13
Obrtnija.
Prah in delavec.
Znano je vsakemu človeku, da je prah škodljiv. Ko pride v naša pljuča, vpliva tam nanje vsled svoje kemijske sestavine ali pa tudi vsled svoje vnanje oblike. Uže leta 1703 je dokazoval Ramazzini, da dobi človek gotove bolezni, ker sope vase škodljivi prah; posebno pa to velja o delavcih, ki so prisiljeni več ur na dan prebiti in delati v dotičnem, z nevarnim prahom napolnenim zrakom. Moderna statistika je povsem potrdila nazore Ramazzinijeve; njene številke neovrgljivo in ob jednem strahovito dokazujejo, kako prah vsako leto položi cele legije delavcev na posteljo in jih spravlja v zgodnji grob.
Nekatere obrti so take, da morajo delavci dobiti vase velikanske množine prahu Samo jeden zgled bode nas o tem poučil. V neki tovarni za surik (Minium) je bilo toliko prahu, da so konečno bili prisiljeni zgraditi posebne prašne stanice (Staubkammern), v katere se je lovil prah. In glej! Ko so koncem leta snažili in čistili one stanice, ležalo je v njih 17.500 kilogramov prahu! Ko bi ne bili naredili stanic, bi bil ta nevarni prah večinoma zašel v pljuča delavcev.
Znanstvena preiskovanja prahu so posebno v novejšem času prišla do zanimivih posledic. Poprej so preiskovali navadno le njegove kemijske lastnosti, a sedaj so razni učenjaki obrnili svojo pozornost tudi na vnanjo podobo in strukturo prašnih drobcev. Na poziv centralnega obrtnega nadzornika doktorja Migerke so pregledali prahove raznih delavnic, med njimi pa še posebno lesni prah, ki nastaja v delavnici lesne industrije.
Do tega preiskovanja je bilo občno mnenje, da je lesni prah najmanj škodljiv med vsemi drugimi prahovi. A kako smo se varali! Lesni prah je isto tako zavraten sovražnik našega zdravja, kakor mnogoštevilni drugi razvpiti prahovi; on se namreč tako zarine in prime v naših pljučih, da ga s kašljem le težko moremo spraviti iz njih. Posledica temu obtičanju v pljučih pa so katari in konečno — jetika!
Lesni prah je svetlo rumen, lahek in jednako barvan v vseh  svojih  delcih.    Pod mikroskopom zapazimo lesne
14
tkanine z raztrganimi, ostrimi in špičastimi robovi, ostavke cevij in raznih lesnic stanic — vse razdrobljeno, zlomljeno, razčesano in špičasto. Ta lahek prah se dvigne v zrak in pride v delavčeva pljuča, kjer se kakor morski maček zapiči in zadere v sluznjico, kjer trdovratno obtiči. Ker je jako fin in tenek, zajde v najskrajneje cevi in stanice naših pljuč. Poprej so mislili, da je lesni prah zaradi tega škodljiv, ker mu je primešan tudi plovčev prah (Bimstein). Novejši raziskovalci pa niso nikjer našli v lesnem prahu plovčevih drobov; tedaj je lesni prah sam na sebi škodljiv in nevaren.
V ilustracijo navedene trditve slede tu nekateri statistični podatki: Hrt dokaže, da je bilo od 100 obolelih mizarjev 14-6 bolnih na jetiki, 101 na kroničnem kataru, 3 9 na pljučnem emfizemu, 6*0 na pnevnomiji, tedaj vsega skupaj 24*6 bolnih na pljučih. Majer poroča, da je bilo od 100 umrlih mizarjev 44 jetičnih! Izvestje dunajske okrajne bolniške blagajnice iz leta 1890 konšta-tira, da je bilo izmed 100 obolelih mizarjev 25 bolnih na pljučih. Poročilo mizarske bolniške blagajnice na Du-naji iz leta 1891 pa priča, da je v tem letu 741/2°!o umrlih mizarjev zgubilo življenje vsled jetike.
Celo pri takih ljudeh, ki se ne pečajo vedno z lesnimi izdelki, temveč le tam pa tam kakor diletantje obdelujejo les (n. pr. z listnimi žagicami) se kažejo slabi nasledki lesnega prahu in statistika poroča, da je med njimi neprimerno veliko število na pljučih obolelih.
Lesni prah je toraj vsekako nevaren gost naših delavnic. A ker je tako lahek in gibčen, ga je tudi lahko odstraniti. Priprosta cev, ki stoji v zvezi s požiralnikom (Exhaustor) zadošča, da odvaža ves škodljivi prah in varuje delavca pred vsako škodo. Velika podjetja so povsodi že preskrbljena s takimi pripravami; brez dvoma bi se tudi v manjših delavnicah dalo v tem oziru marsikaj doseči in s tem zboljšati zdravje delavca, ž njim pa povečati zmožnost in vrednost njegovo.