j	- Studijska
KSc n; 0.W 9
t f S T ^
v *■*	-.. • -
DE
o
a pošteno in demokratično občinsko upravo olite
prepričajte tudi druge, da volijo
listo komunističnih kandidatov
TRŽAČANI!
uan»>
po
liani6
; Sir»
iega , . 21'
irata ,ci: ' lito«] ond ^
nežk*
. Mot
Cvcji'
je
žen*.
Ko»
V kratkem boste šli na volišča za izvolitev občinskega sveta, po enem letu komisarske uprave, ki je ponižala in škodovala našemu mestu.
Klerikalni voditelji, odgovorni skupno z njihovimi zavezniki za politiko, ki je odvzela mestu njegov predstavniški organ, vas hočejo postaviti pred izbiro : monopol Krščanske demokracije na občini ali pa vrnitev komisarske uprave.
Zavrnite nizkotno izsiljevanje in glasujte za pošteno in demokratično upravo, ki bo opustila pristranosti, metode klientelizma in diskriminacije !
golite Komunistično partijo, najmočnejšo in borbeno skupino opozicije, ki se je in se bo borila tudi novem občinskem svetu za enotnost vseh sil, katere so pripravljene delovati zato, da bo občina končno postala vzpodbujevalno središče demokratične obnove in gospodarskega proevita !
Obsodite totalitaristične načrte in socialdemokratske, republikanske ter liberalne voditelje, ki te 'pačrte podpirajo v znamenju najbolj grobega protikomunizma !
očemo ne klerikalnega monopola in ne komisarske uprave !
e zapravljajte dragocenega orožja, ki je v vaših rokah s tem, da boste azpršili glasove !
a občino tržaškemu ljudstvu, volite listo Komunistične partije:
**P > kladlVÒ m helebardo !	Avtonomna tržaška federacija KPI

ri:
\6.
Iti»"'
Tudi tokrat se Milje
odlikujejo v nabiranju prispevkov za tisk in volitve
-t
'e,n tednu so nekatere
^keije poslale večje
e, ki so jih nabrale 'skovni in volilni sklad. ! bugili sekcijah pa se pripravljajo, da bo-,|t Prišli z večjim rezul-Vtvhl na praznik otvoritve 6 dvorane Ljudskega ►> v Trstu, ki bo 27. "‘etnbra.
j^'dj v te j kampanji na-iepM. ,i« prispevkov se od-sekcija iz Milj, tetti ko se je sekcija
Apel tov. Togliattija na festivalu „ Unità"
V Miljah nabrali že 81.990 lir
uJi i	resno obvezala,
..ju1, bo	_______i_ ~:i:
0 tokrat preseda cilj.
',ytovarišem, ki so j» C Zeni v tej volilni in posebno ti-I j se še niso lo
/ V,
8 /i>nji ki
m:.
À t*ela. priporočamo naj
P’’, 1 y*amejo

W J« v zaključku svo- kampanje tesno povezan ^	. fe9tivalu | rSTnim usnehom
Sedaj so pri 66%.
resno k srcu
Komunistično partijo. Približajte se preprostim ljudem, približajte se tudi takim, ki so daleč od nas, povejte jim kakšna je naša akcija, kakšna je politika naše partije, kakšni
so naši cilji. Storite to in dobili boste pristanek tistih, ki ste jih približali in tako boste zmagovito zaključili finančno bitko za mesec tiska».
Za nas tržaške komuniste pa je to obenem bitka za finančni sklad za volitve in volilni uspeh, ker je uspeh finančne
eegat 15.300, Sv. Alojz 11 tisoč 150.
Sekcija Milje je poslala do sedaj skupno 81.990 lir
Naša partija najavlja prva volilna zborovanja
JlJ aša partija najavlja prva volilna zborovanja, ki bodo prihodni teden in jutri.
NEDELJA,
14. SEPTEMBRA v BARKO VEJAH (pred barom Pi polo), ob 17. uri. Govoril bo Giuseppe
Burlo.

A J „
/0* j 1 Partije tov. Palrni-r°RHatti:
»a; je V°variši — je dejal I8' <j(e Togliatti —: potr-/ V la vsa vrata. Zait 11,16 si, da ni res
,n it f,rRvijo nekateri, to O *tjj da preprosti ljudje.
^1,‘isti, ki so nam
Joni, grdo gledajo na
Objavljamo seznam večjih zneskoV, ki jih je pre-jela naša uprava v tem tednu:
Sekcija Sv. Ana 4.800, Pratolongo 7.270, Sv. I-van-Podlonjer 6.100. Gre-ta 9.210, Kolonkovec 15 tisoč, Sv. Vid-Campi Elisi 12.560, Barkovlje 7.400, A-
Jutri, v nedeljo 14. septembra ob 15. uri bo na plesišču v BO LJ UNČE
Občinski praznik demokratičnega tiska
Na sporedu je:
Koncert godbe na pihala nastop pevskih zborov ples
Udeležence bosta pozdravila :
tov. PAOIjO SEMA, sekretar Avtonomne
tržaške federacije KPI
tov. DUŠAN LOVRIH A, župan občine
Dolina
BREŽANI!
UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO!
PONEDELJEK,
15.	SEPTEMBRA
ob 17. na trgu S. Caterina;
ob 17.30 ulica S. Sergio (na vogalu ul. Madonnina). Govoril bo Emilio Semilli:
ob 19.30 pri Sv. ANI (Domus Civica). Govoril bo sekretar federacije tov. Paolo Sema;
ob 20 na GRETI ( trg Bonomea).
TOREK,
16.	SEPTEMBRA
ob 11. ul. Battisti (na vogalu ul. Xidvas) . Giuseppe Muslin :
ob 11. trg Ponterosso Mercede Zambon;
, ob 18. BARKOVLJE, ul.
I Cerreto - Claudio Tonel:
' ob 19. ROJAN (trg Tra i Rivi) . Vittorio Vid ali;
! ob 19. Sv. JAKOB, ul. T,od ole - Merkuza in Siroti cb;
! ob 19.30 Sv. IVAN, trg ! Gioberti - Paolo Sema ;
! ob 20. Sv. ALOJZ, na i trgu - Arturo Calabria;
ob 20. SKEDENJ, na trgu - Giuseppe Burlo: ob 20. v PODI.ONJER-
JU,, na trgu,
X. .
Urjenje
tiska
jj^Jeseec komunističnega tiska» j začel in se * zadovoljivo odvija. Toda imamo še nekaj sekcij, ki zaostajajo v širjenju naših listov in niso še mobilizirale vseh razpoložljivih sil.
Imamo pa po drugi strani veliko število sekcij, ki so pravilno razumele važnost našega tiska in potrebo, da poiščemo vsak teden nove bralce. Razumele so, da sta naša tednika «Delo» in «Lavoratore» ter dnevnik «Unità» dragoceno oro. zje. ki ga je treba dobro izkoristiti posebno v mesecu volilne kampanje. Tisk je brez dvoma najboljše in najbolj učinkovito sredstvo za populariziranje našega volilnega programa in naših kandidatov. Sekcij, ki so sle z navdušenjem in čutom od. govomosti na delo, so prejšnji teden že dosegle prve dobre rezultate.
Kar se tiče «Dela» naj omenimo na podlagi delnih podatkov, ki smo jih do danees prejeli da so na Proseku prodali 75 izvodov našega lista, 60 izvodov v Skednju in 50 izvodov pri Magdaleni. Iz d used a. njih podatkov pa izhaja, da so na prvem mestu Trebče z 80 iz. vodi. Pričakujemo, da bomo prihodnjič lahko navedli dobre rezultate še iz drugih krajev, kjer tovariši gotovo ne bodo ho. teli izostati za sekcijami, ki smo jih danes imenovali.
Jutri, v nedeljo 14. septembra ob 11. uri na trgu Sv. JAKOBA
Prvo volilno zborovanje
Govorila bosta tovariša :
Predsedovala bosta tovariša :
V širjenju «Lavoratora» je prva sekcija Curie! z 250 izvodi. sledijo Barriera s 150 izvodi, Sv. Ana 120, Skedenj 110 itd,
Vasi v tržaški okolici
nakazujejo svoje posebne probleme
Yolilrii program, ki ga je sestavila naša partija
za bodoče občinske volitve, se poleg zahtev splo--nega značaja, vključujejo še zahteve in potrebe, ki jih nakazujejo posamezne okoliške vasi in okraji, kateri spadajo pod tržaško občino. Naši kandidati se obvezujejo pred vsemi volivci, da bodo tudi v bodočem občinskem svetu — kot so to storili v prejšnjih — vztrajno podprli in se borili za uresničitev posebnih krajevnih zahtev.
V današnji številki objavljamo seznam še nerešenih občinskih problemov, ki jih imajo v Lonjerju. Fodlonjerju. Gropadi in pri Banih, medtem ko bomo probleme drugih vasi objavili v prihodnjih številkah. Gre za nove in stare probleme, ki jih prejšnje občinske uprave niso redile, kljub prizadevanju naših svetovalcev. Okrog vseh teh problemov je treba mobilizirati vse volivce, načeti z njimi diskusijo ter jih prepričati, da je prav od števila svetovalcev, ki jih bo imela naša partija v občinskem svetu, v veliki meri odvisno če bodo postavljeni problemi tudi rešeni.
Lonjer še nima
obljubljene
pralnice
Q elica naše partije v Lonjerju je po proučitvi občinske problematike v vasi sestavila naslednji seznam potreb:
Predvsem se mora tudi občina s svoje strani zanimati, da pride do zadovoljive rešitve še vedno odprtega vprašanja zemljišč na «Muderò letu», na katerih je zgrajeno igrišče za golf. Čeprav ni občinska uprava pristojni forum za končno rešitev, je vseeno potrebno, da se tudi glede tega vprašanja, ki zanima precejšnje število Lonjer-cev, zavzame pri pristojnih oblasteh.
Nadalje je — kar tiče direktne pristojnosti občine — nujno potrebno popraviti in obenem asfaltirati cesto imenovano «Gornji kort».
Treba je obenem dokon. čno urediti še drugo vaško cesto, «Staje», katero pa je treba tlakovati.
Cesto, ki jo vaščani ime-
nujejo «Kolovoz», katera gre iz vasi do zadnje avtobusne postaje na Katinari, je treba isto tako tlakovati.
Nadalje je treba na avtobusni progi Trst-Lonjer vzpostaviti enotno ceno voznega listka in abonmajev.
Še prejšnje občinske u-nrave so večkrat obljubile. da bodo zgradile tako potrebne pralnice v Lonjerju in na je ostalo le pri obljubah, obnavljajo komunisti tudi to zahtevo.
Tudi v Lonjerju — kar je sicer splošen problem — je treba postaviti poljskega čuvaja, kot je bil svojčas.
Nova občinska uprava se bo morala nadalje pobrigati za večjo čistočo vsaj glavne ceste, ki so jo do leta 1953 pometali vsak dan, toda od takrat je občina to opustila.
Kako rešiti železarno ILVA iz krize
Pri Banih
je treba razširiti cesto
p ri Banih je treba pred-vsem razširiti cesto, ki pelje v središče vasi, da se preprečijo morebitne nesreče. Ozka cesta je še posebno nevarna za pešce, ko vozi avtobus.
Vas tudi nima greznice, ki je res nujno potrebna. Poleg tega bi morala občinska uprava polagati ve-am.ee v 1.0- ^j° PaŽnj° javni čistoči. Katinari. Rer 5Namescenci podjetja za jav-1 no snago pridejo namreč v vas samo parkrat v letu, kar je seveda premalo in se zaradi tega naberejo oh poteh kupi smeti.
Kar se tiče rednega vzdrževanja cest, opozarjajo vaščani, da je nujno potrebna temeljitega popravila cesta, ki gre iz vasi do Fernetičev.
Končno obstoja v Banih tudi problem vodnih pip, ki jih je v vasi premalo. Vas ima namreč samo eno vodno pipo in še ta je več-
Javna razsvetljava telefon in greznice za Podlonjer
formalisti iz Podlonjerja se obvezujejo, da bodo v interesu prebivalcev o-kraja pospešili splošno akcijo pri merodajnih oblasteh za uresničitev problemov, ki so splošnega značaja in vključeni v volilni program naše partije.
Za Podlonjer zahtevajo komunisti rešitev naslednjih problemov:
Razširili je treba cesto za Lonjer, posebno v bližini gostilne Perlot, kjer je prišlo zaradi velikega cestnega prometa, že večkrat do nesreč, nadalje na nevarnem ovinku v bližini stavbe št.. 128. Ovinek bi lahko odpravili, ker so lastniki pripravljeni odstopiti zemljišča.
Ureditev
stranskih
cest
Urediti je treba tudi stranske ceste in sicer cesto. ki gre od stavbe št. 130 do 153 na Lonjerski cesti in od št. 1554, 1510 in 1577 r.a Vrdeli Timinjan.
Potrebna je tudi ureditev greznic na Lonjerski cesti od št. 58 do 222. na Vrdelski cesti ter na Novi cesti od kamnoloma Fac-canoni dalje, kjer ni nobenega odtoka za umazano vodo. "
Nujno je treba popraviti ulico Vrdela Farneto, ki je v res obupnem stanju in je v slabem vremenu celo neuporabna,
V isti ulici je treba po. staviti dve javni vodni pipi.
Telefon in otroški vrtec
Občina mora nadalje poskrbeti za odgovarjajočo javno razsvetljavo na stranski poti, ki veže Vr-delo Farneto z Lonjersko cesto in sicer v višini stavb št. 1533 in 181.
Postaviti je treba javno telefonsko govorilnico, ki je nujno potrebno posebno za primer, da je treba poklicati zdravnika, Rdeči križ itd.
Občina bi morala nadalje poskrbeti za zgraditev stavbe za otroški vrtec, ker
je sedanji vrtec pri Sv. I-vanu preveč oddaljen.
Prebivalci Podlonjerja nakazujejo nadalje potrebo po podaljšanju filobus-ne proge št. 17 do kamno-
krat pokvarjena in neuporabna. Zalo je treba postaviti v spodnjem delu vasi novo pipo in popraviti staro.
Precej preglavic dela staršem tudi problem šole. Osnovnošolski otroci in malčki za otroški vrtec morajo zahajati v šolo na Opčinah, ki je oddaljena 2 km, kar povzroča staršem precej skrbi posebno oh slabem vremenu. Zato bo morala najti bodoča ob. činska uprava primerno rešitev tudi za to vpraša-nje.
Pogled na Lonjer
Bodoča občinska uprava se bo morala resno pobrigati za kmetovalce v tržaški občini. V poštev prihaja predvsem vprašanje razlastitev, ki niso vedno upravičene in potrebne za javne koristi. Poleg tega pa plačujejo razlaščeno zemljo prizadetim po smešno nizkih cenah.
Poleg tega bo morala bodoča občinska uprava vzeti v pretres vprašanje tarif za vodo, ki jo kmetje uporabijo za namakanje. Tarife bo treba nujno znižati, kot so že večkrat zahtevali komunistični svetovalci v prejšnjih občinskih svetih.
(Iz volilnega programa naše partije)
fp ovariš Vidah je predložil 9 septembra predsedstvu ministrskega sveta naslednje vprašanje, g prošnjo pismenega od govora :
«Podpisani želi vprašati pred. sodstvo ministrskega sveta in ministra za državne udeležbe, e e jima je znano o ukrepih, ki jih je sprejelo ravnateljstvo podjetja ILVA pnd .Škodujem, in sicer če so znane naslednje okoliščine: a) januarja letos so ugasnili eno izmed Martinovih peči; h) 31. januarja so odpustili z dela 65 starih delavcev in od takrat se odpusti vrstijo ; c) L . avgusta so znižali delo v val jamici in danes imajo samo dve dnevni delovni izmeni, namesto treh, kot so bile prej; d) nihče ni resno demantiral ve* sti, ki krožijo že več časa o nekem načrtu za demobilizacijo železarne. Na podlagi tega načrta hi morali ugasniti še drugo Martinovo peč in ustaviti o-bratovanje val jamice: navedeni ukrepi bi imeli za posledico od. pust skoro 50 odstotkov nameščenih delavcev, ki so toliko prispevali k porastku proizvod, nje s svojo inteligentno dejavnostjo in povečanim fizičnim naporom. V zadnjih letih se je proizvodnja povišala za 25 odst.
| brez da bi prišlo do korenitih sprememb kar se tiče naprav v podjetju.
Podpisani vprašuje nadalje predsedstvo ministrskega sveta in ministra za državne udeležbe, kakšne ukrepe nameravata sprejeti za ustavitev odpustov in povratek delavcev na de. lo in ako ne smatrata za potrebno začeli z izvajanjem načrta - ki je bil zahtevan z več strani — za ojačanje podjetja in katerega je pred kratkim ponovno sestavil «Odbor tehnikov in delavcev za okrepitev podjetja ILVA pod Skednjem».
Podpisani ne bo razlagal o-menjenega načrta, ker mu je znano, da je bil že predložen naslovljenima foruma. Toda dovoljuje si opozoriti, da obsto* jajo vsi predpogoji za sprejem
♦ Intervencija našega poslanca pri ministrskemu predsedstvu
gornjega načrta. Podjetje namreč razpolaga z dovolj širokin» prostorom, nahaja se rib morju in v posebno ugodni legi za pristajanje ladij, natovarjanje in raztovarjanje; v času ko bi postavljali nove naprave, ne bi bila potrebna nikaka ukinitev obratovanja že obstoječih naprav za proizvodnjo ; proizvod je visoko cenjen zaradi njegovih posebnih značilnosti, in še posebno je cenjeno lito železo.
Z izvedbo načrta bi se skoro podvojilo število delavcev v or-ganiku. olajšal bi se težki položaj, tržaških brezposelnih, okre-pilo bi se mestno in nacionalno gospodarstvo, kar bi prispevalo k okrepitvi vseh ostalih podjetij IR! v mestu, sosednih provincah in na vsem Jadranu. To bi obenem povečalo izvoz posebno valjanega jekla v sosedne dežele in ria Srednji vzhod.
28. septembra
bo važen deželni sestanek
fot smo že javili, bo 28. septembra v našem mestu, in sieer v novi dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnnina, izredno važen deželni sestanek za globljo proučitev osnutkov statuta za deželo Furlanija-Julij-skn krajina. Sestanka, ki ga bo sklical deželni komite naše par-ti je, se bodo udeležili deželni zastopniki in zastopniki federacij iz Vidma, Gorice. Pordenona in Trsta, parlamentarni in župani, pokrajinski svetovalci, voditelji sindikalnih organizacij, zadrug mladine, in žena. Povabljeni bodo tudi predstavniki drugih političnih strank, organizacij, ustanov in sindikalnih, gospodarskih in kulturnih združenj.
Naša partija je predložila še
10.	julija letos osnutek posebnega statuta za novo deželo. Predložili so ga poslanci Vida-
11.	Beltrame, Franco. Giancarlo Pajetta, Licausi, Laconi in Ra-vagnan. Prihodnji sestanek odpira torej intenzivnejšo fazo borbe za avtonomijo, ki bo tem-
Potrebni so
vladni ukrepi
za Sv. Rok
> oslanec Vidali je 9. septembra predložil naslednje vprašanje v zvezi s problemom ladjedelnice Sv. Roka v Miljah: «Podpisani vpraša predsednika min. sveta in ministra za dr. žavne udeležbe, če sta obveščena o poslabšanju položaja v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, do katerega je prišlo v zadnjih dneh zaradi ukrepa ravnateljstva. ki je znižalo tedenski delovni urnik na 40 ur.
Ukrep je bil napravljen čim
Intervencija poslanca Vidalija v zbornici o važnih problemih
so končala dela za parnika «Vivaldi».
preureditev Že ob za-
četku teh del se je ugotovilo, da
bolj široka in konkretna ter ustrezajoča zahtevam prebival' stva teh krajev, čim širša i" vztrajnejša bo mobilizacija lju‘1' skifi množic.
Za Tržačane je ta sestanek tembolj važen, ker podčrtuj6 potrebo po režimu avtonomij6 ki bo odprl pot perspektivah za rešitev temeljnih problemi našega gospodarskega in social' nega življenja in problema d6* rnokratizaeije v mestu, ki je j)6' sialo dejansko prestolnica ko* misarjev. Obrnem bo sestani v času polnega razmaha volil' ne kampanje za izvolitev tržfl' škega občinskega sveta. Tudi 1 t.ej kampanji vodimo borbo krog problema posebne avta* nomije za Tržaško ozemlje.
Ena izmed značilnosti na*6' ga osnutka statuta v primeri 1 drugimi je, da ustanavlja členom 8. posebno avtonomij11 za Tržaško ozemlje in to v ak’. viru dežele. Taka avtonomij* bo omogočila Tržačanom, da b0"*e^1* do lahko sami odločali o zad6* vab, ki jih od blizu zanimaj0.
Zato je predviden teritorial*** svet, ki bo izvoljen na podW proporčnega sistema in sicer ^ vsakih 10.000 prebivalcev 1 sv6' tovalec.
Druga značilnost našega snutka so jamstva za jezikov*16 manjšine, pravica do šole. up°' rabe materinega jezika in druge pravice, v skladu z usta1' nimi načeli in mednarodni*11' obveznostmi, ki jih je sprejel* in podpisala vlada.
Naš osnutek tolmači nadalje osnovno potrebo po ukrepih z* gospodarsko obnovo Ozemlja *** določil v členu 42 ustanoviti proste cone (ki je eden izme
i
^ ledei rivo
't, prir' ■ -tnice
tlrSane
hli : Hi 2l % trio '* Lo ì’’ ter j ,Q flrui «fcb s, Ho Ij
*0 n„ ,
in
Ha , 'ItinoA Vihsj
Ku
je optimizem spričo tega naroči- I temeljev načrta, katerega
la nennravičen	.!„	... _i_
y rubriki, ki je posvečena na.
šemu parlamentarnemu delovanju objavljamo na drugem mesto dve vprašanji, ki jih je postavil naš poslanec tov. littorio- Vidali v zbornici o važnih mestnih problemih. Poleg tega objavljamo tudi del govora, ki ga je imel v zbornici 24. julija letos, ko so razpravljali o državnem proračunu. Omenjeni del covora obravnava predvsem problem tržaškega trgovskega prometa.
«Toda najbolj resno dejstvo je, da je Trst. kar se tiče prometa v zastoju in da celo nazaduje. Leta 1913 je bil med sredozemskimi lukami na četrtem mestu, medtem ko ie 1957 pre-
loma Faccanoni, kar je i- : šel šele na osmo mesto med ita mela občina že v načrtu. | lijanskimi lukami. Dočim je
Prejšnja demokristjan-ska občinska uprava — da o prefekturnem komisarju niti ne govorimo — je zanemarila potrebe in zahteve okoliških vasi, ki spadajo pod tržaško občino.
Naši kandidati se bodo v bodočem občinskem svetu — kot v prejšnjih — vztrajno borili za uresničitev zahtev, ki jih postavljajo poedine vasi in okoliški okraji. Rezultat prizadevanj pa bo seveda v veliki meri odvisen od števila svetovalcev, ki jih bo imela naša partija v novem občinskem svetu.
Kaj potrebujejo v Gropadi
-rr ot vse vasi tržaške oko-lice, tako ima tudi Gropada svoje probleme, za katere se bo morala nova občinska uprava resno pobrigati.
V novem občinskem svetu se bodo komunistični kandidati resno zavzeli za rešitev predvsem naslednjih problemov.
Najbolj občuteno je med vaščani pomanjkanje učilnic v šoli. ki jo obiskujejo otroci iz Gropadc in Padrič. Zato bi bilo treba šolo primerno razširiti z novimi prostori. Pouk se namreč vrši sedaj v dveh izmenah, zjutraj in popoldne, kar gotovo ni v korist učenju.
Z vprašanjem novih učilnic je nerazdružljivo povezano tudi vprašanje otroškega vrtca, ki ima prav zaradi tega na razpolago nezadostne prostore. Z razširitvijo šole bi bil zadovoljivo rešen tudi problem
otroškega vrtca, ki služi i-sto tako za obe vasi.
V vas je treba napeljati tudi telefonski vod in postaviti javno govorilnico. Tudi to vprašanje so naši svetovalci že iznesli v občinskem svetu in ker ga prejšnja uprava ni rešila, se bodo morali za njegovo rešitev zopet zavzeti.
Zelo pereč problem so ceste
Cesto Gropada-Padriče je treba skozi asfaltirati, ker so jo v posameznih delih pustili posuto s peskom. kar pa danes ne od. govarja več potrebam naraščajočega prometa.
Nadalje je treba postaviti na cesti table s predpisanimi prometnimi znaki in napisi, posebno na ovinkih in nevarnejših krajih zato, da se preprečijo nesreče zaradi prehitre vožnje.
Iz govora našega poslanca v teku diskusije o državnem proračunu
znašal povprečni porastek pro-meta kar se tiče vse Italije lansko leto 12%, je znašal porastek za Trst komaj 4%. In to za leto, ki ga smatrajo kot najbolj pozitivno za tržaški pro met! ■
Letošnje
statistike
Kot kažejo zadnje statistike, se je položaj letos še poslabšal. \ prvem šestmesečju letos je Trst izgubil skupno skoro 270 tisoč ton prometa, kar znaša v odstotkih 10,5% v primeri s prvim -estmesečjem 1957. Samo v juniju letos je Trst izgubil 83 tisoč ton prometa, v primeri istim mesecem lanskega leta. Po zadnjih podatkih se je železni ški promet blaga znižal junija letos za 96.000 ton v primeri z lanskim letom, posebno glede Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo in Madžarsko, ki sr glavni klienti naše luke.
Kje tičijo vzroki? Gornji pa dec prometa opravičujejo z «recesijo» svetovnega prometa, krizo najemanja ladij, narašča-joče konkurence inozemskih luk. Reke, Hamburga. Bremena in drugih severnih Ink. Toda glavni vzrok je pomanjkanje take politike, ki bi vrnila Trstu v celoti njegovo tradieional. no vlogo. Videli smo kakšen je položaj glede prometa, toda še slabše je na področju pomorstva.
Trst še zdaleka nima ladij in pomorskih prog, ki jih je imel pred vojno in jih je izgubil, gotovo ne po krivdi Tržačanov. Če upoštevamo samo Finmare, je imel Trst pred vojno ladij za skupno 581 tisoč ton tnnaže, medtem ko je bilo vpisanih koncem 1957 v tržaškem pomor-skem registru ladij za komaj 296.000 ton tonaže. Zato je nuj-uo potrebna resna politika, ki bo stremela po okrepitvi tržaškega ladjevja, vzpostavitvi tradicionalnih pomorskih prog in njihovemu ojačanju.
V zadnjih letih je Trst večkrat zahteval ustanovitev brze
potniške linije za Daljni vzhod, ustanovitev direktnih prog za Japonsko in I.R Kitajsko. Zahtevalo sc je boljše zveze z Vzho. dno in Severno Afriko : izboljša, nje trgovske pomorske proge za Indijo-Pakistan, Sirijo (Levati, to), za Avstralijo, krožno pot okrog Italije in za zahodno Sredozemlje ter trgovske proge za Severno Evropo.
Vse to predpostavlja inten-zivno delovanje za" obnovo italijanskega trgovskega hrodovja, dodelitev navedenim pomorskim program modernih in brzih ladij, ki bodo odgovarjale sodobnim zahtevam, upoštevajoč dej. sivo, da je 27 odstotkov italijanskega hrodovja staro že nad 25 let. To lii pomagalo premostiti krizo, ki je zajela ladje delniško industrijo in je še po sebno občutena v Trstu.
Obnovitev
državne
konvencije
Seveda mora imeti pri obnovitvi tržaškega ladjevja in oja Čanju pomorskih prog, poglavitno vlogo Finmare. V roku do 30. junija 1959 bo prišlo do obnovitve vladne konvencije s pomorskimi družbami, ki so subvencionirane. Toda zadevni načrt, ki je pripravljen že dve leti, pomeni dejansko «skrčenje» družb p.i.n. v korist zasebnikov. To je težak udarec za Trst, ki ima kot svojo podlago predvsem pomorske družbe, ki pripadajo skupini Finmare.
Po eni strani je treba torej vzpostaviti tržaško hrodovje, kot ga jc mesto že imelo, ojačati obstoječe pomorske proge in ustanoviti nove. Po drugi strani pa je treba doseči ustrezne sporazume z Avstrijo, Jugoslavijo in drugimi zalednimi deželami, za izkoriščanje železnic in uvedbo konkurenčnih tarif, da bo Trst lahko kljuboval ino. zemskim tekmecem.
Imeli smo priliko videti, kak. šne nogubne posledice in kakšne proteste je povzročilo v Tr-
stu in Avstriji, samovoljno povišanje tarif italijanskih državnih železnic v oktobru lani. «Taka povišanja — je dejal takratni predsednik tržaške Trgo* vinske, zbornice prof. Luzzatto Fegiz —" povzročajo usmeritev prevozov blaga v druge inozeip-ske luke, ' ki so naši konku-renti».
Resne posledice take politike so tembolj vidne, če upoštevamo —■ kot ugotavlja zadnja publikacija predsedstva ministrskega sveta o «Trstu in njegovi stvarnosti» -— da je Tržaško o-zemlje brez naravnih gospodarskih virov in je gosto naseljeno s prebivalstvom, ki je črpalo o-bičajno (očividno tega danes nima več!) vir življenja predvsem v trgovskih dejavnostih in se nad devet desetin prebivalstva vsega ozemlja stiska v velikem mestu, okrog moderne luke. ki je na ravni mednarodne luke».
la neupravičen, upoštevajoč, da
so taki ukrepi nezadostni. Ladjedelnica Sv. Roka se namreč nahaja že več časa v kritičnem položaju. Pet gredljev je bilo praznih tudi takrat, ko so obstojali ugodni pogoji za svetovno ladjedelniško industrijo in so paroplnvne družbe mrzlično iskale ladjedelnice, ki hi imele proste gredlje za nova naročila.
Do krize je prišlo pri Sv. Robu zaradi neizpolnjenih obljub o naročilih in zaradi pomanjkanja investiciji, ki so potrebno za moderniziranje ladjedelnice, katera sr nahaja v obmejnem mestecu in je za slednje poglavitni vir dela. Omenjena ladjedelnica prispeva istočasno k gospodarstvu vsega’ ozemlja. Zalo bi morala vlada in merodajna ministrstva vse to pozorno upoštevati. kar se 'pa do danes ni zgodilo.
Poleg ukrepii za znižanje urnika. ki zmanjša že itak nizke mezde delavcev, je še drug u-krep. ki zadene z odpustom tiste delavce, kateri so bili sprejeti z začasno ■ delovno pogodbo ob naročilu popravil ladje «Vivaldi». Treba je obenem ugotoviti, da se v bližini Sv. Roka nahaja druga manjša ' ladjedelnica «Felzsegv», ki dela s polno paro. ima -zasedene vse gredlje in ima v programu toliko naročil, da morajo obnoviti gradbene naprave.
Podpisani urgira za omenjeno ladjedelnico, ki spada v kompleks GRDA. naslednje 11-krepe:
a) naročila za gradnje in popravila ladij tako. da bodo lahko zagotovila popolno zaposli tev in odgovarjajočo mezdo nameščenim delavcem in še drugim, ki jih je treba sprejeti, v cilju olajšanja gospodarske kri-
da se X_ -postavi izven d*" i
i-lp
morala sestaviti vlada za spodarski procvit Trsta). O in6’ <lU njeni člen določa, ško ožemi j žavne carinske črte.
Vprašanje avtonomije je nes dejansko izraz potrebe V0, neposredni in široki udeležb javnega mnenja za čimprejšnja ustanovitev nove dežele, v teri bo Trst glavno mesto in ** dosego resnične avtonomije, k°f bo korak naprej k samovlad1-režimu demokracije, gospoda*" ske obnove in socialnega 11 ,r predka.
Tz vsega tega izvira važne-1
H četr, čab
“ega
’« Cr
ùu
'"v,,
... .—.g,., ..	........	•
deželnega sestanka'."ki bo	«
Jtosve
g.
nje dni septembra v našem 1t,e. !'čn_ slu, katero občuti morda-še bi’"’ 'ti. kot druga potrebo po avton0' '’l> rniji.. ki je izraz že stare tra rije in obenem predpogoj,
Trstu končno vrne njega'11 1 tradicionalna vloga velikega P11’ morskega mesta in trgovsW tranzitnega središča.
ZA
VSAKvGAR
NEKAJ
(Nadaljevanje na 4. strani)
Indijanec iz Oklahome je Pr' šel v banko in prosil za 200 l ar jev posojila.
«Kakšno jamstvo imate»? » je vprašal bankir.
«Imam dnu sto konj,» je 0 govoril Indijanec.
To je bilo zadostnot jamstv° Indijanec je dobil pdsojilo. .
Čez nekaj tednov se je vf*11'. izvlekel listnico z 2200 dolur in vrnit posojilo, preostali ^ nar pa je spet spravil*
((Čemu rte daste denarju ' banko»? ga je vprašal banef*^. Indijanec pa ga je premeril 00 nog do glave in vprašal:
«Koliko konj imate vi»?
■*r ••y-
V
; - -
„ x ■ « ■#.	X	«s
: y ,	* v,
' '	. X
y '	: ; i
- /A X >
Duj
kihi
<i'
"»ski
"«Oslo
S.s
Sš
Ži 267 'r«la do : ' kje Ust /Vke
> < >d0
'»M
Nel,
ifiibl
hag

v,
L
X,
XI,
da
\/iu
i
b
L ' ' :V':v' uin*
*■

Bodočnost naše luke resno zaskrblja vse Tržačane. Pristaniški promet z zalednimi deželami naglo pada, kljub temu da skušajo nekateri krogi, zvesti zagovorniki vladne politike prikazati položaj v rožnatih barvah. Dejstvo pa je, da vlada v pristanišču skoro popolno mrtvilo in vzrok temu je skrajna prezbrižnost Rima do življenjskih koristi našega mesta. Vlada mirno dopušča, da se pr* nekdanjih koristnikih naše luke, danes vedno bolj uveljavljajo inozemski
konkurenti
X1
'Š*
h
č i
s
5
KULTURA IN ZNANOST
i tel bi valsa i« Ijud-
tanek irtuje imi jc tivaf* em°' iocial' a dr ir ,,n-i ko-
tanek
volil'
trž»-
udi < bo O' avto-
80 let delovanja
prosvetnega društva
Valentin Vodnik 11 Dolini
'de,
naše-ieri r
'ja
om»jJ v olj* omi? la boža de maj0; rial11’ )dlag' er
1 sv0'
i- ^ bedel jo je prosvetno dru-& v o Valentin Vodnik v Do-priredilo svečano proslavo 'tnice svojega obstoja in. ne-žganega delovanja. Na pri-^vi so sodelovali domači ^bi zbor, tamburaski zbor, trio in godba, pevska zbo-** Lonjerja-Katinare in Pa-■ ter plesna skupina prosvet-;Q društva iz Škorklje. Za to %. se je zbralo precejšnje ljudi v Dolini. Nedvo-* pa bi bilo to število znatneje ,ako se bi omenjena l^ditev vršila kako drugo ne-/° in ne ravno tedaj kot spojka svečanost za bazoviški-libnaki.
^°linski rojaki so po vsej
ra ”
up0’ in -f usta'"; dni»1'
reje1"
idalje
ih z" Ija i"
ovite’
zn>e<l a bi a g0' Oiflt' '“I
Kulturne
vesti
Razstava
slikarja
Colonija
Trži' n d»
e d«'
.e f;
-ležb'
■jšnjc
V k«'
in **
,, ki'
vlad'-iodaf‘ a n0'
ižn»!'
*#* 'k,
, nif' '1-i
èetrtck jc bila v občinski galeriji na trgu Unità v 11 otvorjena razstava slik tržaškega slikarja Sa» 5 Colonija. Na razstavi je ^set olj in temper.
. bol' 'li-
dubrovniške
igre
zaključene
Dubrovniku so pred kral-, zaključili letošnje Du-‘v,1iško;-'poletne igre, ki so bi-posvečene 450-lelnici dubrov-MAa komediografa Marina V ta namen so v okviru
■to»0'
n.
tri»
j.
ego’ a p"’ skeli®
«I,
d«
o»'a hi
'kik
c ?'■
10 d"'
,? r
e ^
isti'0’
vm‘[:
oWt
>•> rjo ! ■n J
Viila priredili tudi več iz-
raznih Držičrvih del. Sku. j» bilo na sporedu Dubrov-iger v letošnji sezoni 62 "liskih, glasbenih in fnlklor-brireditev, ki jih je obiska-*rog 60 tisoč gledalcev.
Natečaj ^oslovanskih popevk
'»slovanska radiodifuzija je ji'os razpisala natečaj za ’°kjšo jugoslovansko popev-Žirija je prejela skup-
je
267
ja del.
od katerih
r,,la 18. Te bodo v dneh od 20. t.m. izvajali v Opatje r Im nekak jugoslovan-^ festival popevk. Najboljše N'kp bodo nagrajene. Za to »ločene 4 nagrade po 80.000 4 po 40.000 din. Nagra-I,. °do izglasovali prisotni po.
V Opatiji in radijski d’alci v Beogradu. Zagrebu !| bthljani. Bazen že Omenje-.j »agrad radiodifuzije bodo l/Lli še druge nagrade in bo ; !l ena popevka prejela tudi s"ngrad. Spored popevk bo likala radijska postaja v ., ' jaui v dneh 18, 19. in 20.
»h 20.- Poslušalci iz krajev :|r| Ljubljane bodo lahko soli Va'i pri odločanju na ta na. i|j 'k'1 bodo telegrafsko obve-‘ ,'adio Ljubljana, katera po. 11 jim je najbolj všeč.
Nagrade
beneškega
filmskega
festivala
f.J dnevi se je zaključil j[ **lski festival v Benetkah, fr ^jboljši je bil nagrajen I film «Človek z rikšo», ivjj.^kih igralcev pa so po-Prva mesta igralca ir, ^uinnesa in igralko So-'<t ^ °fen. Precej pričakova-\p ^°? da bo prva nagrada 1 j v a češkoslovaškemu fil* °k’ji brlog», ki je po številnih strokovnjakov i ^L^’djsi od japonskega fil* °Vek z rikšo».
pravici lahko ponosni na tako lepo obletnico„ še bolj pa na to, da je društvo v danih pogojih nepretrgoma delovalo in to tudi tedaj, ko je bilo, kot vsa sorodna slovenska društva v bivši Julijski Benečiji, od fašističnih oblasti prepovedano. Toda ne samo Dolinčani marveč vsi tržaški Slovenci smemo biti na prosvetno društvo Valentin Vodnik upravičeno ponosni, saj je to društvo, da se tako izrazimo, trajen spomenik zgodovinskemu J. taboru tržaških Slovencev, ki je bil ravno v Dolini pred 80. leti in na katerem je bilo uradno ustanovljeno tudi Bralno in pevsko društvo Valentin Vodnik, čigar naslednik je sedanje prosvetno društvo.
Pozitivna
bilanca
80 let nepretrganega delovanja je vsekakor lepa in pomembna bilanca, je dokaz žila-vosti in dobre volje Dolinčanov, predvsem pa je pozitiven dokaz njihove narodne zavesti in ponosa ter hotenja, da se sloven-
ska misel, slovenska kultura, slovenski jezik né le ohrani za bodoča pokolenja. temveč da se ta misel, ta kultura in ta jezik izpopolnjuje in izboljšuje vzporedno z duhom časa in v danih možnostih.
Zasluge Bralnih in Pevskih društev
Ob teh ugotovitvah si dovoljujemo dodati še to, da ne le Dolina temveč ves Breg, Bol junec. Boršt, Ricmanje, Mačkolje, se lahko uvrščajo v seznam slovenskih vasi, ki so že pred dolgimi desetletji stopile na pozor-nico kulturnega izživljanja prav po zaslugi bralnih in pevskih društev, ki so se kasneje preimenovala v prosvetna društva in ki razen nekaj izjem še vedno delujejo v danih pogojih in možnostih.
K lepemu in visokemu jubileju prosvetnega društva Valen-tin Vodnik tudi mi čestitamo našim zaslužnim dolinskim rojakom.
Čez 40 let:
6 milijard ljudi
Slika nam kaže eno izmed številnih starinskih cerkvenih zgradb iz časov carske Rusije in sicer starodavni zvonik v Zagorsku, ki sta ga zgradila ruska arhitekta Mičurin in Uhtom-ski v letih od 1741 do 1769
Sovjetski dosežki
v medicini in kirurgiji
Kaj sta poročala dva ameriška zdravnika, ki sta bila na študijski praksi v SZ
^j^meriški kirurg Edgar Herman, ki je bil dalj časa na študijski praksi v Sovjetski zvezi, je ob povratku v svojo domovino ime! vrsto predavanj o dosežkih sovjetske' kirurgije in medicine sploh. Med drugim je v svojih predavanjih povedal, da je bil v eni moskovskih bolnišnic, kamor pride največ ljudi s poškodbami, ki zahtevajo kirurški poseg. V tej bolnišnici jemljejo kri umrlim, ki jo potem spravijo za transfuzije. Samo lani so dali mrtvi nad 1000 litrov krvi, s katero so rešili življenja mnogim. Dr. Bergmanu je povedal, da je mnogokrat o-
periral in se posluževal krvi mrtvih za transfuzije.
Oživitev pet minut po njegovi smrti
na študiju ameriška
Prav tako je bila v Sovjetski zvezi zdravnica dr. Jean Henloy. Ta je v nekem poročilu med drugim pripovedovala o skoraj neverjetnih poskusih sovjetskih znanstvenikov pri oživljanju.
ko so oživili psa. ki je bil popolnoma mrtev že več kot pet minut, ker mil jr bila odtekla skoraj vsa kri. Kri so mu ponovno dovedli skozi arterije in ne intravenozno, kot sicer navadno delajo.
Kot je znano se je ameriškim znanstvenikom posrečilo obuditi k življenju psa največ tri minute po smrti.
Dalje je zdravnica poročala o posebnem defibrilatorju. s katerim morejo normalizirati drlo že popolnoma oslabelega psa.
Sovjetski zdravniki so, torej, daleč pred ameriškimi. Dr. Hen-loyeva pravi, da je to pripisali splošni koncepciji sovjetskega zdravstva, po kateri gre več za preventivno zdravljenje in splošno preprečevanje bolezni, med. tem ko se v Ameriki zdravniki ukvarjajo predvsem z zdravlje-
Dejala je, da je bila prisotna, njem že nastalih obolenj.
A Vsak dan 123.000
ljudi več na svetu
A Danes živi na Zemlji
2,7 milj arde ljudi
zemlji živi danes približno 2,7 milijarde ljudi. Po napovedi statistikov bo čez 40 let živelo na našem planetu 6 milijard ljudi, čez 110 let seveda če se bo človeštvo množilo po sedanjem tempu pa bo na zemlji 13 milijard ljudi.
Število prebivalstva narašča seveda čedalje hitreje. Med poglavitnimi vzroki je vredno o-meniti podaljšano življenjsko dobo, kar je zasluga uspehov današnje medicine in bolj zdravega življenja. Čeprav v nekaterih deželah nazaduje število rojstev, je vendar absolutna številka vedno večja, ker je pri porodih čedalje manj smrtnih primerov. Naravni prirastek prebivalstva je najbolj nazadoval na Japonskem, kjer je znašal leta 1947 na tisoč prebivalcev 34,3 predlanskim pa samo 18,5, kar znaša toliko kot v Franciji.
Spričo naglega prirastka ima. ta sodobna znanost in gospodarstvo vedno večje naloge. Vsak dan je treba nasititi 123.000 novih ljudi, jih obleči, preskrbeti streho in delo. kar ni lah-Ì ka naloga. Vendar človeštvu še ne grozi lakota, če se bo la nevarnost sploh kdaj pojavila v svetovnem merilu. Z izjemo evropske celine so še vsepovsod
Jugoslovanski znanstveniki v tujini
VT n kongresu za klasično ar-I " healooijo, ki \e v	v
Rimu odnosno v Neaplju, so-deluje tudi profesor zagrebške univerze Rendie-Miočevie, kateri bo poročal o ilirskih in rim skih grobovih, ki so jih v zadnjem času odkrili v Jugoslaviji. Na mednarodnem kongresu u-metnostnih zgodovinarjev, ki se vrši v Parizu pa bo govoril slo venski akademik dr. Fran Stele, Prof. Viktor Korošec iz Ljubljane bo sodeloval na zasedanju mednarodnega društva za zgodo, vino antičnega prava, ki je te dei v našem mestu.
velike površine, ki jih bodo spremenili v rodovitna polja, na že obdelanih pa bo zaradi tehničnih ukrepov mogoče do-seči znatno več kot doslej.
Glavno besedo bo seveda imela znanost. Ko bo uspešno rešila problem prehrane, se bo človeštvo lahko mirno razvijalo več sto let. Predvsem velja omeniti pametno uporabljeno atomsko energijo. Z njo bo mogoče v tropskih in drugih toplih pokrajinah, področja, ki so danes neobdelana in pusta, pripraviti za obdelavo, ker bo atomska energija lahko spravljala vodo s katerega koli kraja na zaželeno mesto. Umetna sonca ’pa bodo spremenila v rodovitna polja milijone kvadratnih kilometrov površine, ki jo zdaj pokriva v Aziji in Ameriki večni led.
Znanstveniki upajo, da bodo kmalu razvozlali tudi p ri rod n o skrivnost, ki jo imenujemo fo-tozinteza. Proces, ki je bil vse doslej monopol rastlinskega sveta, bo človeku omogočil, da bo iz Vode in zraka industrijsko izdeloval potrebne maščobe, sladkor, ogljikove hidrate in beljakovine, torej poglavitne sestavine človeške tirane.
Kaj bo človeštvu
prineslo prihodnjih
100 let?
Q ovjelski novinarji so pred ^ časom zastavili raznim sovjetskim znanstvenikom vrsto vprašanj o tem kaj bo človeštvu prineslo prihodnjih sto let. Prav tako so tudi ameriški novinarji vprašali svoje znanstvenike po podobnih rečeh.
O tem kaj so razni znanstveniki odgovorili poročamo v zgoščeni obliki v naslednjih odstavkih. Seveda smo se omejili le na nekatere.
član Sovjetske akademije znanosti Saukov je dejal tole: V minulih štirih desetletjih so ljudje iztrgali zemlji velikanske množine kovin, zato ne bi bilo prav nič čudno, če bi menili, da bo rud kar na lepem zmanjkalo, Vendar se tega ni treba bati, zakaj zemlja skriva še mnogo najrazličnejših rudnih zakladov. Tako je na primer v kubičnem kilometru navadnega kamna okoli 230 milijonov ton aluminija. 130 milijonov ton železa, 260.000 ton bakra, 7000 ton urana. 13 ton zlata itd. Danes se izkoriščanje
Zanimive domneve nekaterih sovjetskih in ameriških Znanstvenikov
kamna še ne izplača, toda ko lio človek povsem ukrotil vodikovo energijo, bo iz navadnega kamenja povsem mogoče in koristno pridobivati omenjene snovi.
Profesor tehnološke fakulte. te kalifornijske univerze dr. Bon n er je dejal, da bo človek v začetku prihodnjega tisočletja mnogo, globlje prodrl v skrivnosti atomskih in molekularnih reakcij. Zaradi tega bodo ljudje povsem lahko nadzorovali metabolizem človeškega organizma, hkrati pa bodo vedeli mnogo več o boleznih. Na Zemlji bo takrat do štirikrat več ljudi, kot jih je zdaj. Zato bo nastalo vprašanje, ali bo dovolj hrane za vse. Prof. Bollii er meni v zvezi s tem vprašanjem. da hrane ne bo zmanjkalo. ker bodo genetiki oblikovali nove rastline, iz katerih bodo
Uče se pisati...
Kitajska ljudska oblast je napovedala neizprosen boj nepismenosti. Sprejela je velikopotezne načrte za izpopolnitev šolstva tudi v najoddaljenejših predelih prostrane dežele. Na sliki vidimo skupino malčkov, ki se z zanimanjem vežbajo
v značilni kitajski pisavi
pridobivali hrano ki ji bo mo-gore dati sintetični okus mesa. Po njegovem mnenju se ne bodo ljudje hranili s kroglicami, marveč bodo uživali «klasično hrano»7 Morebitne kroglice pa tudi ne bodo tako majhne kot lii kdo menil, marveč bodo zaradi prebavil po obsegu nekako ustrezale sedanjim obrokom. Človeški želodec bo torej razen kakovosti dobil tudi potrebno količino.
Bolezni bodo izginile
Ravnatelj sovjetskega radiolo-škega zavoda Lagun o v je dejal, da bodo nekatere bolezni kot n. pr. jetika in davica odšle najkasneje čez trideset let «v muzej». zdravniki pa ne bodo več toliko zdravili marveč bodo ljudi predvsem z nasveti varovali različnih bolezni.
Genetik Hermann Mueller, Nobelov nagrajenec, napoveduje za prihodnjih sto let revolucionarne spremembe, med drugim popolno kontrolo nad razvojem embria, kar pomeni, da bodo ljudje lahko usmerjali reprodukcijski ciklus. Starši si bodo torej lahko izbrali dečka ali deklico, pa tudi dvojčke in celo trojčke.
Sovjetski inženir Drozdov irseli i. da bo čez petdeset let mogočo priti v nekaj urah na kateri koli konec zemeljske oble, delovni dan bo trajal največ štiri ure. zato bodo imeli ljudje znatno več časa kot sedaj. Zaljubljenca si bosta n. pr. lahko napovedala sestanek na kaki drugi celini. Američan sc bo n. pr. lahko peljal na koncert v New Delhi ali pa v Sydney.
Kalifornijski profesor Wayrr pravi, da bodo imeli ljudje natančno predstavo o delovanju živčnega sistema, hkrati pa bollo lahko usmerjali svoja čustva in želje.
Sovjetski profesor Scerba tov napoveduje velike možnosti za izkoriščanje toplotne energije, ki jo brani zemlja \ svoji notranjosti. Pravi, da bodo v zemeljsko notranjosti vrtali kilometre dolge rove. kjer bodo na. mestili posebne naprave za prestrezanje toplote, ki jo bodo potem spreminjali v električno energijo.
il osti j ivi gospod ! Bodite dobri, ozrite se na nesrečnega,
lačnega človeka. Tri dni nisem jedel... niman petaka za voznino... prosim vas v božjem imenu ! Osem let sem bil vaški učitelj in izgubil službo zaradi spletk soseske. Žrtev ovadbe sem. Že leto dni sem brez službe.
Zapriseženi pravni zastopnik Skvoreov se je ozrl na beračev modrikasto sivi zluknjani plašč, na njegove kalne pijane oči, rdeče pege na licih in spoznal je. da je nekje že videl tega človeka.
Zdaj mi obetajo službo v Kaluški guberniji, — je nadaljeval berač, — toda nimam sredstev, da bi se zapeljal tja. Pomagajte, izkažite milost ! Sram me je beračiti, toda... okoliščine so me primorale.
Skvoreov je pogledal galoše ; ena je bila visoka, druga pa nizka, in nenadoma se je spomnil.
— Poslušajte, pred tremi dnevi, se mi zdi, sem vas srečal v Vrtni ulici, — je rekel, — toda tedaj mi niste govorili, da ste vaški učitelj, temveč študent, katerega so izključili. Se spominjate?
— Ne... ne, ni mogoče ! — je zamrmral berač v zadregi.
—	Vaški učitelj sem in če le želite, vam lahko pokažem dokumente.
— Kaj pa lažete ! Oznanjali ste se za študenta in mi celo pripovedali, zakaj so vas izključili. Se spominjate?
Skvoreov je zardel in z izrazom gnusa na obrazu odšel cd razcapanca.
To je podlo, milostljivi gospod ! — je kriknil srdito.
—	To je nesramnost ! Nti policijo vas bom vlekel, vrag vas vzemi ! Ubogi ste. lačni, toda to vam ne daje pravice za tako predrzno in brezvestno laž !
Capin je odrinil vrata in zbegano, kot zaloteni tat, ogledoval predsobo.
- Ne... ne lažem... je zamrmral. Lahko pokažem dokumente.
Kdo vam verjame? se je še naprej razburjal Skvor-cov. --- Izrabljati ljudske simpatije do vaških učiteljev in študentov — to je vendar nizkotno, podlo, ogabno ! Nezaslišano !
Skvoreov se je zelo razvnel in z razsrjenim obrazom pošteno oštel berača. Z nesramno lažjo je zbudil razcapanec v njem gnus in odpor, razžalil tisto, kar je on, Skvoreov, tako ljubil in cenil v sebi: dobroto, usmiljeno srce in sočutje df) nesrečnih ljudi ; z lažjo in trkanjem na usmiljenje je oskrunil dobroto, ki je bila sicer iz čistega srca usmiljena z reveži. Razcapanec se je sprva zagovarjal in opravičeval, potem pa je umolknil in osramočen sklonil glavo.
— Gospod ! je rekel in si ponesel roko na srce.
Res je... lagal sem ! Nisem ne študent in ne vaški učitelj. Vse to sem si izmislil ! Pel sem v ruskem zboru in od tam so me nagnali zaradi pijančevanja. Toda kaj naj počnem? Verjemite mi pri bogu, da brez laži ne gre ! Kadar govorim resnico, mi nihče nič ne da. Ob pravici umreš od gladu in
Anion Pavlovič Čehov:
BERAČ
zmrzneš na planem ! Vidim, da dobro presojate, no... kaj naj storim?
— Kaj naj storite? Sprašujete, kaj naj storite? — je zavpil Skvoreov in se mu tesno približal. — Dajte, to storite ! Delati je treba !
—- Delati... Tudi sam mislim tako, toda kje naj pa vzamem delo?
— Čenče! Mladi ste. zdravi, močni in povsod boste našli delo ; s kljuke ga snamete. Ste pa seveda leni. usmrajeni, pijanec ! Iz vas smrdi žganje kot iz soda ! Prepustili ste se laži in se zapili do kostnega m oz s: a, zmorete le še beračenje in laž ! In če bi se recimo kdaj blagovolili ponižati do dela. naj vam seveda dajo pisarno, ruski zbor. markiranje, kjer ne bi nič delali in vlekli denar! Ali ne bi morda prijeli za telesno delo? Najbrž vas ne bi hoteli za hišnika ali v tovarno ! Pač visoko letate !
— Kako razsojate, bog pomagaj... je spregovoril berač in se grenko nasmehnil. Kje naj dobim telesno delo? Za prodajalca sem zamudil, ker v trgovini moraš začeti mlad, za hišnika me ne mara vzeti nihče, ker me ne sme nihče tikati... v tovarno me pa ne sprejmejo, treba je znati obrt. jaz pa ne znam ničesar.
— Spet čenče ! Zmeraj najdete opravičilo ! Bi vam bilo morda nerodno cepiti drva?
— Nič ne odrekam, toda zdaj še drugi cepilci sede brez kruha.
Da, vsi lenuhi govorite tako. Ko vam kdo ponudi, ne sprejmete. Bi hoteli morda pri meni nacepiti drva?
- Prosim, nacepil jih bom...
Dobro, borne videli. Sijajno... Poglejmo !
Skvoreov se je podvizal ; privoščljivo si je m el roke in poklical iz kuhinje kuharico.
— Torej, Olga, se je obrnil k njej, —- pelji tega gospoda v drvarnico in naj seepi drva.
Capin je zmignil z rameni, kot ne hi razumel, in negotovo odšel za kuharico. Po hoji se mu je videlo, da ni šel cepit drva zato, ker je bil lačen in bi hotel zaslužiti, temveč je šel preprosto iz samoljubja in sramu, ker so ga prijeli za besedo. Opazili je bilo tudi, da je zelo oslabel od žganja, da je mlahav in da ne čuti niti najmanjšega nagnjenja do dela
Skvoreov je pohitel v jedilnico. Tam se je skozi okna. ki so gledala na dvorišče, videla drvarnica in vse, kar se je nahajalo in dogajalo na dvorišču. Stoječ pri oknu je Skvor-cov videl, kakp sta prišla kuharica in eanm z mrtvo hojo na
dvorišče in se po sipkem snegu namerila k drvarnici. Olga je srdito ogledovala svojega spremljevalca in molela komolce na strani ; odprla je drvarnico in zlobno lopnila z vrati.
— Kaže, da smo zmotili babo pri kofetku, — je pomislil Skvoreov. — Kakšen hudoben stvor !
Potlej je videl, kako se je lažni učitelj in lažni študent usedel na tnalo, si podprl s pestmi rdeče pegasta lica in se zamislil nad nečim. Starka je zagnala k njegovim nogam sekiro, hudobno pljunila in sodeč po miganju ustnic začela zmerjali. Capin je lenobno potegnil k sebi klado, jo pritisnil z nogami in neodločno udaril po njej s sekiro.. Klada se je zazibala in padla. Razcapanec jo je potegnil k sebi. posopel v ozeble roke in spet udaril s sekiro tako obzirno, kot bi se bal, da se ne bi mahnil po galoši ali pa si odro-bil palca. Klada je spet padla.
Skvorcova je jeza že minila in postalo mu je malo hudo in nekoliko sram ga je bilo, ker je nagnal razvajenega, pijanega in morda celo bolnega človeka, dà se je na mrazu ubadal z grčavimi kladami.
— E, nič, naj... —- si je mislil, ko je šel iz jedilnice v kabinet. — To sem storil njemu v prid.
Čez eno uro se je prikazala Olga in sporočila, da so drva že seepijena.
—- No. daj mu pol rublja. je dejal Skvoreov. — Če hoče, naj pride cepit drva vsakega prvega... Delo se zmeraj najde.
Prihodnjega prvega se je oglasil razcapanec in spol zaslužil pod rublja, čeprav se je komaj držal na nogah. Od zdaj naprej se je pričel pogosto prikazovati na dvorišču in vsakokrat se je našlo delo zanj : kidal je sneg. urejal drvarnico, stepal prah iz odej in žimnic. Vsakokrat je dobil za svoje delo dvajset ali štirideset kopejk, nekoč so mu pa dali celo stare hlače.
Ob selitvi v drugo stanovanje ga je Skvoreov najel, da je pomagal pri nakladanju in prevažanju pohištva. To pot je bil razcapanec trezen, mračen in molčeč : komaj se je pritaknil pohištva, hodil za vozovi s povešeno glavo in si celo ni prizadeval, da bi bil videti delaven ; skomigal je zaradi mraza in zadrege, ko so se vozniki posmehovali njegovemu lenuharjenju, njegovi nemoči in strganemu blagorodnemu plašču. Po opravljenem prevažanju ga je velel Skvoreov pokli cati k sebi.
—- Ni», vidim, da so moje besede delovale na vas. — je rekel, ko mu je dal rubelj. — Tole vzemite za trud. Vi-
dim, da ste trezni in da radi primete za delo. Kako se pišete?
— Luškov.
Luško v, zdaj vam lahko priporočim drugo delo. malo bolj čisto. Morete, pisati?
* — Mogel bi.
— Pojdite torej jutri s temle pismom k mojemu tovarišu in vzemite tam akte za prepisovanja. Delajte, ne pijan-čujte, ne pozabite tega, kar sem vam govoril. Pozdravljeni !
Skvoreov. zadovoljen, ker je spravil človeka na pravo pot. je prijazno potrepljal Luško va po plečih in mu celo podal roko za slovo. Luškov je vzel pismo, odšel in ni ver prihajal v hišo za delom.
Minili sta dve leti. Nekoč, ko je stal pred gledališko blagajno in plačeval vstopnico, je Skvoreov zagledal ob sebi majhnega človeka z ovratnikom iz ovčje kože in s tjulenje kapo. Človeček je boječe vprašal blagajnika po galerijski vstopnici in jo plačal z bakrenimi petaki.
— Luškov, ste to vi? je vprašal Skvoreov. ko je spoznal v človečku svojega nekdanjega replica drv. No. kako kaj? Kaj delate? Dobro živite?
Tako... Zdaj sem pri notarju in zaslužim petintrideset rubljev.
No. čast bogu. sijajno! Vesel sem vas. Zelo, zelo sem vesel. Luškov. Saj <te nekako moj krščenec. Tako rekoč sem vas potisnil na novo pot. Se spominjate, kako sem vas ozmerjal. a? Takrat ste se pri meni skoraj vdrli v zemljo. No. hvala, golobček, da niste pozabili mojih besedi.
Hvala tudi vam, je dejal Luškov. Če ne bi prišel tedaj k vam. bi nemara res še danes govoril, da sem učitelj ali študent. Da. pri vas sem se rešil, zlezel iz brezna.
Zelo zelo sem vesel.
Hvala za vaše dobre besede in dejanja. Takrat ste govorili zelo pametno. Hvaležen sem vam in vaši kuharici, daj bog zdravja tej dobri, plemeniti ženici. Tedaj ste govorili sijajno, do groba vam moram biti hvaležen, toda rešila me je pa zgolj samo vaša kuharica Olga.
- Kako to?
Takole pač. Zgodilo sc je. da sem prišel k vam cepit drva. ona je pa začela : «O ti pijanec! Izgubljena duša! Propadel si!» Potlej je sedla nasproti mene. se zgrbila, me gledala v obraz in jokala : «O ti nesrečnik ti ! Ni zate veselja na tem svetu, pa ne le na tem. temveč boš. pijancev gorel Šf-v peklu ! O nesrečnik ! » In vse tako temu podobno, veste. Ne morem vam povedati, koliko krvi se ji je posušilo zaradi mene in koliko solz je potočila. Toda poglavitno	namesto
mene je cepila drva ! Sa j nisem jaz. gospiol. «cepil pri vas niti ene klade, temveč vse ona. Zakaj me je rešila, zakaj sem se spremenil, ko sem jo gledal, in prenehal piti. vam ne znam pojasniti. Vem le to, da sc je zaradi njenih besedi in plemenitih dejanj moja duša spremenila : popravila me je in nikoli ji ne bom pozabil tega. Sicer morava pa iti. že zvoni.
Luškov se je naklonil in zakoračil proti galeriji.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Naloge
komunistov
v velikih tovarnah
p artijske organizacije v | Na teh sestankih se mora tovarnah imajo v seda- razpravljati tudi o vseh
Nedeljska proslava bazoviških junakov
nji volilni kampanji zelo važne naloge, katere se mo-rajo reševati, bodisi v okviru tovarn kakor tudi izven njihovega okvira.
Volilna bitka je velika politična bitka, ki jo je treba voditi tudi v tovar-
nah, med delavci na
osnovi prikazovanja odgovornosti, ki jih imajo demokristjani in socialdemokrati za resen položaj, v katerem se nahaja tržaška industrija in za težke življenjske pogoje, v katerih žive tržaški delovni ljudje.
Naloga tovarišev, ki delajo v tovarnah je, da se približajo vsem delavcem in uradnikom in da jih prepričajo, da na volitvah oddajo svoj glas za listo Komunistične partije, na kateri nastopajo kot kandidati neposredni predstavniki tržaškega delavskega razreda. Prepričati je treba široke delavske množice, naj na volitvah oddajo svoj glas programu KPI, ki zahteva preporod tržaškega gospodar-stva, avtonomijo za Tržaško ozemlje in se bori za demokratično in ljudsko občinsko upravo, ki bo delovala v interesu Tržača-
nov.
Naši tovariši imajo mno. go izkušenj že iz prejšnjih volitev, bodisi upravnih, političnih, kakor tudi volitev v tovarniške odbore. Potrebno je le, da sedaj te izkušnje v celoti izkori-stijo. Zato se mora partija preko svojih organizacij in preko vseh svojih članov v tovarnah vedno bolj uveljavljati. Predstaviti se mora s svojo fiziognomijo, s sxojim političnim gospodarskim, socialnim in u-pravnim programom pred vse delovne ljudi.
Bolj kot kdaj koli morajo biti danes aktivne tovarniške organizacije. Vezi med celičnimi komiteji in člani celic se morajo izboljšati. Do tega bo prišlo predvsem na partijskih se. Stankih, ki jih je treba sklicevati bolj pogostoma.
vprašanjih, ki so v zvezi i z volilno kampanjo. Le tako bodo vsi tovariši pravilno usmerjeni.
Prav tako pa se morajo komunisti iz velikih tovarn uveljaviti tudi na kraju, kjer prebivajo, bodisi da je to v mestu ali v vaseh. Izkušnje iz prejšnjih volitev nam potrjujejo, da so bili uspehi večji tam, kjer so pristopili k delu na bazi, v okrajih ali po vaseh tudi tovarniški delavci. Iz tega torej izhaja naloga, da tovariši iz tovarn delajo tudi v sekcijah, kjer prebivajo. Zato naj se sleherni tovariš predstavi v svoji sekciji in ji nudi svojo pomoč v kampanji, ki je v teku.
Volilna kampanja mora predstavljati važen činitelj v političnem in organizacijskem razvoju partijskih organizacij v tovarnah, ka. tere so poklicane, da prav sedaj dokažejo svojo sposobnost in svojo moč tudi na političnem področju Naši nasprotniki si prizadevajo, da bi prodrli v tovarne. Zato pa jim odgo-vorimo s tem, da povečamo in izboljšamo vsestran-sko dejavnost naše Partije.
D. P.
Občutna kriza
tudi na področju
trga na drobno
Da ie
žaj
nedeljo popoldne so se tržaški antifašisti in demokra-tje, kot vsako leto, oddolžili spominu štirih bazoviških žrtev : Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča.
Pred zbrano množico sta spre-govorila tov. ing. Josip Pečen-ko in tov. Giovanni Postogna, pozdravni nagovor pa je imela dijakinja Ana Metlika.
Ing. Pečenko je uvodoma poudaril, da so imena štirih junakov, ki so padli pred 28 leti pod fašističnimi svinčenkami, trdno vklesana v srcih Sloven-cev in vseh antifašistov. Govoril je nato o nečloveškem zatiranju, ki so ga izvajali fašistični mogotci, da bi iztrebili sloven-ski živelj in zatrli vsako stremljenje po svobodi in enakopravnosti. Akcijam našega ljudstva, ki ni klonilo pred terorjem, so
sledile aretacije, procesi in mučenja.
Naši junaki — je dejal govornik — so dvignili svoj glas skupno z italijanskimi antifašisti in opozorili s svojimi dejanji, da je edino brezkompromisna borba jamstvo za uničevanje nasilja in za postavitev prijateljskih vezi med italijanskim in slovenskim življem.
V zaključku je še podčrtal, da borba proti fašizmu nikakor ni stvar pretekle dobe, ker se fašizem skuša zopet postaviti na noge; zato moramo biti budni in se boriti, da bomo zaprli pot vsem poskusom povratka na sta. ro in v tej borbi mora biti mia dina v prvih vrstah, ker njej pripada bodočnost.
Tov. Giovanni Postogna, ki je osebno prestal fašistične ječe, Posebno sodišče in trpin-
Kriza v podjetjih IRI
Vpisovanje v otroške vrtce
fjlržaško županstvo sporoča, da sc 19. septembra prične vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce. V vrtce bodo sprejeli otroke, ki izpolnijo ob vpisu tri leta starosti. Vpisovanje je pri ravnateljstvih posameznih vrtcev. Ob vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in da-vici in potrdilo o zdravih očeh.
21. septembra sindikalna konferenca v Trstu
Prizadevanja CGIL in FIOM za okrepitev podjetij
Qd pretekle sobote je v veljavi v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah 40-urni tedenski delovni urnik. Skrčenje delovnega urni. ka bo povzročilo neizogibno zmanjšanje že itak skromnih plač. To tem bolj, ker delavci nimajo možnosti, da bi svoje plače zaokrožili z delom na a kord. Zaradi tega so delavci prizadetega podjetja zelo zaskrbljeni. Obrnili so se na vodstvo ladjedelnic GRDA, kjer jih je »prejel načelnik personalnega oddelka. Ta jih je sicer sprejel, a jim jc sporočil, da je bil gori omenjeni ukrep nujno po. treben zaradi pomanjkanja naročil. Dela na ladji «Vivaldi» so končana, novih naročil pa še ni.
Seveda se prizadeti delavci ne morejo zadovoljiti z odgo vorom. Naloga vodstva Združenih jadranskih ladjedelnic je, da se nujno pozanima za nova naročila in tako nudi delavcem možnost prepotrebnega zn. služka.
Že dalj časa se nahajajo sko.
Prip
rave na občinske volitve v Trstu
o trenutka, kó je šel naš
list v tisk je predložilo 9
strank svoje kandidatne liste za občinske volitve v Trstu. Vse kaže, da so nekatere stranke imele velike težave pri sestavljanju list, bodisi zaradi nesoglasij, kakor tudi zaradi počasnega nabiranja podpisov za predložitev list.
Dosedanji vrstni red list je naslednji ; Komunistična partija, Krščanska demokracija, socialdemokrati, republikanci, Ne. odvisna socialistična zveza, libe. ralci, misovci, Fronta za neodvisnost in Slovenska demokratska zveza.
Omenimo naj še, da se v vrstah misovskih fašistov še ve. dno zelo kregajo in da ni doslej uspelo niti rimski centrali, da bi napravila red v tržaški podružnici. Vendar pa so v četrtek predložili kandidatno listo za občinske volitve. Tudi indipendentisti se niso mogli sporazumeti glede nastopa na
volitvah. Dočim je Borgheseje-va skupina predložila svojo kan. didatno listo, je bil Tolloy v če. trtek še zelo zakrbljen zaradi počasnega nabiranja podpisov. Toda iz pisanja četrtkovega «Piccolo Sera» se da sklepati, da bo tudi Tolloy premostil na stale težave, pa četudi šele v zadnjem trenutku. Če se bo to sgodilo, bodo indipendentisti šli ločeno na volitve, kar že vna-
raj vsa večja podjetja v Trstu, Miljah in Tržiču, ki so vključe. na v IRI, v izredno težkem položaju. Zaradi tega postaja ved. no resnejša zaskrbljenost v vrstah prizadetih delavcev in tu-di drugih proizvajalnih kategorij prebivalstva.
Čeprav so bili s strani delavskih organizacij, zlasti CGIL in FIOM predlagani konkretni načrti za dosego sanacije obstoječega položaja, kaže, da merodajnim oblastem ni mnogo na tem. da bi do tega prišlo Toda prav malo boljši je položaj tudi v ostalih velikih po-djetjih. Tako je n.pr. položaj ladjedelnice Sv. Marka zelo nego. tov, Tovarna strojev pa je v zad. njih dneh dodelila okrog 50 delavcev na druge sektorje dela, kar prav gotovo ni v njihovo korist. Tudi v ILVI vlada taka negotovost, da so bili delavci sami prisiljeni ustanoviti poseben odbor za obrambo podjetja CGIL in FIOM si neprestano prizadevata, da bi prišlo do izboljšanja položaja. V ta namen
Ukrepi za Sv. Rok
je bilo sklenjeno, da se skliče za nedeljo 21. septembra veliko sindikalno zborovanje v kinu Supercinema v Trstu. Na ujem bodo razpravljali o nastalem po. ložaju v podjetjih, ki so vključena v IRI in o akcijah, ki jih bo treba podvzeti za to, da bi bile nakazane nove investicije za obnovitev, okrepitev in raz voj omenjenih podjetij ter za dosego novih naročil.
čenje, je v svojem govoru podrobneje orisal kalvarijo, ki jo je pod fašizmom prestalo naše ljudstvo ter poudaril, da so bazoviški junaki padli za splošne človečanske cilje, obsojeni od Posebnega sodišča, ki je izreklo prav v Trstu največje število smrtnih obsodb. Fašistični režim je hotel s Posebnim sodiščem in obsodbami antifašistov zatreti že v kali vsako svobodoljubno in napredno misel, ker se je bal naprednega političnega ozračja teh krajev. In prav v tem ozračju se je ustvarilo in prekalilo globoko bratstvo in prijateljstvo med tu živečimi Slovenci in Italijani.
V zaključnem delu svojega govora je tov. Postogna še posebno podčrtal, da se še vedno najdejo osebe, ki so ostale leta 1945 nekaznovane za svoje zločine in se danes zatekajo k istim metodam in bi hotele ponavljati tudi ista dejanja. Zato je tembolj potrebna in nujna trdna enotnost med Slovenci in Italijani, ki je porok, da se žalostna preteklost ne bo nikdar več povrnila.
Na nedeljski proslavi bazoviških junakov je sodeloval pevski zbor iz Bazovice, ki je zapel pod vodstvom dirigenta U-halda Vrabca «Vigred» in v zaključku proslave «Zemlja slovenska». Sledilo je polaganje vencev in cvetja, ki so ga poklo. nile razne demokratične in an-tifašistične organizacije ter Av-
gospodarski polo-Trstn kritičen ni mogla prikriti niti zadnja številka biltena tukajšnje Trgovinske zbornice, ki prinaša statistične podatke s področja trgovine za mesec julij 1958. Iz omenjenih podatkov je jasno razvidno, da je prišlo do precejšnjega nazadovanja v primeri s preteklim letom. Letos prihaja celo do izraza neuspešnost takoimeno-vanih sezonskih razprodaj. Niti določenih ugodnosti, ki izhajajo za potrošnike ob takih razprodajah letos širša javnost ne more izkoristiti. Kljub temu, da na-
Niti tradicionalne sezonske razprodaje letos niso uspele
kupujejo raznovrstno blago tudi številni nakupovalci, ki prihajajo v Trst iz jugoslovanskega obmejne, ga pasa. so bile razprodaje slabše od lanskega leta. Pač pa stalno naraščajo prodaje na obroke in celo na menice. Le tedaj ko pride do občutnega znižanja cen raznim predmetom se pojavijo pred do-tično trgovino večje vrste potrošnikov.
Pa preidimo k številkam. ki jih navaja gori o-
inenjeni bilten Trgovinske zbornice :
Prvič odkar je bila cena tobaku povišana so v
Nove ^razlastitve zemljišč v Žavljah?
NjJ' torek je bil v Trstu sestanek upravnega odbora ustanove za industrijsko pristanišče v Žavljah. Na sestanku je podal glavno poročilo predsednik odv. Forti.
tonomna tržaška federacija KPI,
Tragična smrt Emila Zuljana iz Loga
I/ ponedeljek je bližini Herpelj
prišlo v IjuJj is	in v sredo popol-
do težke j ,]ne jv /,;[ ,, Rimanjih pogreb, cestne nesreče, ki se je tragično j katerega se je udeležilo veliko
končala. 28 let stari Evgen Zu-Ijan doma iz Loga pri Ricmu-njih se je z motornim kolesom z veliko brzino zaletel v neko drevo ob cesti. Verjetno je nesrečnež zgubil, oblast nad vozi lom v trenutku, ko je hotel prehiteti neki avto. ki je prav tu-
(Nadaljevanje z 2. strani)
prej pomeni neuspeh, odnosno I ske nosilnosti.
ze v Milijah in na vsem ozemlju;
b) izvedba načrta za moderniziranje in zadevno finansiranje - kot je bilo že večkrat obljubljeno — za nakup modernih naprav za -ladjedelnico, ki že danes lahko gradi 10-15 tisoč tonske ladje, z odstranitvijo enega izmed treh vzporednih gredljev in zgraditvijo nove naprave z žerjavom vsaj 20 ton-
število vaščanov in okoličanov. Pri pogrebu je igrala žalne koračnice domača godba, pevski zbor pa mu je zapel nekaj žalost in k.
1 ežlio prizaileti družini izrekajo prosvetno društvo «Slavec» in vsi prebivalci iz Loga in Rie-manj svoje najglobje sožalje. | kateremu se pridružuje, tudi u-redništvo našega listu.
Pokojniku, ki zdaj počiva v i preranem grobu na domačem I pokopališču, naj bo lahka redna gnida'
Med drugim je predsednik Forti poročal o industrijskih pobudah na tem področju. Povedal je, da je v teku nadaljnja gradnja tobačne tovarne, tekstilne tovarne FIL-SNIA in tovarne Ttal-Gas, ki bo v kratkem pričela obratovati.
Iz poročila je nadalje razvidno. da je trenutno na področju industrijskega pristanišča zaposlenih skupno 2700 oseb.
Med tem se nadaljuje gradnja prve in druge skupine delavskih hiš v naseljih San Sergio. Za ostale gradnje pa niso še docela izdelani in odobreni zadevni načrti.
Važno je tudi to, kar je poudaril odv. Forti, da številne italijanske in inozemske industrij, ske druže hi bile pripravljene prenesti svoje dejavnosti v in-
Zasedanje upravnega odbora industrijskega pristanišča
Zahteve po prosti luki tudi v Žavljah
dustrijsko pristanišče pod pogojem, da bi bilo to carine prosto. Zato se kaže nujnost, da bi v Žavljah zgradili prosto luko, za katero so načrti že izdelani in je sedaj samo še potrebna njihova odobritev s strani merodajnih oblasti.
V poročilu jr bilo nadalje povedano, da na zahodnem delu industrijskega področja ni več razpoložljivega prostora za nove industrijske objekte, da pa je mnogo prostora na vzhodni strani. To daje slutiti, da se bodo v bodoče nadaljevala razlaščanja zemljišč. Zaradi tega so prizadeti kmetje iz Brega sprejeli to vest z veliko zaskrbljenostjo.
Trstu zabeležili povišanje količine prodanega tobaka. V času, ki se nanaša na obdobje junija in julija letošnjega leta so v Trstu prodali za 19% več to-baka. Toda tudi tu je kriza zelo vidna, saj so samo v juliju letošnjega leta prodali za celih 30% manj tobaka kot pa istega meseca preteklega leta.
V juliju se je povečala tudi prodaja mesa, katerega so prodali skupno 8403 stotov. Toda ako vzamemo v poštev prvih sedem me-secev tekočega leta, potem vidimo, da ie tudi v tem pogledu prišlo do nazadovanja in sicer za 2% v pri. meri z istim obdobjem v preteklem letu. Isto velja tudi za potrošnjo rib, ki je za 8% nižja od istega obdobja 1957.
Preteklega julija so v Trstu zabeležili povišanje prodaje povrtnine in krompirja. Lani so jo pro-dali 24.500 stotov, letos pa 25.800 stotov. Pač pa so urodali znatno manj sadja kot pa v istem obdobju lanskega leta. Tako so n. pr. lani prodali 23.200 sto. tov sadja. letos pa le 18.1.50 stotov. Temu je seveda predvsem kriva draginja.
Pa še kratek pregled stanja meničnih protestov in stečajev: Julija 1957 sta bila v Trstu dva stečaja, julija 1958 pa štirje. Menični protesti so se povišali za 20%.
ZA TEDEN DNI
Sobota, 13. . Virgili), Večedri! (mlaj)
Nedelja. 14. - Cipri jan Lane Ponedeljek. 15. - Nikodem, Znanoslav
Torek, 16. - Ljudmila, Mila Sreda, 17. - Frančišek, Domosl*' Četrtek, 18. Irena, lika Petek, 19. - Januarij, Vido
RADIO
ODDAJE
X
Praznik komunističnega tiska v Griži pri Miljah
SOBOTA: 11.30 Brezobvezfl6 drobiž od vsepovsod in... po gorah: (11.) <fČedad» • 13-3 Lahka glasba •	15. Brahrn-
Kvartet v c-molu op. 51 Št-, j . 16. Radijska univerza: Življa njepisi mislecev - 18. Oddaja ** najmlajše: Mirko Kunčič: «T*1 slavčka roža». Igrajo elani B* dijskega odra - 19.15 Umetn0'1 in življenje: «19. filmski fe^ val v Benetkah» - 20.45 Vok^ ni kvintet «Niko Štritof» - $ Aleksander Martelanc: «Dik^ tor za eno noč», dramatizira11 zgodba. Igrajo člani Radijsk8* sa odra - 22.10 Skladbe &]l Bartoka.
NEDELJA: 9. Kmetijska o* daja - 13.30 Glasba po željah 16. Slovenski zbori - 17. Nori la: Anton Čehov: «Soproga» 18.20 Mozart: Godalni kvari*1 v G-dum - 19.15 Ansanti* Charlie Knnz in Herb Kern 20.30 Glasbeni mozaik - 21-^ Narava poje v pesmi : «Metni*1 ti ljubljenec si rož in trav»
PONEDELJEK: 11.30 Brri
obvezno, drobiž od vsepovs6" in... Predavanje: «V pragozd izgubljeno zlato mesto - 1 ' Brahms : Godalni kvartet v duru op. 67 - 18.40 Ženski kri' tet iz Ljubljane - 19.15 Rad'* ska univerza : Industrijska T' volucija 19. stoletja. - 20. Šp”f tna tribuna - 20.30 Puccio'1 «Manon Lescant» op. v 4 o*
TOREK: 11.30 Brezobveri"’' drobiž od vsepovsod in... P0*1] vanje po Italiji - 18. Simfonik1 j. koncert, dirigira Paul van K6®1 |J pen Mahler: Simfonija št. 1 d-molu - 19.15 Sirimo obzorj8 «Mladi državljan»
SREDA: 11.30 Brezobve*®1’' drobiž od vsepovsod in... 2*®* in dom, obzornik za ženski - 18. Šostakovič: Kvintet za M* vir op. 57 - 18.30 Z začara® police: Marija Polak: «Svoj' vrstno drevo» - 19. Ženski kalni tercet «Metuljček - 19-| Zdravniški vedež - 21. Henri Ibsen: «Gospa z morja», dri ma v 5 dej. Igrajo člani Rad»' skesa odra.
ČETRTEK: 11.30 Bretob* zno. drobiž od vsepovsod i0-'' Predavanje: «O sokolih sel®* delfinih in drugih hitrih lih» - 18. Moussorsky: Sli^' iz razstave - 19. Poje baritoi" Marcel Ostasevski - 20.30 Slovenske filharmonije - 21. 1^’
»trirano predavanje r Malo z®11 ne ljubezenske zgodbe iz lovne zgodovine: (10.) «A11 in rimska sužnja» - 22. Sodob®* književnost in umetnost:
Gspan in Josip Badalič: kunsbnle v Sloveniji».
PETEK: 11.30 Brezobve?® drobiž od vsepovsod in... lienja in usode: «Max C1** disr. radijski tovarnar» - 18. A6 lika dela slavnih mojstre'' 19.15 Utrinki iz znanosti in nike - 20.30 Dalmatinske n#ri
i®
samo drobljenje glasov, kar bo seveda demokristjanom zelo po godu.
Med tem se občinski volilni urad pripravlja na razdeljeva-nje volilnih potrdil, katere bodo kot običajno v prihodnjih dneh raznašali po hišah občinski sluge. Opozarjamo vse volivce, naj pri sprejemu volilnega potrdila skrbno pazijo, da so na njem točni osebni podatki, kateri se morajo v celoti ujemati s podatki pa osebni iz-k a zn ki,
Tudi pomol, kjer opremljajo ladje potrebuje večji žerjav, kar bi omogočilo večja popravila in opremljanje ladij. Na ta način bi se izognili velikim stroškom za najemanje mostovnih čolnov.
Z izvedbo gornjih ukrepov bi ladjedelnica prišla do novih naročil in bi lahko povečala število delavcev, v sorazmerju s prostornino ladjedelnice in delavnic; izboljšala bi istočasno tempo proizvodnje in znižala proizvodne stroške.»
ko vozil s precejšnjo bržino. Kljub temu, da so Zuljana takoj prepeljali v bolnišnico a Izolo, ni bilo več pomoči. Pri nesreči si je namreč prebil lobanjo in zadobil še druge težke poškodbe. Umrl je, ne da bi bil prišel k zavesti.
Evgen Zuljan je bil priljubljen v svojem rojstnem kraju Bil je dober mož in dober tovariš in aktivist. Poročil se je pred komaj enim letom. Imel pa je to slabost — in kdo od nas nima nobene? — da je zelo rad vozil svoje motorno kolo z veliko brzino. In prav to ga je spravilo v prerani grob ter spravilo družino v težko nesrečo.
Truplo pokojnika so prepe-
VIŠJA
REALNA GIMNAZIJA
Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra vsak delovni dan od 10. do 12. nre v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio št. 9/II. nadstr.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Na višji realni gimnaziji se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskga leta 1958-59 dne 17. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine.
DRŽAVNA
TRGOVSKA AKADEMIJA
Na državni trgovski akademiji v Trstu se vpisovanja za šolsko leto 1958-59 zaključijo dne 25. septembra.
Usposobljenostni izpiti bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine.
ŠOLSKE
VESTI
sovanje za L, II. in lil. razred j za šolsko leto 1958-59 do vklju čno 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. lire.
Potrebne informacije se dobijo v tajništvu zavoda na trgu Gioberti št. 4 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
DRŽAVNA NIŽJA TRGOVSKA STROKOVNA ŠOLA
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, trg Gioberti št. 4 sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
DRŽAVNA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ul. Montorsino št. 8/II1.
INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI
Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča prizadete starše, da se vrši vpisovanje za I., IL in ITI. razred do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure.
~ INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ
V	NABREŽINI
Z ODDELJENIMI RAZREDI
V	SV. KRIŽU
Vpisovanje v T„ IL in III.
razred se vrši neprekinjeno do 25. t.m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak delavnik od 9. do 12. ure.
SLOVENSKO UČITELJIŠČE V TRSTU
Usposobljenostni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se bodo začeli dne 17.
nadstropje (Rojan), obvešča prizadele starše, da s vrši vpi-1 septembra 1958 oh 8.30
Obvestilo
bivšim
partizanom
dne nesmi - 21. TTmetno^t prireditve v Trstu . 21.30 B1 ehard Strauss: Tako je zovo*1 Zarathustra simfonična op. 30 . 22. Dante AlishU*1 Božanska komedi ja - Pekel :
Predavanje Dr. Korošca
Dr. Viktor Korošec, prof®*6
na ljubljanski univerzi, ki *°a
TJ druženje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu nas je naprosilo za naslednjo objavo :
Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo javlja, da je v teku zbiranje podatkov o sodelovanju sovjetskih partizanov v osvobodilni borbi v teh krajih.
Vodstvo združenja prosi bivše partizanske borce in aktiviste, ki so na kakršen koli na-čin sodelovali v osvobodilni borbi s sovjetskimi partizani in se spominjajo dogodkov, ki pričajo o junaštvu ruskih tovarišev v teh krajih, naj mu svoje spomine sporoče pismeno ali ustmeno. Sedež Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo je v ul. S. Nicolò 11, drugo nadstropje.
luje na zasedanju kongresa antično pravo, ki se vrši v 1 stu, bo imel v soboto. 13. 8<f' tembra ob 20,30 predavanj6 Gregorčičevi dvorani v ul. ma 15. Predaval bo o raz',(>l
klinopisnih prav v Prednji
y
ziji od leta 2500 pred n**'1? štetjem pa do -Aleksandra A6 kega.
KINO
Prosek
Sobota, 13. ob 20. uri:
čja ljubezen na svetu» 1 more più grande del 10 do). Barvni film Rep11^ f Nedelja. 14. ob 17. uri. 96 ^
Sreda, 17. oh 20. uri:,—	.
tovanjsko kosilo» (Pri1 di nozze). Film MGM-
Do
?ra
tihod sepie bovi bia v
h
dežel
ìcuje
biuni
„ v SI tituì
'rdcno
^-aci,
^estar |; Podr
^Usij,
bega
lanij
Preds
- elBe
Trs
go t
z
Pada
V
s,
’W
a eHta 1 Poti i>en,
N
'or8 n ' ktistj
h65 *
;<želr
' 0 Ut

ti de