Dr. Ivan Anton Scopoli V spomin stoletnice njegove smrti. Spisal Fran Kocbek. (Dalje.) Leta 1763. dal je Scopoli mej ljudi knjigo: sEntornologia Carniolica", kjer je opisal 1153 kranjskih žuželk. K tej knjigi jel je pozneje izhajati atlant s podobami, a Scopoli ga je pri 43. bakreni tabli ustavil, ker mu menda slike niso dopadle ter je baje vse uničil. Omenjeni atlant ni prišel v knjigotrštvo in uže 1. 1785 se na Dunaji ni več dobil (Fuesli, Neues Magazin f. Entornologie, 1785, t. II., p. 364). H. Hagen je podobe obširno opisal v ,,Stett. ent. Zeitschr., 15. letnik (1854), str. 81—91. Na str. 83. pravi Hagen: „0 nenavadni redkosti teh bakrenih tabel priča še okolnost, da jih še, kolikor je meni znano, ni noben entomolog, celo v specijelnih monografičnih delih, ni spomenil. Znabiti je ta po meni ogledan eksemplar jedini rešen pred ugonobljenjem". K temu naj pridenemo, da je v prirodopisni zbirki ljubljanske velike realke 1 izvod iz zapuščine J. Ferd. Schmidt-a, jeden pa v knjižnici c. kr. zool. dvornega kabineta na Dunaji. Kako so vrstniki Scopolija kot entomologa častili, vidimo najbolje iz Linnejevega pisma, kjer pravi, da je iz te kranjske entomologije, nki jo je dobil z velikim trudoin iz Belgije in dal za same podobe 3 cekine, zajemal več veselja, nego iz sto cekinov" . . . (,,Post varia frustranea tentamina tandem acccpi tuam Entomologiam Carniolicam, camque ex Belgio et quidem sumptibus trium fere ducatorum aureorura pro solo Tabellario adducente; neque hoc doleo, cum ex eo plus oblectamenti hauserim, quam ex centum ducatis. Obstupesco ad infinitum laborem in colligendo, describendo et disponendo, quem nullus alius intelligere unquam potest, nisi qui ipse manum labori admovit".)*) Tudi poznejši učenjaki vedeli so ceniti visoko vrednost omeDJene knjige. Dr. R. Schiner piše o tem: nScopolijeva dela so tako izborna, da se je čuditi, zakaj se novejši dipterologi niso bolj ozirali na-nja. Angleži imajo zaslugo, da so zopet obrnili pozornost na-nje. Scopolijevi opisi so večjidel zelo popolni in natančni, da brez pomisleka boljši od Fabricijevih". Istega leta, ko je izišla Bentomologija", napisal je tudi razpravo: nIntroductio ad diagnosim et usum fossiliuin", nemški pod naslovom: »Einleitung zur Kenntnis und Gebrauch der Fossilien; fiir Studirende". Riga in Mitau 1769, gr. 8°. Za svojega bivanja v Idriji je Scopoli napisal znamenito knjigo: nDe Hydrargyra Idriensi. Tentamina Physico-Chemica-Medica. Venetiae 1761, 8°," kjer govori: 0 idrijskem živem srebru, idrijskem vitrijolu in o boleznih rudokopov v Idriji. Tam je dokončal tudi: ,Annus historico naturalis", ki je zbirka manjših sestavkov, prirodopisne, kemične in ekonomične vsebine, kateri sodržujejo mnogo dobrega in poučljivega. Sestavki o Morus alba, o razširjanji gozdov, nasveti glede poljedelstva v Kranjski, o bučeli in njenem varstvu itd. bili so sposobni, pospeševati obdelovanje zemlje. Zlasti zadnji članek je bil pač vzrok, da se je bučelarstvo jelo tako lepo razvijati na Kranjskem. Scopoli pa je izdal razen teh del, ki se tičejo ožje naše doinovine, še mnogo drugih, katere bodemo pozneje omenili. Iz zgorej navedenega vidimo, koliko zaslug si je stekel Scopoli za Kranjsko in sosedne pokrajine. Ako še uvažimo, da so bile takrat slabe prometne in druge razmere, da je bilo malo skrbljeno za javno varnost, ako dalje pomislimo, da je nedostajalo zanimanja in pojma za znanost, potem se moramo pač čuditi pogumnemu Tirolcu, ki je pred več nego 100 leti razkrival prirodna čuda v klasični obliki, da je ves učeni svet strmel. Scopoli vzbudil je občno pozornost za neusahljive prirodine lepote slovenskih dežel, prenašajoč pri razkrivanju hude težave in neprilike. Zato smo mu dolžni večne hvale! 3. Scopolijevi spisi v kronologičnern redu. 1. Dissertatio de affectibus anirai. Tridenti 1753, 4°. 2. Methodus plantaium enumeraadis stirpitus ab eo repertis destinata. Vindobonae 1754, 4°. 3. Flora Carniolica exhibens plantas Carnioliae itidigenas et distributas in classes naturales cum differentiis specificis, synonymis recentiorum, locis natalibus, noniinibus incolarum, observationibus selectis, viribus medicis. Vindobonae 1760, 8°. 4. De Hydrargyra Idriensi. Tentamina Physico-Chemico-Medica. Venetiae 1761, 8°. Sodržuje: I. De Minera hydrargyri. II. De Vitriolo Idriensi. III. De Morbis fossorum hydrargyri. — Dr. J. Schlegel provzročil je, da se je ponatisnilo, Jena 1771, 8°. Po K. Meidinger-u v nemščino prevedeno, Monakovo 1786, 8°. 5. Entomologia Carniolica exhibens Insecta Carnioliae indigena et distribata in ordines, gonera, species, varietates. Methodo Linnaeana. Vindobonae 1763, 8°. *) »Deliciae", p. 81. 6. Introductio ad diagnosim et usum fossilium. Vindobonae 1763, 8°. — Nemški pod naslovom: nEinleitung zur Kenntnis und Gabrauch der Fosilien; fiir Studirende". Riga und Mitau 1769, gr. 8°. 7. Annus I. Historico Naturalis. Lipsiae 1769, 8°. — II. et III. Ibid. eod. — IV. Ibid. 1770. — V. Ibid. 1772. — Prvi letniki izišli so v netnškem prevodu pod naslovom: nBemerkungen aus der Naturgeschiche", erstes Jahr, welcb.es Vogel enthalt. Aus dein Lateinischen v. Dr. Giinther. Leipzig 1770. Zweites und drittes Jahr. tJbersetzt von K. Meidinger. Ibid. 1770, 8° in Wien 1771, 8°. — V tem (Anrms IV.) nahajajoča se razprava BDissertatio de Apibus" je tudi Meidinger v nernščino prevel pod naslovom: nAbhandlung von den Bienen und ihre Pflege". Wien 1787, 8°. 8. Memoria che riporto il premio sopra il questo proposto della Ces. Reg. Societa di Gorizia e Gradisca. 1769, 8°. Nemška izdaja: ,,Preisschrift iiber die von der k. k. Ackerbaugesellschaft zu Gorz und Gradisca im Jahre 1769 aufgeworfene Frage: Von den Ursachen des Mangels an Diinger in den besagten Grafschaften und den Mitteln zur Vermehrung und rechten Gebrauch desselben". Wien 1771, 8°. 9. Mineralogische Vorlesungen fiir die Bergakademie zu Schemnitz. Wien 1771, 8°. 10. FloraCarniolica exhibens plantas Carnioliae indigenas et distributas in classes, genera, species, varietates, ordine Linnaeano. Editio secunda aucta et reforraata. Vindobonae 1772, 2 tomi, c. 65 tab. 11. Disserlationes ad scientiam naturalem pertinentes. Pragae 1772. — Poleg manjših razprav ogrskih rudninah sodržuje še: Plantae subterraneae descriptae et delineatae. P. 84—120, c. tab. I—XLVI. 12. Principia mineralogiae systematicae et practicae succinctae exbibentia structuram telluris, systemata mineralogiae, lapidum classes, genera, species, cum praecipuis varietalibus eorumque characteribus, synonymis etc. nec non regulis nonnulis generalibus ad docimasiam et pyrotechnicam metallurgicam pertinentibus. Pragae 1772, 8°. To delo izišlo je v laškem prevodu z opoinbami od J. Arduin-a (Venetiae 1778) in v uemščini po Karolu pl. Meidinger-u. Ibid. 1786, 8°. 13. Crystallographia hungarica. Pars I. exhibens Crystallos in dolis terrae cum figuris rariorum. Pragae 1776, 4°. 14. Introductio ad historiam naturalem, sistens genera lapidum, planWum et animalium hacteraus detecta, characteribus essentialibus donata, in tribus divisa, subinde ad leges naturae. Ibid. 1777, 8°. 15. Fundamenta chemica, praelectionibus publicis accodata. Ibid. 1777, 8°. Editio altera aucta et emendata. Papia 1780, 8°. — Nernški prevod. Wien 1786, gr. 8°. 16. Primae lineae systematis naturae adfinitatibus corporum inaedificatae. Pragae 1776, 8°. 17. Fundamenta botanica, praelectionibus publicis accomodata. Papiae 1783, 8° maj. 18. ,,Dictionnaire de chemie" par Pierre Jos. Macquer. 10. vol. Venetiae 1784, 8°. 19. Deliciae Florae et Fonnae Insubricae sen novae et minus cognitae species plantarum et animalium, quas in Insubria Austriaca tam spontaueas quam exoticas vidit, descripsit et aeri incidi curavit. Pars I—II. Ticini 1786 do 1788, fol. maj., c. 75 tab. To je zadnje večje Scopolijevo delo, ki je prekrasno opravljeno in tiskano na celih listib. Izišlo je v treh zvezkih. Vsakemu delu je pridejanih 25 krasnih bakrenih tabel. V tej izborni knjigi opisal je Scopoli tudi redkejše rudnine, katere je na izletih nabral. — Naslovna podoba vsakega dela kaže razvalino v renesanci, katere krožni obloki kažo morsko pokrajino — najbrž obrežje Genove. Na zidovji sedeči orel drži v kljuno trak, na katerem vidimo s cveticaroi okrašen medajlon, ki ima napis: nDeliciae Florae et Fannae Insubricae". V desnem ospredji naslonjena je kamena plošča z napisom: nDocti novi, nec trita, Actis suis inserant". Linne, Syst. Nat. — Glavni naslov dela kaže vinjeto, ki predstavlja del Pavije. Prvi list vsakega predgovora je tudi okrašen z vinjeto, ki kaže botanični vrt. 20. Exeman de quelques especes de bois de pin de la terebinthine, d'hnile on larme de sapin, de la poix uoire on navale, de la rčsine de pin. Turin 1788. 4°. 21. Anfangsgriinde der Metallurgie; z 20 bakreni tablami. Mannheira 1789, gr. 4°. Kakor vidimo iz navedenih samostojnih znanstvenih knjig, bil je Scopoli jako delaven. Po navadi iste dobe pisal je latinski, nekoliko tudi nemški. Največje važnosti pa je za nas to, da se njegova najlepša dela tičejo domovine naše ter so slavo njeno raznesla po vsej Evropi. (Dalje prih.)