družbenega standarda je predlagan po usklajevalnih sestankih med krajevnimi skupnostmi, ki bodo uporabniki omenjenih objektov. Telesnokultuma skupnost je nosilec programa izgradnje športnih objektov, koristniki — uporabniki teh objektov pa bodo vsi delovni ljudje in občani ter vse samoupravne interesne skupnosti predvsem Skupnost otroškega varstva in Izobraževalna skupnost. Prioriteta izgradnje je bila dogovorjena v Telesnokultumi skupnosti občine Domžale in bodočimi uporabniki. Samo podatek, da na območju treh krajevnih skupnosti občine Domžale deluje 16 telesnokulturnih organizacij, da te osnovne celice telesnokultume dejavnosti nimajo prostorov za svojo osnovno dejavnost, nam dovolj jasno pove, da je program Telesnokultume skupnosti Domžale pravilno in racionalo predlagan. Izgradnja predlaganih objektov in prostorov bo omogočila pravOnejšo in večjo organiziranost ter tesnejše sodelovanje med uporabniki in izvajalci telesne kulture v občini Domžale. TELESNOKULTURNA SKUPNOST DOMŽALE PREDLOG PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE KULTURNIH OBJEKTOV ZA OBDOBJE 1981 - 1985 ' v cenah 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Tekrča vzdrževanja kulturnih douov v iLo in financiranje opreue 900.000,- 2. Sofiii^.r-ciranje gradnje Kultumesa doma v Deklah 2.000.000,- 2.100.000,- 950.000,- 1.000.000,- 1.000.000,- 1.100.000,- 4.950.000,- 3. Obncva ^radu Krumperk 9.000.000,- 9.550.000,- 3.000.000,- 5.000.000,- 7.9oo.OOO,- 20.000.000,-9.480.000,- 8.400.000,- 6.5OO.OOO,- 42.930.000,- oKin?1j ll.9oo.OOO,- 12.600.000,- 13.480.000,- 14.400.000,- 15.500.000,- 67.880.000,.- Ob razi oži tev 1. Zaradi sprejema novih nalog na področju kulturne dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju (predvsem na področju dviga kvalitete amaterske kulturne dejavnosti) so sredstva za vzdrževanje in opremo kulturnih objektov izločena iz rednega programa in vključena v ta družbeni dogovor. Skupnost bo ta sredstva namenjala krajevnim skupnostim in društvom za ustreznejšo opremo v teh domovih ter za večja tekoča vzdrževanja in obnove. Skupnost bo sodelovala s 50% udeležbo pri teh vzdrževanjih, obnovah ali nakupih opreme. 2. Problem prostora za zadovoljevanje kulturnih potreb in ponudb v občini Domžale je vedno večji. Najbolj pa je ta problem pereč v občinskem središču, ki nima niti ene primerne dvorane za gostovanja poklicnih gledaliških in drugih ustanov. Skupnost bo sofinancirala priprave za začetek gradnje kulturnega doma v Domžalah s 50% soudeležbo. 3. S prenosom lastništva gradu Krumperk se je v vsej luči pokazal problem obnovitve in ohranitve gradu Krumperk, spomeniškovarstvenega objekta I. kategorije. To nalogo nam nalaga zakon o varstvu kulturne in naravne dediščine pa tudi osnutek občinske resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale. Ker gre za objekt izredne kulturne vrednosti, bo s svojimi sredstvi pri obnovitvi sodelovala tudi Kulturna skupnost Slovenije, računati pa je tudi na širšo podporo iz občine Domžale. KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE OBRAZLOŽITEV PROGRAMA INVESTICIJ V OBDOBJU 1981 - 1985 Po sprejetem programu izgradenj Vzgojno varstvenih ustanov v občini Domžale v obdobju 1976 - 1980 ostane za obdobje 1981 - 1985 še nepokrita investicija v vzgojno varstveno ustanovo Mengeš, ki se bo kot prioriteta finančno pokrila v letih 1981 - 1982. Poletu 1983 bo mogoče pričeti z izvajanjem predlaganih novogradenj Domžale, Dob ali variantno Prevoje - Lukovica ali Preserje - Homec. Pri izvajanju teh investicij se bomo posluževali bančnih kreditnih angažmajev ter angažmajev izvajalcev del, vendar v planu za obdobje 1981 — 1985 teh angažmajev posebej ni prikazanih, ker mora biti kredit pokrit s prikazanimi viri sredstev ob pričetku investicije. Cene investicijskih stroškov s prihodki so za razliko od cen dejavnosti izkazane v zneskih cen leta 1980. SKUPNOST OTR. VARSTVA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA DOMŽALE PROGRAM INVESTICIJ V OBDOBJU 1981-1985 IN VIRI SREDSTEV IZHODIŠČA - ostanek sredstev iz redne stopnje - sredstva iz družbenega dogovora Investicije Redna stopnja Družbeni dogov. Skupaj sredstva (cene 1980) (cene 1980) za investicijo 1981 Pričetek gradnje v Mengšu za 256 otrok 5.250 12.285 17.535 Vrednost celotne investicije 44.351 1982 Dokončanje gradnje Mengeš plačilo dela investicije 9.428 12.899 22.327 1933 Pričetke VVU Domžale za 240 otrok, vrednost investicije 42.433 4.265 13.544 17.809 1984 Zaključek investcije Domžale 10.403 14.221 24.624 1985 * f Pričtek gradnje za 80 metst in WU Preserje, Homec za 60 mest ali VARIANTA Prevoje Lukovica za 60 mest Vrednost investicije skupaj 24.715. Investicije v varianti pokrite finančno v letu 1985 9-783 14 932 24.715_ SKUPAJ 39.129 67.881 107.010 OKVIRNE PRISPEVNE STOPNJE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 OTROŠKO VARSTVO 3,44 3,74 3.69 3.65 3,62 3,59 SRS 2,07 2,36 2,32 2.28 2,25 2,22 Občina 1,37 1,37 1,37 1,37 1,37 1.37 IZOBRAŽEVANJE 4,63 5,03 4,95 4.86 4,78 4,70 SRS 0,23 0,13 0,13 0.11 0,09 0.09 Občina 4,40 5,07 4,82 4,75 4,69 4,61 KULTURA 0,81 0.90 0,91 0,92 0,92 0,94 SRS 0,55 0,64 0.65 0.66 0.66 0.68 Občina 0,26 0,26 0,26 0,26 0,26 0,26 TELESNA KULTURA 0,36 0,36 0,36 0,36 0,36 0,36 SRS 0,06 0,05 0.05 0.05 0,06 0.05 Občina 0,31 0,31 0,31 0.31 0,31 0,31 SOCIALNO SKRBSTVO 0,81 1,69 1,72 1,75 1,76 1,79 SRS 0,06 0,09 0,08 0,08 0,07 0,06 Občina 0,75 1,60 1,64 1.67 1,69 1,72 ZDRAVSTVO SKUPAJ 8,64 9,01 9,10 9,23 9,34 9.46 iz BOD 7,08 7,39 7,46 7,67 7,66 7,76 ZAPOSLOVANJE 0,23 0,16 0,16 0,16 0,16 0,15 SPIZ 10,90 10,90 10,90 10,90 10,90 10,90 Družbeni standard 1,00 (iz 1,60 1,50 1,50 1,60 1,60 doh. POŽARNA SKUPNOST 0,43 0,42 (iz doh. na osnovi BOD) 0,30 0.61 0,58 0,44 STANOVANJSKA SKUPNOST 8,60 8,60 (iz doh. na osnovi BOD) 6,00 8,60 8,60 8,60 KOMUNALNA SKUPNOST 1,00 1,00 (iz doh. na osnovi BOD) REPUBLIŠKI PRORAČUN 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 OBČINSKI PRORAČUN 0,50 0.50 0.50 0,60 0,60 0,50 Skupna stopnja iz BOD: 29,53 33,01 32,99 33,01 33,00 33,03 BRUTO OSEBNI DOHODKI PO DOMICILNEM IN SEDEŽNEM PRINCIPU V OBDOBJU 1981 - 1985 Leto 1980 Leto 1981 Leto 1982 Leto 1983 Leto 1984 Leto 1985 Domicilni princip Masa BOD cene 1978 Masa BOD cen« 1980 Princip delavnega mesta Masa BOD Masa BOD cene 1978 cene 1980 2.032.838 2.135.700 2.243.766 2.357.300 2.476.580 2.601.895 2.600.000 2.731.560 2.869.777 3.014.988 3.167.546 3.327.824 1.446.443 1.519.633 1.596.526 1.677.310 1.762.182 1.851.348 1.850.000 1.943.610 2.041.957 2.145.280 2.253.831 2.367.875 Planirana sredstva in prispevne stopnje za skupnost socialnega skrbstva, požarno skupnost In samoupravno stanovanjsko skupnost niso usklajena z realno rastjo družbenega proizvoda v občini Domžale za obdobje 1981 - 1986. Sredstva iz družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev za financiranje objektov družbenega standarda za obdobje 1961 - 1986 v visini 226.273.000 din predstavlja dodatno obveznost iz bruto osebnih dohodkov po stopnji 1,60 X. - PREGLED SREDSTEV SIS V LETIH 1981 - 1985 V CENAH 1978 v 000 din 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Stopnja rasti 1981-1985 Indeki 85/80 OTROŠKO VARSTVO 70.095 64.251 66.880 69.610 72.616 75.750 1.6 108 SRS 42.203 34.947 36.063 37.266 38.636 40.050 - 1 95 Občina 27.892 29.304 30.787 32.344 33.980 35.700 5,1 128 IZOBRAŽEVANJE 94.729 107.350 111.104 114.623 118.431 122.319 5,2 129 SRS 4.611 2.881 2.881 2.561 2.400 2.400 -12,2 52 Občina 90.118 104.469 108.223 111.962 116.031 119.919 5,9 133 KULTURA 16.374 19.221 20.418 21.687 22.785 24.458 8,3 149 SRS 11.096 13.676 14.593 15.567 16.355 17.703 9,9 160 Občina 5.278 5.545 5.825 6.120 6.430 6.755 5,1 128 TELESNA KULTURA (cene 1980) 9.592 9.949 10.446 10.968 11.517 12.093 4,7 126 SRS 1.365 1.393 1.463 1.536 1.613 1.693 4,4 124 Občina 8.227 8.556 8.983 9.432 9.904 10.400 4,7 126 SOCIALNO SKRBSTVO 16.544 36.041 38.611 41.326 43.499 46.358 22,9 280 SRS 1.271 1.882 1.818 1.822 1.852 1.454 2,7 114 Občina 15.273 34.159 36.793 39.504 41.647 44.904 24,1 294 ZDRAVSTVO SKUPAJ 159.258 162.888 172.378 183.011 193.977 205.669 5,2 129 - iz BOD in dohodka 127.593 136.886 146.339 154.847 164.654 175.108 6,5 137 — zaposlovanje 3.568 3.206 3.350 3.601 3.659 3.824 1,4 107 POŽARNA SKUPNOST (cene 1980) 5.213 11.850 11.865 9.380 9.745 9.860 13,6 189 DRUŽBENI STANDARD (40 % TKS, 30 % KS, 30 % SOV) 40.950 42.998 45.147 47.404 49.774 BELEŽKE: Občinaki poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Karel Kular, Matjaž Brojan, Maks Je ran. Franc Tekavec, Darko Gognjavec, Marjan Bolhar. Matjaž Repnik, Ivana Seifert in Jože Skok. Glavni urednik: Karel Kuiar, tel. 721-082, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel. 721-686 tehnični urednik: Franc Ravnikar, tel. 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotograf ije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa številka 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije. Izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. V I Priprava za tisk: bep - Tisk tiskarna ljudske pravice